URN_NBN_SI_DOC-3UWFRCAI

BIBLIOBUS V VSAKODNEVNI PRAKSI Ignac Kamenik Za sodobna prizadevanja slovenske knjižničarske prakse, katerih nam en je približati knjigo bravcu in kolikor mogoče hitro dohiteti zamujeno, je uvedba bibliobusov teoretično neizpodbitno pozitivno učinkujoče sredstvo za dosego tega nam ena (o čemer dovolj zgovorno govori praksa drugih narodov), zato bo m orda toliko bolj zanimivo, da poskusimo prikazati aplikacijo njihovega delovanja na naše raz­ mere. Glede na to, da so aplikacije prostorsko (območno) pogojene, je nam en tega prikaza omejen: razgrniti želi paleto spoznanj, dejstev, učinkov, nasledkov in problemov, kakor jih kaže polletno delovanje bibliobusa na m ariborskem območju. Res je, da obdobje šestih mese­ cev (december 1974—maj 1975) ne m ore dati zaokrožene podobe ta ­ kega pojava, kot je delovanje bibliobusa, prav gotovo pa daje tako podobo v konturah, še več, nekaterim tehničnim in m anipulativnim spodrsljajem se je moči izogniti, če ne ponovimo v praksi prev er­ jenih napak. 1. K njižni sklad M ariborska knjižnica im a dve vrsti potujoče knjižnice: knjižnico v kovčkih, ki je obstajala že doslej, in bibliobus. Fond obeh zvrsti je enovit, saj je nam enjen območjem, za katera je bila že prej izdelana aproksim ativna sociološka analiza. Ta fond obsega doslej okrog 12.000 zvezkov, od katerih je približno 9.000 nam enjenih bibliobusu, čeprav lahko le-ta sprejm e na police 3.000 knjig, v priročnem skla­ dišču pa jih vozi s seboj še okrog 2.000. Ves fond knjižnega gradiva za bibliobus je nov, le ko se je pokazala potreba, sta m u iz svojih fondov priskočili na pomoč O srednja knjižnica z 241 knjižnim i eno­ tam i in Pionirska knjižnica s 151 knjigam i. E nkrat mesečno se do­ polnjuje z novitetam i, tedensko pa je poskrbljeno za njegovo rege­ neracijo in izločitev gradiva za vezavo te r tehnično obnovo. Orga­ nizacijsko se bibliobus povezuje z m atično službo in službo potujoče