SHke iz vofnc Brntovo smrt je slutil. Narltopni.ar Jernej Zakonjšek od 9. poljskega topnifiarskega polka, piše č. g. Dav. Agrežu, žnpniK;i v Marija Reki, dne 21. aprila: Ker zvala i:as je domovii:a In treba je topom grmeti, • Sli smo pod Avstrije zastavo Tn za njo lio^emo tudi nmreti! Castiti gospod župnik! Vašo dopisnico sem z \ oseljem sprejel. Prctresle so me žalostne novice, po- sebno pa še oaa od brata (brat Ivan ZakonjŠek, 6eto-vodja 87. pešpolka, je namrieč o Velikinoči padel v Karpatih), kljub temu, da sem to poprej že slutil, videl sem ga namreS v sanjah. imel je šest ran. Prosim Vas, dragi g. župnik, kadar mi še pišete, poročajte ini natan<%i!O, če veste uamreč, kaj je z njim iai na j)rikrivajte mi resnice. Ce je padel, umrl je lepe srarti aa polju časti, smrti za Boga in za doraovino. Ponosen sem na njega, ker je izpolnil do konca nalogo, ki iiiii je bila slavljena. Iizgubil sem z njim najljubšega izmed svojih ljubih. Globoko v srcu bom nosil spomin ;.a lijega, dokler se ne snideva. Za Velikonoč mi je pisal pismo, bilo je jako ve;elo in morda tudi zadnje. Rad bi ga poslal domov ; tarišem, toda me u je drag spomiii. Žalostne domafee razmere si sam predstavljam« V teh težkih urah bodite Vi, dragi g. župnik, mojim (lomačim angelj tolažnik. Večno Vam bom hvaležen. ¦'ahvaljujem se Vani srčno za sporočilo. Priporočam e Vam v molitev, pozdravljam Vas in poljubljam Vam ; oko pokorni Vaš Jernej. Svojim domačiiri pa piše: Dragi stairiš;'! Pred kratkim sem dobil karto, ki so mi "o pisali g. župnik. Razveselil sem se je, ta. i!a ko sein jo prebral, nie je užalostila. Strašno resl. Miso mi sicer povedali naravnost, toda jaz slntim, da ;() padel. Videl sem ga v sanjah žaiostnega — imel je> rost rai. Dragi stariši! Ali je še živ ali pa mrtev, ne ža_ ]'!.jte preveč! Pomisl.te, da tJsofie s.ovenskih stariSev žaluje po svojih sinovih! KonSno sta nas porodila za ;'oga in za domovino. Bog ;jo z,aliteval svoje in donio', ina svoje in brat je izpolnil nalogo, ki mu je bila od; .fiena, in mislim, da častno. Ko sem dobil njegov : ravi naslov, sera rau pisal. Dobil sem konfino od n]&,;.i p-smo ravno na Veliko nofi. Bilo je, kakor po na_ \ .idi vsa njegova pisma, polno šaljivosti in izrazil mi U\ v niem upan.ie na skorajšno svidenje. Hevež! Jaz sem še zdrav in se prav dobro počutim, C» y.\ padem tudi jaz, kaj zato! Tudi jaz imara isto nar 1; go in Vi imejte zavest, da nisem delal sramote na I nlju Sasti, kakor mislim. se ie tudi Anza boril k(J4 ^ /gleden slovenski jtinak. Ne žalujte prevefi! Prepust mo vse božji previdnosti. Bog že ve kaj dela! SrSro pozdravljam Vas in vse domafe i'n tndi sosede. A" :!*_ Jernej. Slovenski železničar je vozil Makensenovo armado. Franc Svetelšek, vlakovodja, za "fiasa vojske premeŠoen iz Iuomosta v Novi Sonč, piše koncem aprila svojirn domačiin na Sladkogoro: Dragi! Sedaj sem tukaj v selu Orla, to je kolodvor ob ogrski meji, 6 ur od Novega Sonča. Sedaj vozimo skoraj samo neinško armado, ki se vrača iz n in gre našim na pomoČ, da izženejo Ru. se iz Galicije. Uragi! Zanimivo je gledati, kako imajo Nemci vse v redu, kako gre vse tiho, priprosto i,n praktuhio od rok. Ne sliši1 se kreganje, ne vrišč, častuUu niso ošabni, nikoli ne bo kateri kak-ega moža udaril an pa surovo zmerjal, marveč vse z lepo besedo opravi. To so hvalevredni ljudje. ki se ljubijo med seboj kot bratje, zato Tma.io pa že precej usi>eha. Bog daj vsak&mu možu pogum, da udari krepko po Rusn, da se mu potem ne bo ljubilo več hbditi si ogledovat Gal> cije, kakšna da ]e_ Druga&e mi še livala Bogu dobro ^re. Pa Bog nam daj skoraj rniru. Rad bi še včakal &as, da bi za. čel naše drage ljudi voziti nazaj v doinovino, ovenčane z veliko slavo Junaštva, katero so si pač že zaslužili, Bog nam daj vsem skoraj zagledati našo Ijnbo slovensko domovino, Vas pozdravlja Vaš. Franc. Ogrskim Slovakom pomagam sejati. Slovenski vojak Janez Aiiton Dvoršak, topničar rsa severnem bojišču, piše sTOJim starišem v Hofiali pri Mariboru: Dragi! Kakor Vaan je ziiano, sem bi, na poSitku v Bartošfalva. Tamkaj mi je bilo prav dobro, ni mi nicesar manjkalo. Ko si tretjo noč nekoliko odpoSi.jem, se spravim k pisanju za dom in tudi za ,,Slov. Gospodarja" sem že irael nekoliko dopisa, a zdelati ga nisern mogel, ker je prišel nenadoma brzojav. Morali smo se umakniti zaradi grozne bitke, ki se je bila nedaleč od nas. Vozili smo se tedaj celo noč in oel dan, ko pridemo v vas, v kateri sem zdaj. Mufiil me je glad in druge sitnosti. Po našem skromnem kosilu se vležem na zemljo. Kmalu nato se podam Cez hrib v majhno dolinioo, v kateri zagledam malo vas. Korakal sem proti tej vasi s praznim želodoem, Kar naenkrat zaslišim na hribčku glas dveh malih zvon6kov. Ogledujem se na vse strani, odkod ta tnlli glas. Hitro sem ga ujel ter se mu pribHžuj-em. Zagledal sem pod liribom malo leseno oerkvico, kateri so se približevali l."u-dje v obileon številu. Tudi ja-z sem se udeležil te pobožnosti, katero smo opravili brez duhovnika, Nato se podam na drugi hrib. si malo ogledal svet, naJcar sem se podal zopet v vas, kjer sem se malo z Ijudmi pogovarjal. Kar naenkrat me potegne za roko sivolasi starftek-Slovaki ter mi veli iti z n.im. Vprašam ga, kaj želi. Reč-e mi1: ,,Malo jestl ti bom dal, ker vem, da si lačen". Z veselim srcem &e miv pridružim. Postregli so mi prav dobro sl svinjskim mesom, potico, jajoi, rudeCo rono m pijaco. Dobil sem vsega dovolj. Vprašam jih tudi, kje so me videli in hčerke so odgovorile, da v cerkvi, nakar so me opazovali, kam se podam. Ko sem se pošteno najedel, se spomnim s hvaležnim srcem tudi na Boga, da On res nikomur nK dolžen ne ostane, kateri se mu priporofii. Torfij tudi v vojski se delijo pisanke,. Ali te pa deli sam dobrotljivi Bog. Sedaj sem daleč proč od bojne 6rte, kjer se ne sliši nobenega gromenja topov. Na§ g. general je naznanil Ijudem, da bodo nekatere 6ete s konji poraaga_ le delati kmetom na polju. To je bilo tudi za nas veltko veselje. Dobro mi gre tukaj; jesti imajn dovolj. Dne 8. aprila sem že en oral ovsa nasejal, te dni sem gnoj vozil, jutri pojdem spetiarat, pojutrišnjem pa boni sejal .iečmen. Sedaj se vadim planinskega dela. Moji konji gredo dobro v breg, nazaj se pa peljem, kakor z avtomobilom. Prijazn© pozdfave! S Slovenci ni dobro treti orehe. Pranc Meško, posestnikov sin na Polenšaku, piSe s seviernega bojišCa svoiim starišem: Dragi mi vsi domači! Gre mi ševedno tako, kakor je navada v vojski. Kako gre nam vojakom 87. pešpolka, ste že brali v ,,Blov. Gospodarju". Moskale smo že večkrat tako naklestili, da bodo pomnili, da s Slovenci ni dobro treti orehe, Le Vi doma z rožnim vencem, mi pa tukai z o&trim mefiem, in zmaga bo naša. Prosimo ljubega Boga, da bi bilo že kmaiu konec tega klanja. Ze dostikrat sem mislil, da mi Hjc zadnja ura in prosil sem Boga in Marijo Bistričko, da bi me varovala. Ko smo se dne 26. avgusta 1914 razvili v bojno 6rto in so nas Rusi za5eli pozdravliati s svinčenkami, da mi je brenčalo okoli glave, kakor bi bil med beSelami, ko rojijo, sem si zmislil na Marijo Bi9tri_ko in se ji zaobljubil. Ce pridem srei5no nazaj, obiScem njeno svetišče. In res mi je Marija sprosila. da me dozdaj ni zadela še nobena krogla. Jaz vedno prosim Marijo, da bi skoraj že bilo konec te vojne ter da bi se spet sreftno vrnili v ljubo našo Slovenijo. Slovenski fantje smo že mislili, da nam ne bo mogofie letos izpolniti1 velikbnočnih dolžnosti: pa ¦a_ Sastiti gosp. vojni lairat so poskrbeli, da smo _n€ 27. maroa opraA>ili sv. spoved, pa ne t oerlcvi ka- kor doma, ampak vse se je izvršilo v hiši priprostega karpatskega kmeta. Naš čast. g. kurat so nam slu/.ii; 4. a[)r;lii sveto mašo tudi v priprosti le&eni, z desok zbiti cerlaici, ki pa je zuotraj lepo okrašena. Ko prii!.m noter, so me solze polUe, ker sem bil prvikr;;. ]i'i sv. nuiši v svojetn celem vojn&m 6asu. Toraj so bli drugače velikonofini praauiki žalostui; pa zategndolj, da, smo se slovenski fantje 87. pešpolka udnležil: velikoiioone dolžnosti, smo bili nad vse veseli, upaioe ;!u bo leto 1910 gotovo boljše. V to nam pomagaj Bog. To dajte v ,,'Slov. Gospodarja". uaj cenj. bralr:' sjjoznajo, kako dragoceni so katoliški duhovniki, sv. zaIrament in sv, maša. Podobico kot spomin moje opra. ¦ Ijene velikonofine spovedi na bojnem poliu dno 27. ;:arca 10-15 napravite v okvir, Se en pozdrav od \'i\. šega Franceta. Blatna postelj. Pavel Skamlec, vojak 7. pešpolka, doma od Sv. ."•lariete ob Pesnici, piše svoji ženi: Draga žena! Na bojiščn smo veseli. ako dobimn kako pismo ali vsaj 3opisnico od svojih 'domaCili. To je naša edina tolažba. Kar se godi po ostali bojni črti, ne vemo. Ce mi zmagujemo, si mislimo, da zmagii^ejo naši tovariši tudi drugod, 6e se pa umikaino, pa miio mneiija, da je tako tndi pri naših sosednili kolonah. Ne mine skoro dan, da nas sovražnik ne bi ;ozdravljal z železnimi ,,knjedlni" in hudimi komavji. Pred nekaj dnevi nain je sovražna topovska krogla nbila vrlega poveljnika našega oddelka, po katerem \si žalujemo. — Staiiuiemo no5 in dan v .iamah, kjer le blatno kakor v opekarski jami. Ne moreš si misl.ti, kako je preiio.evan.je v takih ,,postel.|ah". Mislim si, da bo že bdje, ko &e kot zmagovalci vrnemo v Ijivl.o mi slovensko domovino. Na veselo svidenje! Slovenci smo čili in čvrsti. Cetovodja-topničar Josip Holc, doma od Sv. Jurija na Š6avnici, prideljen gorskemu topničarskemu polku št. 3, piše dne 8. aprila svoji sestri Ani Fras v Zupetincih pri Sv. Antonu v Slov, goricah s karpatskega boj šča: Ljuba sestra! Oh, feako naglo nain je potekel eas, ti mili dnevi velikono6ni, katere smo morali letos looeni drug od drugega obiiajati, Udeležil sem se sv. maše kar tu ua pokopališču bliz,u c«rkvioe, torej na jjrostem. Službo božjo je daroval č. g. vojni kurat ter ;mel po sv. evangeliju tudi nemško in češko pridLgo. Veliki ta spomin, ko so pod nami že poeivali naši so. brati-sotovariši, ki so ž-e dali življenje za domovino, in mi nad njimi 6uli in pnsostvovali pri službi božji, oh, vedi, to je žalosten,'spomin na vojsko! Mnogo nagrobnih križev naznauja — da tu so tisti vrtovi, — ki spe mladostnih ovet, — razrušeni gradovi, — strašan je ta pogled! Dh, mnogi domači, ki so lansko leto skupaj v veseli družbi obhajali kot mož in žena, sinovi, bratje, sestre, sploh vsi, velikonočne praznike, so letos že mnogi možje in lantje obhajali Alelujo tam gori nad zvezdami pri nebeškem Jagnjetu, veseleči se, kajti angelj smrti jih je vzel iz naše sredine in zanesel tja, kjer ni nobenega sovraštva in preganjanja. Bog poravna vse sovraStvo, Vem, da sle se Vi v doinačiji tudi nas veliko spominjali, pa tudi teh dogodkov ii&ti, katerim je že Izguba predragih naznanjena, vedo izgube ceniti. V duhu si lahko predsta. vijo sledečo kitico, ki pravi: Kje so tisti, ki so lani — še današnji dan veseli bli. — V zemlji so že pokopani, — Križ na grobu jim stoji! Da, odprta noč in dan so groba vrata, vsak dan stojimo na braniku, gledavši smrti v oči, dokler nas morda ne pokosi. Naznanjam Ti, da imamo od Velike no6i prav gorke in prijetne dneve, čeravno ]© po tukajgniih gorali tupatam še debel sneg. Ali že kaj delate po vinogradih in poljih? Mis. lim, da je težko za delavce, ker so veCinoma ria drcu gih poljih, a domovina, kja si ti! Sedaj nam ni več tako hudo, zima, katere smo se bolj bali, kot šrapnelov ln granat, }e minila in za streljanje pnšk in topov se dosti ne zmenimo ve5. Oh, koliki s'o vendar spomini! Veliki razgrajači-hudodelci so zdaj ponižani, posebno tisti, ki1 imajo ozieble noge. Velike so te sirote, ki se opirajo na palioo in gredo kakor berači. Glej, tako nas tepe Šiba božja. Žahvallti se imam presvetemu Srcu Jezusovemn, Srcu Mariiinemii in ang&Iju varuhu, da sem obvarovan že vseh teh hudih bolezni in sovražnih krogel. Sploh smo Slovenci, kalior je pokazala ta vojska, fille in čvrste narave. Ako Bog da, se še kdaj vidimo, Sedaj pa Te iz srca prav iskreno pozdravlja Tvoj brat Josip. ~--vXŁ«_»3e»^v-. Marijino podoboldržal^nad f glavo.  Andrej Kolednlk, floma v Gradli_6u (pošta Sv. Barbara v Halozah), ki služi pri 9. kompani.i_ 87. pešpolka, piše dne 27. marca s severnega boiišča: Na JoŽefovo smo opravili spoved in drugi dan prejeli sknpno sv. obhajilo. Imeli smo tudi slovensko pridigo. Ganljivo je bilo vse to v tujem kraju. Potera smo marširali en dan in eno noč. Dne 22. aprila smo zasedli kot rezerva nek gri5 m gopH. Takoj so nas začele pozdravljati ruske krogle. Hitro smo si skopali majTine lnknie, čeravno _e to v gozdu težavno. Ta dan ni bil nihSe ranjen. Drugi dan pa je bil žalosten za nafio 9. stotnijo. Okoli 9. ure začnejo padati šrap- neli in granate, da se je tresla zemlja. Kakor strele &o udarjaie v uašo sredino, da je kar padalo vejevje z dreves. V tein obupnein položaju se prlpravim na naihujšo. namree na smrt. Vzamein podobico Marije Bistričke ter jo držim nad glavo. Ni preteklo pet minut, kar prileti šrapnel pol metra nad mojo glavo, odtrga debelo vejo z bora, katero je popolnoma zdrobil. Ka mene je vrglo le nekaj prsti. Tukaj me je gotovo lYla,rija rešila gotove smrti, ker drugače bi me bil _.rapnel raztrgal. Žalostno je bilo, Kako so na vsaki strani mene vzd:liovaii ranjeni tovariši. Ni trajalo dolgo, kar tudi mene zadene iiesref'Ma šrapnelska krogla v hrbet, toda ne smrtnonevarno. R-anjen sem bil oi-.oli poldneva: opirajoe se na svojega tovariša sem j rišel v neko vas. kjer je bil iiaš zdravnik. Tudi v fo vas so padale granate, ker so tuka." bili postavljeni naši težki poljski topovi, kateri so pošil.ali smrt i-ašira sovražnikom. Tisti večer srao se odpeljali proli Moravski. \'ožn.ia je bila slaba. ker je bilo velikans'o blato in pome ceste vozov in konj, na vlaku je bilo boljše. Po dvadnevni in dver.ofini vožnji1 se pripeljemo na Moravskn v bolnišnico. Tnkaj je irnenitna postrežba ter lepo za nas skrbijo. Se enkrat na vse skupaj prisrčne pozdrave VaŠ Andrej. Busa sta se stepla za štruco kruha> Anton Mom, ki služi pri bVigadnem kc_nand« št 56 pri oddelku za metanje mio, doma iz Ješence pri Framu, plše s severnega bojišča svojira domaftim med drugim tudi to: Denarja mi ni treba po_alja-ti, ker ga tako ne morem rabiti. Saj se v bojni črti tako nič ne dobi za denar. Stradati mi še ui treba. Zdaj so lepi dnevi prl ias in je že tudi preoej toplo, kadar solnce sije. Sli. šali smo že tudi kukavico kukati, 6eraviio je tu m tam. še sneg. Zdrav sem §e tudi, livala Bogu, če ra. \no sem prestal veliko hudega mraza. Prosim, pišite mi, kje je Berigeftev Franc, 6e je Še zdrav ali ne, ali če Flosov kaj piše. Klavžov Anton ie bil ujet pri Dobromili, -Marinov Janez je bil ujet 25. marca ob 5 un zjutraj. ko se je začelo daniti. DobT-o, da ni M liergečev Franc zraven. bi ga bili tndi ujeli, Tudi meni se ie skorai tako zgodilo; so Rusi tudi dirjali za nami in krieali: ,,Rioke gor, puško dol!" Jas sem si pa rekel: Noge Ie tecite! Enega naših so bili Rusi njeli. Imel je seboj štruco kruha. Rusa sta se zafiela tepsti za kruh, raed tem jo je pa naš korenjafe popihai. Mnogo pozdravov! Mraz" in ruska krogla. Iz dunajske bolnišnice je pisal novineo Franc lirajnMč, kateri služi pri domobranskem pešpolku št. 26, svojemo prijatelju Franou Prelogu v Malivasl: Naznanjam Ti, da mi zdaj že hvala Ek»gu dobro gre. Sarao desua noga me malo boli, kajti imam precej veliko rano od mraza. V Galiciji je bila že feonnem novembra grozno huda zima. Jako veliko jih je v bolnišnicah, ki so jim prsti na nogah odpadli. Tudi meni so prsti na rokah tako zmrznili, davčasih nisem mogel nit_ puške držati. Pisal si mi, da želiš vedeti, kdko sem bil ranjen. Bilo je tako: Rusi so nas z vso silo napadli in morali smo se umakniti in kopati nove okope. Ko kopljem, mi naenkrat prileti kos šrapnela in mi zlomi puškino oev. Jaz pa pridno kopljem naprej in zdaj me za hrbtom nekaj hudo spe6e in malo poči, ker Rusi imajo večkrat take patrone, katere so po mednarodnem pravu prepovedane. Kadar namre6 krogla prileti na svoje mesto, zopet pofii' in naredi veliko rano. Kri se mi je vlila v usta in nos in takoj sem vedel, pri 5em da sem. Nato sem se zgrudil in ležal preoej dolgo v svoji krvi. Ranjen sem bil v plu6a. Krogla mi }e §la skoz in skoz in na prsih ven. Vojaki, zdravniškega oddelka so me za silo obvezali in odnesli na obvezališPe, Taim me je zdravnik zopet obvezal. Vojni kurat mi je podelil sv. poslednje olje: nato pa so me naložili na voz in odpeljali v bolnišnico v Slezijo. Iskrene pozdrave! Rusi nimajo korajže Trenski vojak Karl BraCko piš© srojim starišem v Spielfeldu s karpatskega bojišča: Dragi o6e in mati! Slovenski možje in mlade- nifii, ki nas je oesar poslal zoper mogočnega sovražnika-Rusa, smo krepkj, gotovo eui najboli čvrstili in Tstrajnih braniteljjev Avstrije. Godi se liam še ne preslabo. Prestali smo že mnogo gorja In trpljenja, a Slovenec nikoli ne obupa. Udani v voljo božjo, prenaSamo vse bridkosti vojne. Riise pa tepemo, da je vesel.je. Mnogo suhih Cešpljev smo jim že poslali. Bil sem že neštetokrat navzofi, ko smo vojaki domačih slovenskih polkov ujeli po vefi sto Rnsov. To vara je veselje, če zakli&e Avs.rijec Rusu: Roke kriSku! Udaite se! Posebne koraiže se menda Rnsi doma niso u.ili. Da ponekod napreaujejo, je Krivo Ie to, da Jih je jx) tri do petkrat vec kot našlh. Pa u])am, da se Rusom ne bo posrefiilo prodreti dalje kot so sedaj.