k, 17. V Trstu, sredo 28. aprila 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Prirn rsko. .V *4ina.U j« moč *, ..Edlno«tt" l*baj» viakn «r#do; ceaa »• tm l«U> jc 4 gld. DO kr., za polu l«ta 2 gid. 30 kr., za e*trt letu I gW. _ Naročnini naj ne poaiJja upravniku (Veduta Humarm it. 106). — V.e dru«.. ur«dniltvu. — NefrankiraM piana SO kr. - /,. oznanila, kakor tudi za po.lw.ire io plačnjc ra navadno triaiopno vrato: 25 kr. fa a« ti.k a 1 krat, 22, ž* I ne .prejemajo. - Rokopiai brez po.tbne vredno.ti ne tra.-ajo. - Pntamr.ne ifvilke d.,bivaj,, p„ tu kr T okulicii — Mak* t km, 20 Ć« it tiska a krat U večje črku p.. proMuru. I'ii većfcrttm tiikanji je cena w prlanri tnanjia. |) V* (ip.mali. na Proaekn. t HarMi, v Baaio»i,i. v Ske.l..|i in M. Magdaleni z«. Prosimo vse gospode naročnike t Tratil, njegovej okolici i družili krajih, ki niso se plačali naročnine, naj jo brzo po&ljejo upravnistvu, da bodo list še dalje redno prejemali. Upravnistvo. Prizadevanje, Vstrajanje. i. Delaj i Bog se na tvoje delo ozre. Narodna prialovica. Največe uspehe t navadnem vsakdanjem živenji dosegno ljudje najprostejšim načinom in rubo najobCenitejših svojstcv. Vsakdanje živenje se svojimi skrbmi, svojimi potrebami, svojimi dolžnostmi vsaccmu je najlepša zgoda i prigoda, da svet najboljše sam skuša: povsod isplati se pravemu delale« vedno njegov trad. Množi kriče na srečo, da je slepa: ali so ljudje slepejši od nje. Kedor motri vsakdanje živenje, vidi, da se sreča onega drži, kteri si ume pomoči; saj tudi vetrovi i vode pomogno le veščim pomorcem. Kedor ozbiljno dela, kedor se dela ne straši, dospe do svojega cilja, i k temu ni potrebno, Bog si ga vedi, kako izvrstnih vrlin. Za to potrebuje se kakor uči vcleiskušeni angleški modroslovec Smiles, po kterem smo ta spisek posneli, navadnega razbora, pomnje, prizadevanja i stanovitnosti. K temu ni potrebno posebnega veleuma; a kedar je i njega, dobro z dobrim, tem boljše. Pravi velici možje so oni, ki se najmanje zanašajo na vilin-sko moč veleduha i kteri više cene obični razbor i pravo stanovitnost. Newtonov duh je bil vsakakor izreden duh. Ko so ga vendar le prašali, kako da je mogel on doseči toliko svojih čudesnih iznajdeb, odgovoril je: „Ker sem vedno mislil." Pri drugej prilici je pa opisal tako le svoje živenje: „Nikedar ne izpustim iz misli svojega predmetu i vedno čakam, da se prvi blistaj zore, zrak po zrak spreobrne v popolno jasno svetlost" Nevvton i vsi druži so prišli do uspeha živim prizadevanjem in neumorno stanovitnostjo. Veliki modroljub Kepler govoreč o svojih naucih in o svojem uspehu, rekel je tako le: „Kakor govore, da gre glas od usti do usti, ter da čem više ide, tem brže leti, tako se je tudi meni dogodilo: eno razmalranje nese do druzega; tako penjoč se od jednega do druzega, objel mi jc moj predmet vso misel inojo." Videč koliko izredna izvede prizadevanje se stanovitnostjo, posumnjali so modri ljudje, da veleum ni tako redko Bvojstvo, kakor svet Bploh misli. Talijanski pisec „zločinov i kazni" Becaria, mislil je, da postane vsakdo lahko pesnikom i govornikom. Rey-nold, engleski slikar i spisatelj, mislil je pa, da kdor koli hoče, more dolbsti dletom i mastiti peruikom. Da bi pa tako bilo, ne bi ni oni Englcž bil tako lud i budalast, ki je po smrti sluvnega talijanskoga podobarja (Janove prašal njegovega brata, je li bode pokojnika poslovanje nadaljeval? Slavimo pa kolikor hočemo i moremo čudesne plodove dela, priznavajmo, da so bili sploh naj-delavnejši ljudje nadarjeni velicim umom, vendar le je živa resni- VIPAVA. Nekaj zgodovinskih črtic. Iz starega veka nam o sedanjem vipavskem trgu ali o starem vipavskem gradu ničesar znanega ni. V vipavski okolici so stari Rimljani se zelo mudili, ali na tem mestu niso imeli naselbine. Tam, kder je Ajdovščina, 1 uro od Vipavo, je bil šator ali utrjen tabor rimljanskih vojakov, o katerem bo se našle velike sledi - mogočno zidovje s stolpi - Še v Valvazorjevi dobi, t. j. pred dobrimi 200 leti. _ A Vipavska grajščina z starim gradom - zdaj podrtina nad trgom — je bila lastnina oglejske cerkve, in vipavski gospodje so jo imeli samo ko fevd (Lahen) od oglejskih očakov. Toda uže 1. 1342 so si to grajščino pridobili na nam neznani način goriški grofje. *) Za cesarja Maksa I, ki je imel boje z Benečani (od 1. 1508 do 1518) je Vipavski trg koj prvo leto mnogo trpel. Benečani so bih uže do Postojne pridrli, kar jim Avstrijanci za hrbtom zopet u«, da brezi prirojenih svojstev pameti i srcii nobeno delovanje, i naj bi bilo najmodrejše upravljeno in izvedeno, ne bi nikedar ne dalo svetu Daute-ja, Shakspear-a, Ncwtona, Mihajlangila, Bee-thowcn a, Guthc-ja, a ni Puškina, ni našega Preširnega Frana. Stanovitnost je uže marsikoga proilavila. Meju te spada tudi mernik Bidder. Ta sloveči olinoslovec (raatematikar) trdi, da njegovo glavo, proslavljeno štetjem, more pridobiti kdorkoli upotrebi za to časa, pomnje i potrpežljive stanovitnosti. „Jaz sem", tako pravi on sam, »svojo pomet proučil, pa nisem v njej našel, kar ne bi druži imeli, razen, ako izvzameš, zlagtne ljubezni za olino-slovne (matematične) slike. S tem nehčo reči; da mogo vbc glave do enake veščine dopreti; temuč pravim le to, do po mojem mnenji bi lahko bilo mnogo števcev na pamet veleveščili, kakor so nahaja tudi v družili strokah znanosti veleveščih mož. On jc pravil, da jc vso svojo veščino v štetji stekel poglavito neprestanim nastojanjem. Oteo mu je bil zidar j starejši brat mu je bil zidar, pa ga je naučil, dokednr je še bil on detetom, šteti na desetke do stotine. Posle tega sem sc naučil grahom množitvi (multiplikaciji) i našedši nekoliko puškinih zrn, razredil sem jc na četvorine, vsak niz (kup) imel je enako število zrn; i štejoč jim kraje naučil sem sc šteti desetkrat deset. V sosedstvu je živel neki star kovač, s kterim se je mladi Bidder »prijateljih Večkrat je k njemu v kovačijo dohajal ter je po kovačnici odletal i mehove vlačil. Nekdo je »pomenil enkrat devetkrat devet, i dečko, kakor iz rokava, nemudoma je povedal, koliko to nosi. Vsi so se začudili i da dete smeto, hajdi prašali so ga na dalje, a on vse jednako na vsako odgovarjal. Pomnožene številke so bile tako velike, da jc kovačev unuk jih moral pisati, da se uvidi, jo li dečko prav pogodil i prepričati so se mogli, da je dečko vselej vbc dobro pogodil. Vsak sc jc divil mlademu premodremu dečku i novčiči so leteli v njegovo kapico ud raznih strani. Polivale i dobiček pritegla sta ga še više k štetju, i polagano sc jc navadil šteti na tisoče, pa vse do milijona. Tako se jc dečko začel penjati in uspel jc na visoko v merniškej znanosti: vse to z golim nastojanjem i vstrajnostjo. Ivan Kunter, glasoviti razudbar (anatomik) i vidar (rano-cclnik) rekel je o sebi: „Moja glava je kakor čebelnjak. Kekel bi, da jc v njej smetnje, ker v njej vse šumi, ali v njej je vse v redu, vse pravilno, i vse to sem pridobil nepreBtanim trudom." Dosti nam je pogledati v životopise slavnih ljudi, da Be prepričamo, kako se imajo uajpoglavitejši izumitelji, umetnici i modri ljudje vseh narodov i vseh časov, za Bogom, zahvaliti na svojem uspehu svojej neumornoj delalnosti. To so ljudje, ki vse i sam čaB v zlato spreobračajo. Stari Disraeli pravi, da jc vsa tajna uspehu v tem, da se kacega dela z vso silo, z vso svojo dušo lotiš ; k temu jo pa treba trdega učenja, stanovitne delalnosti. Zaradi tega se tudi dogaja, da ljudi, ki so svetskemu napredku ua korist, niso, Če hočeš prav reči, toliko ljudi prcvelicega uma, ter da so više ozbiljne volje, dclalci na smrt, ljudje železni, ki imajo upanje v samega sebe. „Avaj!" vikala je mati udovica govoreč o Bvojein sinu dobre glave ali slabega nastojanja „ima on pameti, ali mu je v lenobo zakopanu". I zares, ljudje nestanovitni, kteri ne znajo z vsem srcem se kake stvari poprijeti, za- *) Eto je ta rodovina zamrla, pristala je grujauina avstrijskim vladarje! ki so jo bil t ko zastavni fevd grofom Lanthieri-jem v 16. stoletju uročili. Vipavo vzemo. Toda sovražniki so se z večjo močjo vrnoli, dobili trg zopet v roke, potem pa grozoviti gospodarili, ropali in vso ljudstvo pomorili. V novem boji zoper Benečanu (I. 150'J) sejo posebno odlikoval Žiga Ilerberstcinar, mož, kateri jc slovel po vsej Evropi v 16. stoletji in sicer ko vojak, učenjak in državljan, in na katerega smejo Kranjci, posebno pa Vipavčani ponosni biti. Njegov oče Linhart Ilerberstcinar je bil dobil od cesarja Friderika IV. Postojno in Vipavo. Žiga sc je bil 1. 1480 v poslednjem kraji narodih Tu se je učil nemščine in slovenščine. Da sc je poslednje naučil, dosti Be jc trudil in prebil dosti zasmehovanja od druzih plemenitih sovrstnikov; ali v poznojem živenji inu jc mnogo koristila, kakor bomo videli. Ko jc imel osem let, šel jc na Koroško, v Krko (Gurk), kjer je hodil v šolo in bival pri proštu W. Weltzcr-ju. Prišel je 1. 1495 zopet v Vipavo nazaj in bil dve leti pozneje poslan na Dunaj na vseučilišče, kjer sc je z učenjem znanosti zelo pečal. Ko je imel 20 let, služil je uže v vojakih in sc jc tudi bencčatiBkih vojsk vdeleževal in pri posadki Sohillertaborja posebno odlikoval. Iz vojaku jo postal velik poli-tikar in diplomat. Leta 1515. ga je cesar poslal v državnih zadevah v Salcburg in Bavarsko, 1. 1516. na Dansko in 1. 1517. je bil prvikrat v Moskvo poslan. Ko je bila vojna s Turki in crde-Ijskim Zapoljskim, bil je llerberstein poslan tudi k poljskemu kralju Žigi (1528). stano daleče za druzimi nastojnimi ljudi, če prav nimajo ti tacib duševnih sposobnosti. Talijanec je rekel i Slovenec mu je gotovo pritrdil: „Kdor gre počasi, dospe brže." Poglavita je toraj stvar, da se človek delu privadi. Kedar si enkrat to prcbrdil, ostalo ti jo vse drugo pod nogo. Lehko toraj trdimo: vse lehko opraviš, vse lehko izvedeš, ako se delu privadiš. Brez tega ne moreš opravljati ni najmanjega rcmesla ("rokodelstva). Zgodnjim upravljanjem i vežbanjem višekrst ponovljenim vzgojil je glasoviti Uobcrto Peel, engleški minister, one znamenite, nikakor ne vzvišene sposobnosti, ki so ga napravile dikoj i ponosom staroveka engleškega. Dokler jc malo dete bil, imel je njegov otec navado, postavljati ga na mizo, da jc z mesta govoril; i zarano izvežbal so je pripovedati, kar si je bil zapam-til nfdeljne propovedi. Iz početka jc bivalo slabo; ali nastojanjem i vežbanjem tako mu sc je pamet okrepila, da jo mogel velik del propovedi od besede do besede opetovati. Kedar jo pozneje v parlamentu vstajal, da bi iz reda pobijal razloge svojih protivni* kov, — v čemer ni mogel nikdo ž njim tekmiti, — vedeli so vsi, da bi je on to izredno pamtenjc pridobil od vzgoje in od očeve* ga poučevanja za njegova detinstva. V nobenej reči ni nauke brezi muke. Kekel bi: lehko je s prsti strune prebirati! ko so pa poprašali slovcčega violinčarja Giardini-ja, v koliko časa se dade ta denguba naučiti, odgovoril je: „v necih dvanajst urah na dan skozi dvajset let." Pravi napredek pridobode sc le počasi. Pred zoro ne svita. Velika dela ne dovrše sc na enkrat, i mi moramo biti zadovoljni, da napredujemo v živenji korak po korak, isto tako, kakor na potu. Sloveči Maistre uči: Kdor zna čakati, on zna tudi dočakati. Ako hočemo žeti, moramo poprej sejati; i večkrat moramo dolgo i dolgo čakati i dotle hraniti se z nadejo: ker plod najviše želeni, jc večkrat tisti, ki najkesnojše zori. „Cas i potrpenje", pravi vzhodna prislovica, „proincnja v svilo murbino listje". Ali, ako hočeš potrpežljivo čakati, moraš živo delati. Živost jc plemenito svojstvo v delovanji. Živost i pridnost bereta modrost po svetu; one dovedete srečo i zadovoljstvo, kajti v živenji ni veče slasti nego slasti do veselega dobrovoljnega dela. Glasoviti šaljivec Sydney Smith, dokler jo še bil župnikom na selil, imel je prijateljev, ki so mu svetovali, naj zaprosi za kako mesto pristojnejše velicemu njegovemu umu, a on jim je odgovoril: „Odločil sem ljubezen svojej župi (fari) ter živeti ž njo v miru; to je moškejše nego od nje glavo obrnoti, ler siliti sc k onim, ki nehajo na moja jadikovanja." Naročito oni, kteri delajo za občno dobro, morajo sc truditi dolgo i potrpežljivo, večkrat brezi utehe, da bi njih delo plodov prineslo. Seme, ktero posejo, večkrat je pokrito pod zimskim snegom, i predno zašije spomladansko solnce, dogodi se marsi-keduj, da pokoBi bela smrt sejalca. Adam Smith, otec druitve-negu gospodarstva, sejal jc obilno seme zadružnih poboljšič v onem starem vseučilišči Glaskovskcm, na kterem je dolgo časa delal snujoč svojo „boyat«tvo narodov■ i hotelo se je polnih sedemnajst let, da jc to veliko delo doneslo plodov, če prav ni še dan danes objelo vseh narodov. Z nobeno rečjo na svetu ne more se nade nadomoBtiti. Kdor Ko je bil zmagonosni turški sultan Soliman 1. 1541. si vso Ogersko pridobil in si uže v Budi svoj prestol izvolil, bil je 10-pet naš llerberstein poslan, da sc jc s Turki pogajal. Ž njim tudi Niklas Salui. Za Ogersko sta ponujala Bultanu 100,000 gld. letnega tributa (davka) Ali dobila sta nikavni odgovor. Pri avdi-jcnci sultanovi se je moral naš Žiga globoko prikloniti, da je poljubil roko sultanu. Pri tem ga je tako v ledji zabolelo, da je slovenski zaprosil Kostem pašo: „Za božjo voljo pomagaj mi." Ta ga jc baje razumel, a mu ni hotel pomoči. Soliman ga je pa tudi razumel, vzdignol za pedenj roko, da jc poljubovauje Žigi olajšal. Po avdijcnci je Kustem paša peljal poslance ven in jim kazal vojne ladije na Dunavu, obile kanone, razno strelivo, cesarski šator, in drugo. Na to zapita paša Žigo v Blovenskem jeziku: Kaj si videl? Ta mu jc tudi slovenski odgovoril: „Veliko moč mogočnega gospoda." Slovenski jezik so jc takrat pri turški vladi mnogo rabil, kajti nje najboljši vojaki in uradniki so bili v mladosti otroci slovenskih roditeljev, katerim so bili odvzeti in potem v Carigradu odgojeni. Na Kusko jc bil Žiga llerberstein poslan 1. 1526. Ker je znal slovenski, lehko mu je bilo občevati s slovanskimi Kusi. Do takrat jc bila Kusija Evropi celo nepoznata. Herberstein jc pa svoje potovanje popisal v obširnej latinskej knjigi, ki je bila preložena večkrat (10 krat) na nemški jezik, 1 krat pa na Češki, in enkrat na italijanski jezik. llerberstein je bil tudi z nemškimi jo nado izgubil, ta se jc ubil „Kako hočeš, d;i delam, k ko hočeš da bodem zadovoljili4, rekel je neki velik ali nesrečen um, „kedar sem vsako nado izgubil?" Nada je kakor solnil padel. Tacega jc Brca bil oni, ki jc še dolgo po smrti v lepem spornimi ostal. ISTRSKE ZADEVE. Kako jc hrvaško ljudstvo v vseli rečeh zanemarjeno, kako ga tlači italijanstvo, kako malo se nanj ozira vlada, o tem se je uže večkrat v raznih Časnikih i tudi v „Edinosti" tožilo. Užc mnogo let so tam hrvaški narod na vse mogoče načine lašči, mej tem ko Avstriji neprijazno lahonstvo vedno ošabniše svojo glavo po konci nosi. Istrski kmetje duševno i gmotno potrt, sluga jc tako imenovanim Kamelom, ki mu na visoke obresti posojajo denar i to posojilo navadno vrača s pridelki, da potem sam nema ob čem živeti, Ti Kameli, najhujši Lahi ali Lahoni, gospodje so v deželi, krnet jim je igrača; kakor oni hočejo, tako mora on voliti poslance v deželni i državni zbor; oni imajo prvo, edino besedo o šolali in vseh občinskih zadevah. Ali temu se ne čudi človek, ki jc z lastnim očesom gledal nepriličnosti i krivice, ki so se tam godile, liže pred 20 leti je hi! kmet tam duševno tako pohabljen, da se je gospodu, če prav jc bil le kak diurnist. od daleč odkril i srečavajoč ga s klobukom v roei iu upognono glavo pozdravil: „Bon žiorno Aior r/osjioil*. VliHa jc v deželo pošiljala uradnike iz Lombardije in južnega Tirolskega, ljudi, ki so 1>ili deželnega jezika popolnem nezmožni, pred katerimi pa se jo kmet tresel, kakor šiba na vodi, ker so ravnali ž njim po turški se svojimi zavezniki, brezdušnimi Kar-neli, liile so v čisto hrvaških okrajih mešani okrajni uredi (politični i sodniški), v katerih ni noben uradnik umel hrvaškega jezika. 'L\\ tolmača so imeli navadno boriča, ali kakega dinrnista. Celo duliovenstvo, ta najmočnejši steber ljudske omike i blagostanja, bilo je z redko izjemo zelo slabo, nemarno, dostikrat celo podpora laškej propagandi. Da ne risani prečrno, prepriča sc takoj vsakdo iz nekaterih fnkt, katerih sem bil priča sam tir imam zanje šc živeče priče: Prišel je kmet se ženitovanjsko pogodbo v sodišče ; diurnist tnu jo jc strgal in v koš vrgel; kaznovali so dilirnista s tem, da je moral 8 dni iz ureda ostati. Isti diurnist je v noči mej saboto i nedeljo nabil na glavna cerkvena vrata nitjgrši, zelo pohnjšljiv paskvil na prvega tamošnjega duhovnika, pa kako jc bil zarad tega kaznovan? S tem, da 14 dni ni smel v ured priti. Premožen posestnik jc povabil sodniške uradnike na trgatev. Bila je sabota. Uradniki so urad zaprli ter se na trgatvi dobro imeli. Ko jc napočila uže nedelja, zbudili ho uradniki domu gredoč v nekej vasi duhovnika ter zahtevali, naj jim odpre in vina d;i. Duhovnik jim je opomnil, da mu cerkveni zakon prepoveduje to pred božjo službo ter pristavil, naj ga obiščejo ke-daj podnevi, ker iz srca rad jih sprejme i pogosti. Nezadovoljni s tem odgovorom udern uradniki v cerkev ter začno zvoniti s zvonovi, da je ubogo, trudno, lačno, prestrašeno ljudstvo iz hiš vrelo, mislec, da je ogenj. Tožba na okrajni ured zoper to uradniško civilizatorno dejanje jo šla v koš, noben uradnik ni bil kaznovan. Lahko bi navedel še več enačili junaštev, katera so se godila v tistem času, ko jc bil Bach vsemogočen i ko jc žandarme- rija kulturo nosila po avstrijskih deželah, ali uže to zadosti dokazuje, kako se ji- delalo s lužno Istro. Da se zdaj take reči ne gode več, to moram priznati, a vendar je se mnogo, premnogo napak, katere treba odpraviti, mnogo je treba zbolj&ati, prenareditij še niso odpravljene vse stare krivice. Ljudstvu je treba poduka v hrvaškem jeziku; vlada mora skrbeti, da se ubogi Istran otme iz oderuških rok, da narod popolnem ne propade i da se ne bo ponavljala lakot, kakršna je letos. Oderustvo v Istri ne spravlja le ljudstva na beraško palico, ono ima še hujše nastopke, ker promenja Istro v puščavo. Ko kmet vidi, da ne more več oteti svojega posestva, poseka na njem vse do zadnjega drevesa; in kar kmet ni mogel pokončati, to pokončajo potem plohe i vetrovi. Utegne se kdo spotikati i trditi, da jc Istran sam zelo kriv, da se mu tako hudo godi, ker je slab gospodar, da mu je dela malo uiari, dokler ima živež; potem pa strada, da Bog pomagaj. Priznavati moram, da jo, žalibog, to resnično, ali treba jc pomisliti, kako zapuščen jc hrvaški narod v Istri; treba vedeti, da je narod brez voditeljev, brez učiteljev iz lastne krvi podoben sipkemu otroku, ki brez varstva in odgoje mora poginoti. O tem ima istrski deželni zbor z vlado vred preimenitno nalogo; dn jo pa reši, mora sc naslanjati na dejanske razmere bolj, nego se jc to doslej godilo. Naj bi se o tej rečf obsirniše oglasil kedo, ki prebiva sedaj v Istri i z lastnim očesom opazuje ondotne razmero. Stadion! Stadion! kliče uboga Istra, kakor je klical Krez: Solon! Solon! Oj, da bi našla Cira! Da so Stadijonovi nastopni-ki hodili po njegovih stopinjah, ne bila bi danes dežela joka-vrednu, ne divjala bi likota z groznim obrazom po njej; zudo-voljnost, sreča bi se brala prebivalcem na polnih rudečib licih, Le trdna volja, razumno, krepko delo tu še more pomoči. F (l Volitve enega poslanca v goriški deželni zbor. Ker sc je kri.njski deželni prvosednik, gospod \Vinkler odpovedal sedežu v (goriškem deželnem zboru, utegne sc k malu razpisati nova vol:tev. Zadnjič je naš dopisnik s Tolminskega o tej zadevi ineritorično govoril, a na volitev ni vplival, kar je po našem menjenji gotovo prav storil. Dobili smo o tej volitvi šc druga dva spisa, katera si nasprotujeta o kandidatu; ne moremo ju tedaj priobčiti, ker bi sicer več škodovali nego koristili; tudi smo tega prepričanje, da bi najboljše bilo, da se po časnikih zdaj šc noben kandidat ne na-svetnje, ker bi iz tega lahko nastalo razcepljenje pri volitvi, kar bi volilcem ne bilo na čast, ker disciplina je pri volitvah jako važna stvar, toliko bolj, ker krepi slogo mej domačini ter poravnava razpore i prepire. Kdor pozna goriške volilne, mora pritrditi, da so jako razumni možje, /.udosti izobraženi i »koz i skoz rodoljubni, da gotovo sami zbero za poslanca lacega moža, ki jih bo dobro zastopal. Naj se tedaj njim samim prepusti, da si postavijo kandidata. Dobro bi gotovo bili, da bi sc o tem najprej nekateri volilci dogovorili i sklicali v (iorico, ali v kateri drug pripraven kraj v posvetovanje volilce. Pri tem posvetovanji bi se postavil kandidat i po časnikih naznanil i priporočal. Tako ne bi se lahko mogle delati stranke i volilci bi se pri shodu lahko šc o kakej drugoj vužnej stvari pomenili, bolj spoznali i tesnejšo bratovsko vez mej sabo sklenoli. ----- Naša mladina. Ko shodi moj sin, uživala bodem več mirti, govori brez-miselno mati, prime dete pod pazduho ter ga vodi po hiši sem ter tja. Vsaka inati se moti, katera je teh misli. Dobro morda bi bilo, »ko bi človek užc v otročjih svojih letih imel toliko zmožnosti. da bi postal samostalen, to je dovršen mož ali žena na telu i duši. A to nij, dragi moji, dete sc le počasi razvija, zato pa postane najbolj dovršena stvar božja. Mi dobro vemo, da nobena stvar na svetu nij tako potrebna človeške podpore in odgoje, kakor človek i to najdaljše časa. učenjaki znan. Martina Lutra jc dvakrat videl, t esar Ferdinand ga je bil posebno odlikoval in v baronovski stan povzdignol. Umrl je na Duuaji 1. lotili, kjer mu jc v cerkvi sv. Mihaela nadvojvoda Kari spominsko pločo postavil. Luteranska vera se jc bila tudi nekaterih vipavskih tržanov poprijela. Ali prišlo je povelje (1581) od deželnega kneza, naj take (4 so bili) grof Lorcnz Lanthieri ko lastnik trga iztirn, in patrijarhu v Benetkah izroči, ako se h katoliški veri ne povrno. Tega pa ti tržani niso storili. 3 leta kasneje je bilo menda pa še več tržanov novi viri udano. Na povelje nadvojvode jih jc Lanthieri pozval, naj od nove vero odstopijo ali pa deželo zapuste. Nekaj jih je slušalo, ali največ se jih jc obrnolo na deželne stanove, naj bi oni posredovali pri nadvojvodi. Izročili so bili prošnjo, ali došla je nerešena nazaj s tem dostavkoin, da jc premalo podpisov. Poslala sc je nova prošnja, katera pa ni bila najvojvodi v roke došla. Kasneje so postali Vipavčani zelo goreči za lutrovsko vero, dobili so svojega pridigarja in za svoje verske privržence \ riskr-beli so si tudi lastno pokopališče. Ali za to veliko prodrznost, tako pravi v novo povelje nadvojvode od 1. 1597. je bilo Lan* , thieri-ju ukazano in mu pod kaznijo 1000 zlatov zažngano, naj vse protestanc odpravi v (i tednih. Glavni duhovnik goriški pa naj pride, da s svojimi služabniki novo pokopališče razdre. Tržani so se pritožili stanovom, kateri so so za nje potegnoli, a vse ni nič pomagalo; Lanthieri je bil sam kaznovan za 3000 zlatov, ker niidvojvodc ni bil slušni. Ker se jc lutrovskim tržanom celo s smrtjo na vešalah pretilo, prestopili so nekateri zopet k stari veri, a drugi so trg zapustili in sc drugam preselili. Vendar se nahaja še 1615. en luteran v trgu, namreč mestni sodeč Distl in njegov sin ; oba sta bila radi svoje vero pred škofa pozvana. Vipava in vipavska dolina sta bila v prejšnjih letih po svojem vinu po svetu na prav dobrem glasu, kur Valvazor na več mestih svoje znane velike zgodovinske knjige spričuje. Ko so bili Francozi leta 1809. došli na Kranjsko in užc Ljubljano v svoje roke dobili, nadlegovali so nepovoljne tujce še hrvatske čete. Oddelek hrvatskih huzarjev pod vodstvom grofa Oršiča je proganjal sovražnika po Notranjskem okoli Postojne in Vipave. 20. junija je bila pa ta četa v Uheljsko okolico zabredla. Pri tej priliki se je bil posebno župan Premrov na Ubeljskem skazal velikega domoljuba. Neozirajc se na nevarnosti od strani gospodovajočih Francozov, preskrbel je tem četam zanesljivo zavetje in dajal lačnim vojščakoin živeža. Drug dan jc grof Orsič napadal Vipavo, kder jc bil v šatoru oddelek francoskih huzarjev. Ujeli so bili llrvati enega častnika, 20 prostakov in 2G konj, ostali so zbežali. Ko je pa vsa italijanska brigada došla v Postojno, morale so se te male hrvatske čete umaknoti. Po Valvazor-ju in Dimit:-u spisal I. L. p. n. Katero živino, katero rastlino odgojevamo 24 let i se dalj časa? Nobene. Dete je shodilo ter stopilo v srečna otroška leta. Oče! sina moraš dnti v šolo, glasi so nek božji glas v očetovem srci — v šolo! Šola — cerkev, cerkev — šola; te dve besedi, katere čnje-ino vsak dan Btokrat, če tudi po korenini i pomenu različni, vendar sti mej seboj v najtesneji zvezi. Ni imenitnišega zavoda na sveti od cerkve in šole. One sti spričevalo izobraženosti, pa tudi blagor ali gorje vsaoega naroda. Šola! Adam je bil svojim otrokom prvi učitelj, i za njim ste vsi očetje i matere, kar vas je na Hveti. Ker pa človeškim potrebam ne zadostuje nauk roditeljev, zato so si najeli oni nalašč moža - učitelja — kateri otroke vseh roditeljev v zato odloČenej hiši — šoli, uči i goji. Ijjudske šole so prva podloga človeškej izobraženosti; i ko se je otrok tam naučil dobro brati, pisati i računiti, pošljemo ga v mesto v više šole; tam nadaljnje svojo učenost; slednjič si zbere sam svoj stan, ali pa mu ga roditelji odločijo, kar pa nij prav, oni mu leliko le svetujejo pri tem. Tako postane manj ali več popolno izobražen mož i pozneje tudi oče lastnih otrok. Ta jo pot, katero morajo prehoditi vsi: duhovniki, profesorji, učitelji, odvetniki, zdravniki, in kar je drugih uradnikov viših i nižih, kateri urednjejo vsa državna opravila i so tudi dobro plačani, zato jih pa tudi imenuje priprosti kmet, „gospoda". Prašajte onega očeta, ono mater, ki ima sina gospoda, bodisi duhovnega ali svetnega. Kako so ga vesele vsi. Vse očeta čisla i spoštuje zarad sina. Kaj pa sin, — on jc gospod. Koliko bi jih leliko bilo srečnih izmej našega ljudstva, pa žalibog, le redki so očetje, kojih sini sede na pozlačenih stolih, kateri „jedo piščeta vsak dan". *) Naši soseščani vedno tožijo, da nihče ne skrbi za nje, da so zapuščeni, da vse pravice i dobrote le ptuji uživajo. Kedo je pa tega kriv, i največ kriv? Vi sami, vi očetje Bte tega krivi. Večkrat sem vas čul zdihovati o svobodi, o boljši sreči, o lepši prihodnosti. Ne bodete jo imeli ne, nopričakujte jo, ako sc je z razumom ne priborite. Vsak človek je svoje sreče kovač. Najveće pravice uživajo in se vesele boljega blagostanja le tisti narodi, kateri se morejo ponašati z velikim številom svojih zastopnikov, pametnih, razumnih, gorečih za blagost domovine; pri nas je pa žalibog nasprotno. Posebno vi okoličani, ki imate to prednost od družili bratov, da živite v okolici velicega mesta, ki vam ponuja vsak dan mnogo duševnih in telesnih pripomočkov i zaslužkov, ali ni žalostno, da jih tako malovestno zanemarjate ? Tam jc vsak dan odprtih nad sto Bob, kder se zbira vedo-želna mladež; tam si kakor roji bučel marljivo nabirajo neprecenljivih vednosti; raje trpe pomanjkanja, le da smejo poslušati svete, vzvišene nauke svojih učiteljev. Tam pred njimi na trdi stolici sedi siv starček — dober mož — njegovo srce jc plemenito kakor pomladna cvetka. Kedar on odpre usta, vse utihne, z vso pazljivostjo poslu-šajo radovedni učenci (dijaki) izkušenega i modrega starčka, kateri jim v lepi gladki besedi razlaga visoke modrosti in jih tako pripravlja za živenjc, za njih poklic. Koliko pa je naših sinov mej njimi, prašam vas, roditelji? Da, čujem vas, okoličani, sram vas jo — molčite. Meni pa, ki vem, da jih je tako malo, solza kane na lice, — solza domočutja! Slovenija tužna — modrosti boginje zaman čakajo — slovenske sinove, da bi jim ponudile v obilici — bogastva. Nij jih — tužno srce — nij jih! — Pač so, pa bože mili, kde? Mlajši se igrajo z denarjem v kakem skritem kotn, ali pa nosijo kamenje po strmih stopnicah za novo zidano hišo ptujemti gospodu. Odrasli sc pote v kamnolomih na sivej steni, z veliko težavo razbivajoč jo v drobne kose, drugi spet zidarijo, robotajo, so vozniki ali postopači. Mnogo pa je — pijancev! Naši okoličani opravljajo najnižja opravila, i to zato, ker jc slaba njihova odgoju, Ni to res? Ni to žulostno? B. *) E, Ijubček moj, peoenc piška no lete ii neba v usta! (S/niw). Dopisi. Iz zgornje Istre, dne 10. aprila. Zvesclila nas je vest, da slovensko bralno društvo v Dolini namerjava prirediti v kratkem dramatično veselico. Iies jc, jako lepo sc razvija duh slovenskega naroda po zgornjej Istri, posebno sc pa odlikuje Dolina, za kar gre čast i slava nevtrudljivemu g, dekanu, ki sc je skazal še vselej pri vsakej priliki vrlim narodnjakom s tem, da duševno i gmotno podpira mili naš narod. Suša nam letos zopet povsod preti in slaba bo letina, ako Be nas Bog kmalu ne usmili, da nam posije mirnega dežja; revščina nže tako vedno huje trka na vrata, Iz Kozjnn maturiške župnije, dne 20. aprila. Druga ti nam „Edinost", uvrsti ta kratki dopis v svoje predale. Bcdke so vesti iz te male prijazne vasice, katera stoji na strmini liribca vsa z sadonosnim drevjem obdana, ter je dika brkinskih vasic. Ker ima obilo okusnega sadja in dobrega vina, ima tudi mnogo prijateljev, ki prihajajo iz bližnjih vasi na kapljico brkinkc; a letošnje leto nam ju tako slabo, da se do novine ubogi naš vaščan teško preživi, ker nikukc stvarce ni, iz katere bi se kak krajcarčck dobil; pri vsem tem pa c. kr. davkarija nas z Bilo terja in sikncijo nastavlja. Vendar imamo npanje, da bode to leto zadev i za naučno ministerstvo je užo rosen Pri tem zadnjem boljše, ker sadje zdaj sploh prav lepo cvete. Da bi nam le Bog ministerstvn so bile obravnave jako žive i zanimive. Invrstno je dal lepo gorko vreme! — Nedavno smo si omislili za našo ter- govoril poslanec grof Kiliard Clam Martinic o narodnostnih /a-kvico nove zvonove, katere nam je zvonar gosp. Samasu v Ljo- devab. Tako miren, tako prepričevalen, tako inoder i krasen je bljani ulil i se lepo ubrano glase. Ali to pa moramo grajati, da bil njegov govor, da j> povsod zbudil priznanje i polivalo. Ni le nas je gosp. L. D., kateri je imel plačati zvonove, na cedilu pil- močno vplival na pos'ame, temuč po v-ej državi ogrel srca. 1 tikaj v Trstu so se sreče\ali prijatelji i znanci navadno s pozdra-vom: ,Si uže bral govor Clam Martiniia? Beri, beri, to je kaj izvrstnega!" Pa tudi dr. Kieger jc opravičil staro govorniško »lavo. — Proračun utegne biti v malo dneh zvršen, ako no pride kaj posebnoga vmes. Najvažniša državnozborska obravnava nam Slovencem je bila '23. t. m. Prišla je namreč na vrsto dr. Vošnjakova resolucija, naj vlada uvede slovennki urni jezik za *lovrn»k'< M čenče na srednjih stil, ker se je odtegnol pogodbi, katero smo ž njim sklenoli, in ■ tem nas v veliko zadrego in zamero pri zvonarju pripravil, ker nij ob času bilo plačila, zdaj pa zarad tega morajo ubogi siio maki trpeti. Iz Soče, dno 22. aprila. Soča in Trenta, bližnji sosedi očetu Triglavu, ste kakor obče znano, najrevniši in najbolje rastreseni vasi na Primorskem. Prebivalci teh vasi so sicer čvrsti in delalni, a vkljub delalnosti in marljivosti so do grla zakopani v dolge, i/, katerih se ne bodo mogli veČ oteti. Njih materijalno stanje je zelo slabo in vsega omi-lovanja vredno. Pridelkov razen krompirja in nekaj sirka, kteri Sočanom le za nekaj ineseccv zodostnje in kojega Trentarji še Bade ne, nemajo ti ubogi podtriglavski prebivalci skoraj čisto nič. Rede se večinoma le od koz in ovac. Nad polovica pa jih bodi po svetu s trebuhom za kruhom. Krave so tukaj redkeje od belili vran. Zadnje sc še vidijo, kadar sc tu pa tam v soških golili in rebratih hribili na solnčni strani drobnica pobiva, katera prikazen je užc več let na dnevnem redu Živine se jim vsako loto veliko pobije, se več je pa pogine zarad pomanjkanja piče, a hvala Bogu, letos so v tem obziru srečniši od prošlih let. Da bi sc polajšalo jako slabo stanje ubogih Sočanov in Trentarjcv, sklenol je goriški deželni zbor napraviti iz Bolca do Soče in Trente cesto, katera je užc inej skladovne ceste uvrščena vsled postave od 23. avgusta 1875 št. 20. deželn. zakonika. Na noge toraj, cestni odbor! Ne obotavljaj sc i napravi pro-ročun. Pomagaj revnim prebivalcem, kteri ti bodo gotovo za to hvaležni. Ko pišem te vrstice, grme plazovi s Triglava i strašijo spo-dej bivajoče ljudstvo. Nazdar ! Iz Kopra, dne 24. uprila. Dne 21. aprila t. I. je priobčila „Edinost" članek pod naslovom: „Hrvatske šole v Istri". V onem so se številke tako rabile, da bi se razmere glede podelitve štipendij lehko napačno tolmačile. Ker se krivim potom zaključuje, da „jc učiteljstvo ko-perskega učiteljišča jednostransko in da se tii učeči se hrvatski pripravniki nezadostno podpirajo", zato podpisano vodstvo uljudno prosi, da sprejme slavno uredništvo „Edinosti" tc-lc vrstice v pojasnilo: Pripravnikov slovenske nurodnosti ima učiteljišče 59; štipendij je vdobilo 48. Pripravnikov italijanske narodnosti ima štipendij jc prejelo 32. Pripravnikov hrvatskih pa jc v vseh štirih tečajih 17. Vsi ti so vdobili štipendij razen jednoga samega, kojemu se ni mogla nasvetovati. Izmej hrvatskih pripravnikov jih ima pet po 200 gold., devet po 150 gold. in dva po 100 gold. podpore. Posebnim štovanjem Vodstvo c. kr. mozk. učiteljišča v Kopru. V Kopru, dne 24. aprila. Ker je zadnji članek o hrvatskih šolah v Istri tudi nekoliko omenil o razdelitvi štipendij na koperskem učiteljišči in je, ozi-rom na naštetbo le absolutnih a ne tudi relativnih številk, na nekako napačno stezo zabredel, podajem vam brez vsake opombe, natančno razdelitev državnih štipendij. Nikdar ni zadobilo naše učiteljišče tako ogromne podpore, kakor letos in zato v imenu mladine presrčna zahvala obilnemu trudu dežel, šolsk. nadzornika g. A. Klodiča viteza Sabladoskega in tukajsnega vodstva. Štipendije so Be tako-le razdelile: četrto leto ima 40 gojencev. Slovencev je 24. Oni imajo: 22 po 200 gold., 1 po 100 gold. in 1 brez podpore. Italijanov je 12. Dobilo je 10 po 200 gold. in 2 po 100 gold. Hrvatje bo štirji; vsi po 200 gold. — Tretje leto ima skupno 22 gojencev. Slovencev jo 12; vdobili so: 3 po 200, 3 po 150, 3 po 100 gold. in 3 nič. Hrvatje so štirji: 1 po 200 in 3 po 150 gold. Italijanov je 6; mej njimi: l po 200, 4 po 100 gold. in 1 nič. — Drugi tečaj ima 24 gojencev. Slovencev jc 13. Dobili so: 1 po 200 gold., 5 po 150, 4 po 100 in 3 nič. Hrvatje so štirji in sicer 3 po 150 gold. in 1 nič. Italijanov je 7 in sicer 2 po 200 gold., 2 po 100 in 3 nič. — Prvi tečaj ima sedaj 29 gojencev. Slovencev deset: 2 po 150 gold., 4 po 100 in 4 nič. Hrvatov pet iu sicer 3 po 150 gold., 2 po 100. Italijanov je 14 in sicer 2 po 150 gold., 7 po 100, 2 po 50 in 3 nič. Kakor razvidno, se je zdatna podpora razdelila in brez štipendija jc le ostalo 11 Slovencev, 7 Italijanov in jeden Hrvat. Ložeje bode tedaj vrlim mladeničem pripravljati se za teški učiteljski stan. Vsi štipendisti so jako hvaležni i tako tudi njihovi roditelji. Prihodnjič kaj več. pl. Kritični politični pregled. Domače dežele. Poslanska zbornica jako naglo rešuje državni proračun, u pri vsej naglici je občevanje jako živo, ruzprava temeljita i zanimiva. O vsakej stvari govorita k večemu dva govornika iz desnice i levice, potem se zahteva sklep, govorita šc generalna govor nika in — glasuje se; skoro pri vseh sklepih ima desna stranka šolah. Pri tej obravnavi so govorili: Duhatsch, Schntid, Forregger, Kljun i Nabergoj. Hrsoltn ija je bila sprejeta z 158 proti 128 glasom. O tej toliko važnoj razpravi bomo obširno govorili v i ri-hodnjih listih ter natisnemo tudi zadevajoče govore. Časniki zopet hote vedeti, da se »kličejo deželni zbori takoj po duhovih (binkoštih). Od mnogo stranf se trdi, da ministerstvii po izvršenem proračunu odstopi i da potem grof Taaflc dobi nalogo, sestaviti novo ministerstvo, v katerem nc bo Stromaycrja, — Nekateri najbolj zagrizli ustavoverski časniki pa poročajo, da se novo ministerstvo vzame iz levice, da s tem svet sleparijo. Naučni minister jc 21. t. m. govoril o šolali v državnem zboru, vendar tako splošno, da sc iz govora nc more posneti, kako misli v narodnostih zadevah, le toliko se lehko sklopa, da minister hoče odpraviti nekatere napake. Predobro jc znano, da je leva stranka državnega zbora veliku podpornica judom, a najhujša sovražnica katoliškim duhovnikom. To se je pokazalo zopet 21. t. m. Linskcmu škofu je namreč vzela ta stranka užitev dveh grajščin: ali Škot sc jc zoper to krivico upiral i ker je najvišja sodniju izrekla, da ni opravičena soditi o tej stvari, prišla je ta zadeva v poslansko zbornico. Levičarji so bili od jeze vsi zeleni, tako so se upirali škofovim zahtevam, ali vse nič ni pomoglo, desnica jc zmogla i školu si; je zgodila pravica. V ogerskem državnem zboru se jc sklenolo, da so imajo pravde nstmeno in javno obravnavati. Hrvaška regnikolarna dcputacija z banom grofom Pejačcvi-čem jc dospelu 20. t. m, v Pest, da zopet začne dogovore z ma-djarsko deputacijo. V zadnjem li b t ti smo poročili, da je tržaški policijski vodja odpravil iz Trsta laškega pisatelja i državnega poslanca Cuvullot-ti-ja, ker jc Avstriji znan sovražnik. To jc dalo povod mnogim br/.ojavoin mej Rimom, Trstom i Dunajem in interpelacijam v italijanskem državnem zboru; časniki so tudi o tem sila veliko pisuli, vzluBti „Triester Zeitung" to stvar premlcva, kakor bi bila nc vem kako imenitna. Muha jc rodila konja, ali oba sta brez sence. Tnje dežele. Crnogorci zasedajo kraje, katere so si privojevali v zudnjej vojni. Turški poveljnik jim je iz Tuže naznanil, da lahko zasedo ta kraj, ker se je turška vojska iz njega umaknolu. ( rnogorci so tedaj 21. t. in. iz Podgoricc poslali vojašk oddelek v Tuzlo, ali ko so sc bližali, začeli so Arnavti nanjo streljati in bilo je 8 Črnogorcev ranjenih, 1 pa usmrten. Dokazalo sc jc, da jc turška vojska, predno jc zapustila Tuzle, mej Arnavte razdelila orožje i streljivo ter jim ondotno trdnjavo odprla. Turški poveljnik Osman paša je v zvezi z Arbanasi. — Taka jc turška vera. „Glas Črnogorca" pravi, da je Crnogora zadovoljna z mejno uredbo, v katero se jc turška vlada udala, misli pa ho, du sc bo albanska liga zoper odstop nekaterih krajev z orožjem branila. Nova meja sc začenja na vshodu na Mokrej planini, drži sko/. sredo nekdanjega giisinjskcga okraja tako, da spade Sekirica, Velika i Brezovica k črnejgori, drži dalje čez goro Visitor Se-letinc i Lipovice, spusti sc potem v vrinoško dolino do rečice Zevnc in ob tej do vasi Srči. Od tod drži meja na zgornji konec zaliva Hoti i Kustrati, preskoči potem skadersko jezero proti otoku Gorica-Topal, ki sc druži b Crnogoro i daljo skoz Mo-šurc v Kruči na jadranskem morji. V Carigradu se kuha nova sleparija. Said puša je Stiltutm nasvetoval, naj na podlogi nove volilne postave skliče narodno skupščino. V Carigradu so 18. t. m. vsi zastopniki velevlastij podpisali pogodbo zastrun zamembe turško črnogorskih zemljišč. Turkom veje veduo neugodniši veter; zdaj se je tudi francoska zunanja politika od njih obrnola ter ho delnla za svobodo balkanskih narodov. Kako Turki svoje pogodbe spolnjujejo i svoje besedo držo nasproti krislijunom, to jc znano vsemu svetu, saj jih turška veru (koran) ne veže, da bi morali spolnjevati drugoverccm dano besedo. Potuhnenost, prevara, izdajstvo, to je sedaj še edino njihovo orožje. I to so rabili oni prav dobro zoper Crnogorce, ko so ti imeli zasesti novo pridobljene okraje. Komisarji vseh vdeleženih velevlastij poročajo o tem soglasno to-lc: Pod Petrom Vukotičcm sc je zbrala črnogorska vojska dne 21. aprila v Podgorici, da posede nove pridobitve. Tega dne po-poludne sta šla črnogorski pooblaščenec Bakio i turški odposlanec Giorun Efendi, katera jc spremljalo pet perjanikov v Tuže, da sc dogovorita zastrun predaje; sprejeta pa sta bila tukaj vpričo turškega poveljniku s tem, da so nanju streljali, en perjanik je bil pri tej priliki ranjen, drugi so sc umaknoli. 22. sc jc napotila črnogorska vojska proti omenjenemu kraja, ali v trdnjavah ni našla več Turkov, ampak Arbanase, katere so Turki na izdaj-flki način v trdnjave spustili; ti so začeli nu Crnogorcc živo streljati. Ker (.'.rnogorci niso imeli oblasti, rabiti orožja, zato so se navti zbirali od vseh strani, približali Crnogorcem tor so zopet nanje streljali. Crnogorci so Ki 11 tedaj primorani braniti s>- tir so z dvuna to; oma odpodili Arnavte. Ali zopet so s« približali, ko so dobili p moč i/, sosednjih krajev. V Sipčaniku so jim dali Turki 1000 prašnih zabojev; Osman pusa zbira v Tužali Arnavte na boj zoper Crnogorce. Vpor je splošen, tudi Miriditje so prijeli za orožje. V Podgorici so zaprli Arnavta, ki j>> hotel tam V[ or napraviti. Nadvojvodi o Slovencih. -Slovenski Nirod* je v zadnjem sabotnem listu priobčil to-lo: „Piše se nam z Dunaja: „Naš deželni [»rezident g. SVinklcr, ki sc bode koncem tega tedna v Ljubljano preselil, predstavljal se je te dni tukaj, kakor jo to navada deželnih vlad novim načelnikom, cesarjevima bratoma nadvojvodoma Karlu Ludviku iu Ludvik Viktorju in f"ld-marsaln nadvojvodu Albrehtu. Vsi trije so sc jako pohvalno izrekli o Slovencih, o njih zvestobi do dinastije iu cesarstva iu <> hrabrosti slovenskih vojakov, Zlnsli nadvojvod i Albreht se jo kazal dobro inh rmirantga o Slovencih. Vedno bolj prodira izpozminje, da so Slovenci važen faktor za Avstrijo, da so živa trdnjava proti italijanskim nakanam." Iz Kliskoga se nič več ne sliši o uihilistih. Loris Mclikovu vse hvali, vso čisla zurnrl njegovega pravičnega Ijudoiniloga ravnanja in odpravljanja starih napak i krivic. Vsak dan se oproŠčajo ujetniki; posebno ljudoniilo ravna Molikov s zapeljanimi n skušenimi študenti; to dni je priporočil cesarju, naj pomiloBti tri študente, ki so bili obsojeni v prognanbtvo v Sibirijo, pa so sicer po dokazih vsciieilišono gosposke dobro vedli; i cesar jih jo pomilostil. V italijanskem senatu jo poudarjal ministerski prvosednik Cairoli, da bo vlada zabranjala i kaznovala vso demonstraciji', ki bi jej napruvljnlc sitno-ti z druzimi državami. — Doslej nismo šo o nobenej tacej kazni slišali, nadejamo se vendar, da bo Cairoli inož beseda. Na Francoskem radikalna stranka vodno bolj roji i začela jc užc ljudstvo strahovati, sklenola jo sklicati po leti v vseli okrajih socijalistionc tabore, da bo njih ljudstvo pripravljala /a komunizem. Od tega do revolucije je le ena stopinja. Gladstone jc imenovan na Angleškem za prvega ministra i državnega blagajnika. Kraljica bi ruda bili imenovala katerega druzega, ali udati se jc morala občnej ljudskoj želji. Časniki poročajo, du bo nova angleška vlada imela v zu-nunjoj politiki tu lo program: Rusiji so ne prepusti supremaciju na balkanskom poluotoku, pa tudi Avstriji no. Najboljše branišfle zoper Rusijo jc ustanovitev svobodnih držav na vshodu. Da le Avstrija v Bosni i Hrcegovini red napravi, mora prepustiti deželo ljudstvu ; vladar nej jej bode avstrijski carjevifi, ali angleški kruljič. Grško se mora povečati. Liberalna angleška stranka meni, da Bismark pritiska Avstrijo na vsliod s hudobnim uamenom. Ako skušu Avstrijo razdrobiti, znkličc mu Angleška: Stoj! Nemške avstrijsko dežele sc morajo Avstriji obraniti v poroštvo omi-kanja družili dežel. Ogersko, katero jc podpirala Angleška, vraču htido za dobro s tem, da zutira druge narode. Zlono8tii militarizem se mora odpraviti s tem, da se ustanovi mejnarodno sodišče. Angleška bo pred vsem drugim skrbela za ojačenje vojaškega brodovju. V Novem .Torku bo v letu 1883 svetovna razstava. nad 20 glasov večine. Govorniki na levici se jeze, du sc jim je odvzela prilika .na dolgo i široko blebetati i na račun davkoplačevalcev prazno slamo mlatiti. Proračun za ministerstvo notranjih j umaknoli na Dj'emopoljc i so ta prenočili. Mej tem pa so se Ar- Domače stvari. Odlikovanje. S vit li cesar jo podelil tržaškemu deželnemu šolskemu nadzorniku gosp. Antonu Klodičn viteško plemstvo s priimkom „Sabladoski". Mi Čestitamo vrlemu rojaku i narodnjaku. Kranjski deželni prvosednik, g. Winkler sc jc te dni v Ljubljano preselil. Z njim so bo naselili na Kranjskem tudi novi upi; želimo iz srca, du sc spolnijo njemu na vesolje i deželi na srečo. Strall pred slovenščino. Prvo slavno delo novega ljubljanskega mestnega zbora jc bila peticija zoper uvođenje slovenskoga jezika v srednje šolo na Kranjskem. Nečemu Sobreyjunaku gre slava, du je sprožil to visoko misel. Da so narodnjaci mostnega zbora in velika množica volilocv vložili protest zoper ta sklep, to se sumo ob sebi u meje. Kranjska dežela ima prečudnegu državnega poslanca na Dunuji. On je rojen blizu Bleda na Gorenjskem, sin necega kra-marja i krčma rja; bil je dalj časa v Aleksandriji, v zadnjih časih general konzul ter jc tam zelo obogatel. Ali za tem bogastvom se plazi nek duh, ki mu ne daje miru i spominja nas na Shukc-spearjevo igro Hamlet. Ta gospod jc bil lickedaj celo slovenski pesnik, če tudi šc ni dospel do slavo. (Priporočam vam Slovencem, du bi bolj spoštovali besedo „Slava", pomislite, da sc oči prav nič ne čudijo obleki, katero užc vsak berač nosi. Stavec, Noslovcnec, brez slave). Njegovo pesniško ime je bito „Uudoni-jevič", posneto po vasi, v katerej jo bil rojen. V prvih letih njegovega bivanju v Aleksandriji jc večkrat pisal v „Novice", potem je umolknol. Nazadnje jc postal na Dunaji v ininistcratvu zunanjih zadev ministru doglavnik in vodil bosniške zadeve, morebiti je tudi hrepenel po tem, du bi sam sedel na ministerski stol ter gojil to upanje tem bolj, ker jc opazil, du ga ima celo sam cesar jako rad. — Tega gospodu so volili v državni zbor veliki posestniki na Kranjskem, katerim ho jc tudi znal prikupiti, kajti delal je njim vse po volji ; ali zarad disciplino, ali zarad tega, ker je upal, da sedanja vlada pade i da skoči potem on nu ministerski sedež, to ni znano nam, ampak le njemu, Ker jc tedaj tako delal, kakor smo omenili, moral jo vselej glasovati zoper vludo. Mislimo, da to ni bilo prav pošteno i du se jc goapod prevaril. Poslali bo gu nu odpust — s plačo ali brez njo, to ni povedano, i le toliko vemo, da sc nižujim uradnikom tuko dolg odpust kaj redko in šc tedaj dovoli le proti tomu, da se plači odpovedo. Minister ta gospod vendar le ne bo, če tudi se trdi, da ima se gorko slovensko srce. — Ime mu jc Schwegel. Banket na rast kranjskemu deželnemu gospodu Winkler-jll so 21. t. m. napravili kranjski državni poslanci. Prav srčno zdravico mu je napil grof Ilohenvart, na katerej se je prvomestnik, to sc ve da v slovenskem jeziku enako sreno zahvalil. Narodna čitalnica v Bojanu priredi pod pokroviteljstvom gospej v svojih dvoranah 2. maja t. 1. zabavo v dobrodelen namen s tem le sporedom: 1. Govor gospoda predsednika. — 2. Petje. — :{. Deklamacija: Odlomek iz „Orleanske device", bo govorila gospodičina .1. Harkl. — 4. „Ena se mora omožiti", vesela igra v enem dejanji. — 5. Tombola. — »i. Petje, — 7. Deklamacija: Odlomek iz „Oresta*, bo govoril gospod Cenčič. — H. „Strup", vesela igra v enem dejanji. — i). Srcčkanje z darili. — 10. Petje, II. Društvena zabava. — /.ačelek ob 7 uri. Odbor gospej rojanske čitalnice. Velik koneert, kakor čujemo, priredi prihodnji mesec podporno društvo v enem tržaških gledalisčev. 1'cvci in igralci so se v svojih nalogah uže dobro izurili. Želimo društvu sijajen uspeli. Banka Slovenija je imela zadnji teden občni zbor, v katerem se jc sklenolo, da morajo delničarji še 24 gld. na delnico doplačati. — Ta banka je prava šiba Slovencem; tepe jih nže več let, pa šc jih bo teplo, Ivan Nepomnk Piano Prejeli smo iz Gradiške mrtvaški list, ki nam naznanja, da je ta naš rojak v 41». letu svojega živenja 22. t. ni. umrl. Piano je bil nekedaj jako priljubljen učitelj pri Sv. Ivanu poleg Trsta; uredoval je tudi slovenska lista „l'rimorjanaw i potem „Primorca", a slovensko rodoljubjc mu je nakopalo sovražnike pri našem magistratu, da je moral učiteljstvo v tržaškej okoliii pustiti i drugod kruha iskati. Učitcijcval je potem v Komnu, Sežani i nazadnje v jetnišnici v Gradiški. Zapustil je vdovo z obilo rodovino, ki na njegovem grobu toči Bolze; Slovenija je ž njim zgubila vrlega sina; naj v miru počiva blagi rodoljub! V zadevi slovenskih pisank si dovoljujem p. n. gg. slovenskim učiteljem naznanjati, da imam zdaj v zalogi za vse lazliene šolske potrebščine pisankc in risanke brez zemljevidov pa tudi z zemljevidi uže, in sicer ho na svitlo prišle: pisankc s kranjskim zemljevidom (na njem so pa tudi deli sosednih kronovin) in z avstrijskim. Ako me bode si. učiteljstvo podpiralo, izdam za bodoče šolsko leto tudi pisankc s primorskim, štajerskim in koroškim zemljevidom. Najnižja cena pisankam je 1 gld. 20 kr. (100 kosov), risnnkam pn 8 gld. 10 kr. V Krškem na Dolenjskem, dne 20. aprila 1880. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole. Književnost. Odbor dramatičnega društva v Ljubljani je sprejel veliko izvirno trngedije: Knez Aleksij i Svanilda s zbori v višem stilu, katero je spisal gosp. Zakrajšek. Predmet je iz ruske zgodovine, i tragedija ima kacih (1000 verzov. Ogersko posojilo od leta 1870. Izsrečkane so bile 15. t. m. v Budapeštu te-lc serije: 827, 1380, 141«, 1747, 1853, 18(51, 1884, 2121,2211, 28211,2853, 28G7, 3621, 3728, 3729, 3802, 3932, 3!I64, 4121, 4629, 4830, 50G2, 5587, 5590, 5688, 5856, 5934, 5966. — Zadele so: Serija Štev. Gold. Seriju Štev. Gold. 827 0 500 42 500 20 500 3964 22 500 1380 4 500 27 5000 1416 4121 36 500 1747 39 1000 43 1000 1853 4629 1861 10 1000 4830 8 1000 1884 4 500 5062 2121 10 500 5587 1 500 2211 5599 2829 5688 20 500 2853 23 500 2867 47 500 24 500 3621 25 10000 3728 42 100000 28 500 3729 29 500 5856 3802 11 500 5934 3932 6 500 5966 29 500 Vse tukaj neomenjene številke zgorej navedenih serij dobe po 140 gold. Izplačila sc začno od 15. oktobra 1880 pri kralje-vej državnoj osrednjoj blagajnici v Budapeštu in pri dunujskej banknej družbi brez davkovskega odbitka. Plačuje sc le kolek po lestvi II. Prvo prihodnje žrebanje 14. avgusta 1880. <>lje — tino blago (namizno olje) je nekoliko poskočilo; mej I tem ko je navadno dalmatinsko in grško ostalo pri slabih eenah in je celo mogoče kupovati ga po ni/cj ceni. — Bombažno olje je tudi nekoliko padlo zbog večrga dovaževanja.— Fino namizno olje se je prodajalo po f. (Jh,— do 70.—, najfineje po f. 72,— do 75.—, dalmatinsko navadno po t. 45.— in šc ceneje, — bombažno lino rafinirano po f. 36.— do 37. —. Sadje. — Cvebe in rozine so za malenkost ceneje; opala pa je užc zopet poskočila zarad mnogih naročeb iz Francije. — Danes velja levantinsko grozdiće po f. 32.—. Mast in »peh. — Ker jc doslo zadnje dni mnogo m isti in ' špeha iz Anglije in iz Amerike in ker se pričakuje še mnogo t ga blaga, zato so cene na tuk. trgu postali1 nekoliko slabše z nagibom, da še nekoliko padejo. — Lep amerikanski Špeli se kupuje danes od f. 4'.».— do 51.—, mast Baneroft I. po I. 51'/„ do 52% y \Vilcox po f. 50.— do 50'/». Petrolij. — Došlo je zopet par ladij s tem blagom in ker dohaja tudi malo naročeb iz notranjega, postala jc cena bolj šibka, danec se kupuje petrolij po I. 10.—, in mogoče, da bode še kaj ceneje. liiž — se je pred 14 dnevi draže prodajal; a danes so cenc zopet bolj mluhove, kupuje se lepo ital. blago po f. 20.—do 21—, najfineje po I. 22.—. Žito in moka. — Pšenica jc postala tudi nekoliko ceneja. — Danes sc kupuje dobro rusko blago po f. 13% 100 K. — Vsled tega padajo tudi cene uoki. Ijc cena otrobov je poskočila izdatno, ker pomanjkuje blaga. — Danes stanejo lepi debeli otrobi po f. 5.60 do 5.76. Koruza je tukaj in v Sisku poskočila, ker iz Uusije in podunavskih dežel dohaja prav malo blaga. Skoro gotovo to blago šc nekoliko poskoči. — Danes stane odeška koruza iz prvih rok po I. 8%, valaška po f. 8,40 na ladiji, ali pa v magazinu Domari pridelki. — Fižol gre šc vedno dobro izpod rok, i ker ga močno iščej j za seme bližnji Italijani. Vse baže se prodajajo šc precej dobro, le belo blago je zdaj zanemarjeno. •— Koks velja danes f. 16, , bohinec f. 13%, rudeči navadni f. 19%, mešani nov 1. 10% do 10%, stari f. 9%, beli f. 12. — Masla se spečava nekoliko, a še vedno po slabih cenah, od f. 70 do 72 prav dobro štajersko blago. — Sliv nij mogoče prodajati po nobeni ceni. — Krompir stari se prodaja po f. 4% do 5.—, nov po f. 16.— do 20.-. Seno in slama. — Cena tega blaga sc je nekoliko '/.boljšala in šc poskoči, če nc bo v kratkem dežja. — Dobro konjsko seno sc prodaja po f. 1.10 do 1.30, slama škopa po f. 1.60 do 1,80. Les — zopet prav zanemurjen. Vrednostni papirji. — Užc dva tedna padajo polagoma kurzi državnih, posebno pa privatnih papirjev; mi sino užc večkrat povdarjali, da hitro rastenjc kurzov nij naravno, in da utegne zopet nastopiti kak majhen polom. — Mogoče je, da kurzi še nekoliko odjenjajo, vendar pa se velicega poloma za zdaj nij bati. b >itiih.j«lcn, Boi-h!? dne 27. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih..........72 gld. 65 kr. Enotni državni dolg v srebru..........73 „ 10 „ Zlata renta...... ......................88 „ 75 „ 1860. državni zajem..............130 „ 20 „ Delnice narodne banke............. 835 „ — „ Kreditne delnice................273 „ — „ London 10 lir Btcrlin.............119 « 15 » Srebro ...................— * — » Napoleoni.........................9 „ 48 „ C. kr. cekini..................................,r> » 62 „ 100 držuvnih mark ..............58 „ 70 „ Tržno poročilo. Občna je zopet pritožba o slabih in nezadostnih poslih; uzroka je iskati v veliki revščini v notranjih deželah. Kava. — Akoprani bo došla poročila iz Amerike in Hamburga, da se tam cene kave pomikajo na više, vendar je kupčija v tem blagu pri nas nekam mlaliova. — Navadna kava Kio se jc prodajala po f. 70,— do 72.—, fina po f 83.—do 86.—, najfineja po f. 90,- do 92.—. Sladkor — tudi v slabšem menjenji in se prodaja po nižih cenah. Poslano.*) Članek, iz podgradske občine 21. marcija 1.1. v „Edinosti" št. 13, i podpisan od nekega Serat' nc bil bi vreden odgovora, ker dopisnik sc ni podpisal z lastnim svojim imenom, ampak rabil je tuje ime Sera/a. Ker pa ta članek ni po vsem resničen, zato treba popravka: Ni res, da jc službe občinskega pisarja prosilo 13 koinpc-tentov. Tudi ni resnično, da se jc meni podelila imenovana služba na pritiskanje nekterih 060b, ali latinito je, da mi jc bila ta služba podeljena na podlagi izkaza moje prikladnosti in sposobnosti. Potem ni res, da sem jaz ptnj in neučen lahon, resnica pa je, da sem rojen sredi iBtre, zovem se pravim imenom slovanskim i sem izvršil toliko šol, da morem svoje dolžnosti častno izpolnjevati. Konečno šc pristavljam, da pošten glas več velju, nego zla-ten pas, i da me Serat' ne očrne, ako sc sam ne očrnem. Dragotin Petecli. *) Za sestavke pod tem naslovom j« uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu postava mtlngu. po 1 gold- botelja. Kdor ga želi kaj kupiti, naj se obrne do (14) Upravniitva. Le enkrat se ponuja tako dobra prilika, da se more izvrstna ura za polovico cene kupiti. Velika razprodaja. Na vsej Evropi nastal«- politiski- razmeri' sc tudi Svira niso ogrnil«- i zalo sc jc mnogo delalcev izselilo, vsled resar sc rušijo tudi fabrike. Tako jc i prva iiajziiunienitisii urarnica, katero mi zastopamo, zdnj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. lako imenovane U'asehinulon epne ure so najboljše ure na svetu, izvenredno krušno vrezljane i vezene i po umerikanskem sestavu napravljene. Vse ure so na sekunde rcpasirane i mi dajemo poroštvo za vsako uro v a !> let. Za dokaz gotovega poroštva i stroge sol i d no »t i se m tem javno obvezujemo, da hočemo vsako tiro, ki ni po volji, nazaj vzeti i zamenjati. 100(1 žepnih remntoir ur, navijajo se brez ključa, s kristalnim zaklopcem, izvenredno točno na sekunde regulirane, razen tega [mi novem načinu clektrogalvaniski pozlačene, z verižico, me-daljonom itd. poprej golil. 25, zdaj ena le po 10 gobi. 50 kr. J1101» krasnih ur na kotno iz srebro-nikla, na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, s kazalom za sekunde, kristalnim plosnatim steklom, poprej golil. 21, zdaj m« le gold. 7.25, vse na sekunde repnsirane. 1000 ur na vreteno, z izvezenim zaklopcem iz srebro-nikla, kristalnim plosnatim steklom, na H rubinih, nujnatanjčniše repasi-rane, z verižico, medaljonom i žametnim ctuisom, poprej gold. 15, zdaj ena le gold. 5,60. 1000 ur 7ia kol»o, iz čistega 13 lotnega srebra, pn v. k. puneov-nem uredu pregledano, mi 15 rubinih, razen tegu električno pozlačene, nujnatanjčniše regulirane. Te ure so poprej stale 27 Ifold., zdaj pa sinje le gold. 11.40. (550 ur za gospe iz pravega 13 lotnega srebra, po r. k. puneovnem uredu pregledane, na S rubinih, krasno i jakn dično pozlačene, z beneško verižico okoli vratu vred, veljale so poprej gold. 2H, zdaj pa le gohl. Iti ena. 1000 Wasehington remontoir žepnih nr iz pravega 13 1, teškega srebra, pn r. k. puneovnem uredu pregledane. Poroštvo se daje, du no najtočnjše tia sekunde repasirane, notranja sestava jc iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gold. .'JU, zilaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega so dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, elui iz žumctit i ključ. 1000 pravih zlatih mi1 za gospe, ua 10 rubinih, prej 40 gold., zdaj 20 gold, 1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospe, prej 100 gold., zdaj 40 gold. 650 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, poprej 7 gold., zdaj le 3 gold. 75 kr. 650 ur bmlilic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjČnise regulirane, tudi pripravne za mizne pisače; poprej 12 gold., zdaj le 4 gold. 80 kr. 650 ur z nihalom v najlepše izdelanej visokej gotiskej omarici, navijajo se vsacih 8 dni, najtočnlse ua čas regulirane, izvenredno lepe i krasne. — Ker ima taka ura se po 20 let dvojno vrednost, ne imela bi sc v nobenej hiši pogrešati, posebno ker je taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 35 gold,, zdaj pa izjemno le 15 gold. 75 kr. Kadar se naročujejo ure z nihalom, treba je priložiti zagotovščino. Napis: RAZPRODAJA UR urarnice Ph. Fromma, Dunaj, Rothenthurin§trasse št. 9, (0 partere. BmJUmbJPIL !! Skoraj v dar!! Vsled likvidacije iiilirano veliko fabrike o srebrar-stvn Bl'itania na prodaj je teh le 45 kosov prav dobrih Britauia srebrnih reči za le f> gold. 95 kr. to je le četrtimi zneska, kolikor so znesle, tedaj so skoraj darovane, in sicer: 6 izvrstnih namiznih 110ŽCV, Britania srebro s pravimi angleškimi srebrnimi ostrinami. 6 najfinejših vilic, Britania srebro iz enega kosa. 6 teških žlic iz Britania srebra. 6 Žlie za kavo iz Britania srebra najboljše vrste. 1 velika teška žlica za mleko iz Britania srebra. 1 velika žlicu za juho iz Britania srebra. 6 podkladccv Ka nože iz Britania srebru. (> tino ciziliranili pladcilj za postrežbo. 3 kupice za jajca iz Britania srebra. 1 krilNIta pletenica, teška iz Britania srebra. 2 krasna llliztia SVCČltika iz Britania srebra. 1 iniziti zvonček z srebrnim glasom iz Britania srebra. 4?T kosov. Vsi ti kosi so zliti iz najboljšega Britania srebra, ki je edina na svetu znanu kovina, ki ostane vedno bela, in se od pravega srebra še po 20 letnej rabi ne loči, za kar se daje poroštvo. Vsi ti omenjeni kosi iz pravega Britania srebra, ki so poprej veljali 25 gold., dobivajo se zdaj po lc 0 gld. 05 kr. Napis in edino nuroeišče za c, k. uvstrijsko-ogerske dežele: General-Dopot der I. engl. Britania-Silber-Fabriken: Blau & Kaun, Wien, I. Elisnbethstrnsse Nr. (1. Pošiljatev brez odloga proti poštnemu povzetji. D Lastnik, društvo „Edinost". — Iidatelj in odgovorni uredniki Ivan losti. Tiik avstrijskemu Llojda.