https://vinogradnistvo.javnesluzbe.si JAVNA SLUŽBA V VINOGRADNIŠTVU POROČILO ZA LETO 2019 Izvajalci: Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Kmetijski inštitut Slovenije marec 2020 Podizvajalci: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru Naročnik in financer strokovnih nalog Selekcija vinske trte, posebno preizkušanje ter tehnološki poskusi na vinski trti v okviru izvajanja Javne službe v vinogradništvu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Izvajalci Javne službe v vinogradništvu (JSV): * KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS - GO), STS Vrhpolje - selekcija v vinorodni deželi Primorska * KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS - MG), STS Ivanjkovci - selekcija v vinorodnih deželah Podravje in Posavje * Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – posebno preizkušanje in tehnološki poskusi na vinski trti Podizvajalci JSV: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) - selekcija v vinorodni deželi Primorska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV) - selekcija v vinorodnih deželah Podravje in Posavje Nosilci za posamezno aktivnost: Andreja ŠKVARČ – vodja STS Vrhpolje - selekcija vinske trte na Primorskem mag. Tanja VAUPOTIČ – vodja STS Ivanjkovci - selekcija vinske trte v Podravju in Posavju dr. Franc ČUŠ – vodja posebnega preizkušanja in tehnoloških poskusov, KIS dr. Denis RUSJAN – strokovno tehnični koordinator in vodja JSV, BFUL Uredil in slika na naslovnici: dr. Denis RUSJAN Izdajatelj: Javna služba v vinogradništvu, 2020 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Publikacija je izšla v elektronski obliki in je objavljena na spletnih straneh Javne službe v vinogradništvu, https://vinogradnistvo.javnesluzbe.si Katalož ni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjiž nici v Ljubljani COBISS.SI-ID=26486787 ISBN 978-961-95089-0-9 (pdf) Izvajalci in podizvajalci JSV: I KAZALO VSEBINE Poročilo strokovnih nalog v vinogradništvu na Primorskem v letu 2019 ..................................... 3 1. Selekcija vinske trte v vinorodni deželi Primorska ................................................................. 3 1.1 Pozitivna množična selekcija .................................................................................................... 3 1.2 Klonska selekcija ....................................................................................................................... 3 2. Zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala vinske trte v vinorodni deželi Primorska ........................................................................................................................... 4 3. Strokovno tehnična koordinacija .......................................................................................... 5 4. Posebnosti, ostalo, predlogi ................................................................................................. 9 5. Meritve in rezultati selekcije na Primorskem v letu 2019 ...................................................... 11 Poročilo strokovnih nalog v vinogradništvu v Podravju in Posavju v letu 2019 .......................... 15 1. Selekcija vinske trte v vinorodnih deželah Podravje in Posavje ............................................. 15 1.1 Pravna podlaga ....................................................................................................................... 15 1.2 Cilji dejavnosti JS v vinogradništvu v obdobju 2018-2024 ..................................................... 15 2. Selekcija vinske trte v Podravju in Posavju ........................................................................... 16 3. Zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala v Podravju in Posavju ..................... 18 4. Razno ................................................................................................................................. 21 4.1 Ostale naloge STS Ivanjkovci .................................................................................................. 21 4.2 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev ..................................................................... 22 4.3 Obrazložitev vzrokov za nedoseganje posameznih ciljev ....................................................... 22 5. Rezultati selekcije v Podravju in Posavju v letu 2019 ............................................................ 23 Poročilo posebnega preizkušanja medvrstnih križancev in sorte 'Merlot' v Podravju in Posavju v letu 2019 ........................................................................................................................... 28 1. Posebno preizkušanje sort medvrstnih križancev vinske trte ................................................ 28 1.1 Fenologija in dinamika zorenja grozdja medvrstnih križancev .............................................. 29 1.2 Rodnost medvrstnih križancev ............................................................................................... 30 1.3 Kakovost grozdja medvrstnih križancev ................................................................................. 30 1.4 Kakovost vina medvrstnih križancev ...................................................................................... 31 2. Posebno preizkušanje sorte 'Merlot' v vinorodnih deželah Podravje in Posavje .................... 31 2.1 Fenologija sorte Merlot .......................................................................................................... 32 2.2 Kemijska in senzorična kakovost vina merlot ........................................................................ 32 II Poročilo tehnoloških poskusov na vinski trti v letu 2019 .......................................................... 36 1. Tehnološki poskusi na klonu sorte Malvazija v vinorodni deželi Primorska ........................... 36 1.1 Fenologija sorte Malvazija ...................................................................................................... 36 1.2 Rodnost trt glede na gojitveno obliko .................................................................................... 37 1.3 Kakovost mošta malvazija ...................................................................................................... 37 1.4 Kemijska in senzorična kakovost vina malvazija .................................................................... 37 2. Tehnološki poskusi preizkušanja podlag vinske trte ............................................................. 38 2.1 Izplen cepljenk ........................................................................................................................ 39 3. Tehnološki poskusi na klonih sorte Laški rizling v vinorodni deželi Podravje.......................... 39 3.1 Fenologija sorte Laški rizling .................................................................................................. 40 3.2 Kakovost grozdnega soka sorte Laški rizling .......................................................................... 40 3.2 Rodnost sorte Laški rizling ...................................................................................................... 41 3.4 Kemijska in senzorična kakovost vina laški rizling .................................................................. 42 4. Objave in predstavitve rezultatov v letu 2019 ...................................................................... 43 1 Javna služba v vinogradništvu Poročilo Strokovnih nalog v vinogradništvu v letu 2019 Andreja ŠKVARČ Tanja VAUPOTIČ Denis RUSJAN Ljubljana, 2020 2 Izvajalci Javne službe v vinogradništvu (JSV) – Strokovnih nalog v vinogradništvu: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS - GO), STS Vrhpolje - selekcija v vinorodni deželi Primorska Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS - MG), STS Ivanjkovci - selekcija v vinorodnih deželah Podravje in Posavje Podizvajalci JSV: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – selekcija v vinorodnih deželah Primorska, Podravje in Posavje Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) - selekcija v vinorodni deželi Primorska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV) - selekcija v vinorodnih deželah Podravje in Posavje 3 Poročilo strokovnih nalog v vinogradništvu na Primorskem v letu 2019 Andreja ŠKVARČ in Denis RUSJAN Delo Javne službe v vinogradništvu na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica je potekalo v Oddelku Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje. Izvedli smo sledeče naloge: − selekcija vinske trte v vinorodni deželi Primorska, − zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala vinske trte v vinorodni deželi Primorska, − strokovno-tehnična koordinacija v vinogradništvu. Letni program smo uresničili, kar je prikazano in pripravljeno po nalogah: 1. Selekcija vinske trte v vinorodni deželi Primorska 1.1 Pozitivna množična selekcija Naredili smo pozitivno množično selekcijo lokalnih sort posajenih v lastnem kolekcijskem vinogradu na Pouzelcah in v vinogradu na Pradah v Slovenski Istri. V vinogradu posajenem z lokalno sorto Cipro pri vinogradniku v Slovenski Istri selekcije nismo izvedli zaradi okužbe s peronosporo. V kolekcijskem vinogradu na Pouzelcah ohranjamo stare lokalne sorte, med njimi tudi take, ki rastejo le še v našem vinogradu. Vinograd smo redno oskrbovali in izvedli vse potrebne agrotehnične in tehnološke ukrepe. Spremljali smo pojav bolezni in škodljivcev in izvajali vizualne zdravstvene preglede. Spremljali smo dinamiko dozorevanja z načrtnim vzorčenjem grozdja v tedenskih razmikih - stehtali smo maso jagod ter analizirali sladkor, skupne kisline, jabolčno kislino, vinsko kislino ter pH in YAN. Predelali smo grozdje 4 lokalnih sort – Cipro, Borgonja, Dolga petlja in Poljšakica in donegovali in stekleničili vino. Z namenom ohranjanja lokalnih sort smo cepili nekaj lokalnih sort iz Vipavske doline in Slovenske Istre za dva vinogradnika, ki bosta zasadila manjša vinograda s starimi lokalnimi sortami. S sodelavko Katjo Šuklje sva skupaj naredili opis 24 starih sort, ki smo jih v zadnjih letih vinificirali, po priporočenih OIV deskriptorjih – 14 deskriptorjev. Preglednica 1: Letni cilji in kazalniki za doseganje letnih ciljev in kazalnikov Selekcija – pozitivna množična selekcija Letni cilji Kazalniki za doseganje letnih ciljev oskrba kolekcijskega Urejen in primerno oskrbovan vinograd, evidenca škropljenj, vinograda na Pouzelcah vzorčenje grozdja – 3 krat, pridelek grozdja 4900 kg pozitivna množična 4 pregledi, 2 vinogradi, 1300 pregledanih trt, izpolnjeni 2 selekcija – 3 vinogradi selekcijski knjigi, pridelane trsne cepljenke lokalnih sort, 180 vzorcev in analiz grozdja, 4 mikrovinifikacije in 4 vina lokalnih sort 1.2 Klonska selekcija V letu 2019 smo skrbno in redno oskrbovali vinograd na Pouzelcah, kjer poteka klonska selekcija in izvajali selekcijo. Vodili smo selekcijsko knjigo. Spremljali smo pojav bolezni in 4 škodljivcev in izvajali vizualne zdravstvene preglede. Odločili smo se za predelavo grozdja 8 elit sorta Malvazije, 7 elit sorte Refošk in 7 elit sorte Tokaj. Spremljali smo dinamiko dozorevanja, pobirali vzorce grozdja v tedenskih razmikih in analizirali grozdje - določali smo maso jagod ter analizirali sladkor, skupne kisline, jabolčno kislino, vinsko kislino ter pH in YAN. Ob trgatvi smo prešteli in stehtali pridelek 10 trt vsake elite in pridobili podatke o rodnosti. Posebej smo potrgali po približno 80 kg grozdja vsake elite in ga predelali. Začeli smo s trgatvijo 7 klonskih kandidatov sorte Tokaj – trgatev je bila 11. septembra, nadaljevali smo 16. septembra – 8 klonskih kandidatov Malvazija in 19. septembra – 7 klonskih kandidatov Refošk. Skupaj smo naredili 22 mikrovinifikacij klonskih kandidatov. Na ukoreninjenje potaknjence smo meseca junija cepili indikatorje in izvedli indeksiranje, ki sodi v sklop testiranj virusov vinske trte in zdravstveno selekcijo. Novo zemljišče Pouzelce 1 smo očistili, odstranili stare trte in oporo, uredili odvodnjavanje in zemljišče globoko prekopali in posadili s trsnimi cepljenkami – klonskimi kandidati sorte Rebula - 15 elit in sorte Merlot – 12 elit. Skupno smo posadili 611 trsnih cepljenk. Preglednica 2: Letni cilji in kazalniki za doseganje letnih ciljev in kazalnikov za nalogo Selekcija – klonska selekcija Letni cilji Kazalniki za doseganje letnih ciljev oskrba vinograda s klonskimi Urejen in primerno oskrbovan vinograd, evidenca škropljenj, kandidati na Pouzelcah pridelek grozdja 3700 kg klonska selekcija 2 pregleda, 1 vinograd, 1600 pregledanih trt, izpolnjena selekcijska knjiga, , zbrani podatki o fenofazah, o pojavu bolezni in škodljivcev, meritve parametrov rasti in rodnosti pri 22 elitah – klonskih kandidatih, 70 vzorcev in analiz grozdja, 22 mikrovinifikacij in 22 pridelanih vin klonskih kandidatov obnova vinograda Pouzelce obnova vinograda, urejanje odvodnjavanja, posajene trsne 1, sajenje trsnih cepljenk cepljenke elit sorte Merlot in Rebula za klonsko selekcijo 2. Zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala vinske trte v vinorodni deželi Primorska Trudili smo se pri oskrbi baznega matičnega vinograda, ga redno pregledovali sami in skupaj s kontrolorjem ob rednih dvakrat letnih pregledih. V vinogradu smo naredili vzdrževalno selekcijo in pridelali kakovostne bazne cepiče. V okviru trsničarske pridelave smo cepili in pridelali bazne trsne cepljenke potrjenih slovenskih klonov. V rastlinjaku v Vrhpolju smo oskrbovali posajene klone in vzdrževali repozitorij ter indikatorje – podlage, ki jih potrebujemo za zdravstveno selekcijo. Preglednica 3: Letni cilji in kazalniki za doseganje letnih ciljev in kazalnikov za nalogo 2 Letni cilji Kazalniki za doseganje letnih ciljev oskrba baznega vinograda Pri Urejen in primerno oskrbovan vinograd in rastlinjak, mostu, oskrba trt v rastlinjaku evidenca škropljenj, pridelek grozdja 7000 kg 5 vzdrževalna selekcija 2 redna pregleda, 3341 pregledanih trt, izpolnjena selekcijska knjiga, podatki o fenofazah, o pojavu bolezni in škodljivcev, 30 vzorcev grozdja in kemičnih analiz grozdja zagotavljanje baznih cepičev število pridelanih cepičev - 150.000, oddanih 64.000 razmnoževanje baznih trsnih pridelane bazne trsne cepljenke - 2.000 kom cepljenk 3. Strokovno tehnična koordinacija Strokovno tehnična koordinacija je bila do vključno meseca marca, 2019 izvedena s strani dr. Tjaše Jug, od meseca aprila, 2019 naprej pa se JSV koordinira s strani dr. Denisa Rusjana. Glavni cilj strokovno tehnične koordinacije je vzajemni prenos strokovnega znanja, izkušenj, razmišljanj ter pobud med različnimi deležniki, ki se neposredno in posredno ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom in trsničarstvom (vinogradniki in vinarji, strokovne in znanstvene inštitucije, ministrstva, združenja in društva, gospodarski subjekti, študenti in dijaki, občine itd.). Vse informacije o delu, rezultatih dela in vabila JSV se kar se da sproti objavljajo na spletni strani javne službe, kjer vsi zainteresirani lahko tudi pridobijo vse ustrezne kontakte strokovnih služb JSV. Preglednica 4: Letne aktivnosti in opisi dela za doseganje letnih ciljev in kazalnikov strokovno-tehnične koordinacije JSV (dr. Denis Rusjan) Št. Aktivnost Datum in kraj Opis aktivnosti in opombe dr. Tjaša JUG 1 Poročilo o delu JSV Januar, 2019 - pisanje poročila o delu in aktivnosti JSV Udeležba delavnice za leto 2018 Strokovno besedilo - urejanje in dopolnjevanje spletne strani JSV - udeležba na strokovni delavnici o zimski rezi vinske trte - strokovni prevod članka ekološkega in biodinamičnega članka 2 Udeležba pri Februar, 2019 - sodelovanje pri zimski rezi v kolekciji strokovnem delu Poulzelca Spletna stran - urejanje in dopolnjevanje spletne strani 3 Udeležba sestanka Marec, 2010 - udeležba na sestanku koordinatorjev JS koordinatorjev na na MKGP MKGP - organizacija in vodenje širšega Koordiniranje JSV strokovnega sestanka JSV na KGZ NG, Nova Primopredaja Gorica, s temo Ekološko in biodinamično koordinacije JSV vinogradništvo Št. Aktivnost Datum in kraj Opis in opombe 6 dr. Denis RUSJAN 1 Sestanek - Andreja 2. 4. 2019, STS - dosedanje delo na selekciji Škvarč Vrhpolje - bodoče delo na selekciji - organizacija Posveta o Rebuli v Brdih – pridelovalcem, strokovnim službam 2 Posvet o Rebuli 4. 4. 2019, - predavanja o Rebuli (zgodovina, rebula v Brda VKGB luči klimatskih sprememb, pridelava, struktura vinogradov z rebulo, zorenje grozdja, kakovost in količin grozdja in vina rebula, degustacija vin rebula itd.) 3 Sestanek Matičnjak 8. 5. 2019, STS - predstavitev dosedanjega dela in obsega Ivanjkovci matičnjaka, - predstavitev potreb po ključih za oba STS, - dogovor o zmanjšanju površine na 0,5 ha (zahteve JSV), - ohranjanje podlage 5BB ter VI M - izkrčeni del se bo postopoma posadil z novimi in že pridobljenimi podlagami za potrebe selekcije in introdukcije 4 Sestanek Klonska 15. 5. 2019, - pregled dosedanje metode pozitivne in selekcija Agronomija klonske ter zdravstvene selekcije, - predstavitev selekcij v državah IT, FR, MDŽ, HR - oblikovanje osnutka nove metodologije PMS in KS v Sloveniji - popravilo, izdelava nove metodologije klonske selekcije (2 dni) 5 Sestanek JSV, Perla 18. 6. 2019, - ogled vzorčne kmetije – Furlanovi v Nova Gorica Vipavski dolini - pregled splošnih znanj o prehrani vinske trte, - pregled praks na terenu o prehrani vinske trte, - smernice za navedeno temo ter pomen aplikativnih poskusov, strokovnih nalog v različnih okoljih slovenskih vinogradov 6 Trte in vino Primorske 18. 6. 2019, - udeležba na strokovnem posvetu Trte in Nova Gorica vino Primorske, ki ga tradicionalno organizira KGZ NG 7 Dopis MKGP, Izbrana 10. 7. 2019, BF - vino kot Izbrana kakovost – predlog JSV kakovost 8 Dopis MKGP, Svet za 5.-10. 5. 2019 - organizacija strokovnega Sveta za V&V vinogradništvo in vinarstvo pri MKGP 9 Sejem vinogradniške 18.-22. 6. - udeležba na strokovnem dogodku - sejem mehanizacije 2019, Toskana mehanizacije v vinogradništvu – Toskana - ogled posameznih strojev, predvsem zoper plevele (obdelava tal pod trtami) 7 - udeležba strokovnih predavanj na sejmu (rezultati in raziskave EU projektov) 10 Sestanek Andreja JSV – 29. 7. 2019, - metoda klonske selekcije STS Vrhpolje STS Vrhpolje - aktivnosti JSV – narejeno delo in bodoče delo na selekciji 11 Dan odprtih vrat STS 21. 8. 2019, - predstavitev JSV Ivanjkovci STS Ivanjkovci - ogled matičnjaka, baznega vinograda, mikrovinifikacijske kleti 12 Sejem AGRA 27. 8. 2019, - udeležba sejma Gornja - udeležba strokovnih predavanj na temo Radgona Trajnosti 13 Dan odprtih vrat STS 6. 9. 2019, STS - predstavitev JSV Vrhpolje Vrhpolje - ogled kolekcijskega vinograda, - vodenje ogleda sort po kolekciji, - ogled baznega vinograda in mikrovinifikacijske kleti - degustacija vin sort v selekciji in introdukciji 14 Sestanek JSV 12. 9. 2019, - aktivnosti in delo na JSV MKGP - predstavitev aktivnosti za potrebe PRP 2021-2027 - SWOT analiza vinogradništvo 15 Sestanek spletna stran 7. 10. 2019, - posodabljanje spletne strani JSV KGZ NG - strežniki, stroški itd. 16 Sestanek JSV 18. 10. 2019, - aktivnosti in delo na JSV MKGP - predstavitev aktivnosti za potrebe PRP 2021-2027 - SWOT analiza vinogradništvo 17 Sestanek in strokovno 24. 10. 2019, - za specialiste za vinogradništvo in srečanje JSV Šentjernej vinarstvo, ter predstavnike strokovnih in znanstvenih inštitucij in MKGP - predstavitev dela in aktivnosti na JSV - predstavitev selekcije in introdukcije - predstavitev letnika 2019 - usmeritve za bodoče delo – JSV 2020- 18 Sestanek Andreja JSV – 15. 11. 2019, - metoda klonske selekcije STS Vrhpolje STS Vrhpolje - aktivnosti JSV – narejeno delo in doseženi cilji programa 2019 19 Sestanek JSV 18. 11. 2019, - aktivnosti in delo na JSV MKGP - predstavitev aktivnosti za potrebe PRP 2021-2027 - SWOT analiza vinogradništvo 20 Sestanek JSV 19. 11. 2019, - sestanek izvajalcev in podizvajalcev JSV UL BF, - postavitev osnov programa JSV 2020 Agronomija - predstavitev aktivnosti za potrebe PRP 2021-2027 - SWOT analiza vinogradništvo 8 21 Lombergarjevi dnevi 5. 12. 2019, - udeležba na strokovnem posvetu Pesnica MB 22 Sestanek JSV 13. 12. 2019, - aktivnosti in delo na JSV 2020 – osnutki MKGP programa - proračunske spremembe – finančni okvirji - predstavitev aktivnosti za potrebe PRP 2021-2027 - SWOT analiza vinogradništvo 23 Srečanje Podeželske 18. 12. 2019, - predstavitev JSV mladine Hotel Slon - predstavitev aktivnosti za potrebe PRP 2021-2027 24 Vinski Univerzum 18. 12. 2019, - udeležba strokovnega srečanja mladih Hotel Slon vinogradnikov in vinarjev Na različnih strokovnih srečanjih, sestankih in predstavitvah dela JSV, kjer je bila udeležba vedno nad pričakovanji, smo s strani uporabnikov pridobili številne informacije, ki temeljijo na izkušnjah, a obenem tudi tehtne pomisleke ter pričakovanja, predvsem vinogradnikov in vinarjev, ki se prijavljajo na različne razpise PRP. Koordinator se je udeležil vseh sestankov JS na MKGP, kjer je bil seznanjen z vsemi pričakovanji, zahtevami ter bodočimi aktivnostmi JS ter MKGP glede novega programskega obdobja 2021-2027. Sodeloval je pri oblikovanju skupnega seznama aktivnosti in dogodkov za leto 2020 večine strokovnih inštitucij s področja vinogradništva in vinarstva (zavodov, KIS, univerz itd.). Za prenos informacij je organiziral strokovne sestanke izvajalcev in podizvajalcev ter širše strokovne javnosti (specialisti, službe IVR, FURS, fakultete itd.) – vsebine sestankov tudi predstavitev dobrih praks v vinogradništvu in vinarstvu, vinskega letnika 2019 po deželah, potrebe introdukcije žlahtnih in tolerantnih sort, obnove vinogradov itd.. Sodeloval je tudi pri organizaciji Dnevov odprtih vrat STS Vrhpolje in Ivanjkovci, ter strokovnih predavanj, kjer se je predstavila JSV. Udeležil se je strokovnih posvetov, kot so npr. Trte in vino Primorske, AGRA, Lombergarjevi dnevi, Vinski Univerzum, Delavnica Podeželske mladine, kjer je tudi predstavljal delo in program JSV. Vsebine JSV oziroma predstavitev dela JSV je vključil v vsebine izobraževanja na strokovnem in univerzitetnem študiju. S sodelovanjem drugih znanstveno-strokovnih inštitucij je oblikoval ter na MKGP poslal prednostne strokovne vsebine za potrebe CRP projektov. Proti koncu leta 2019 se je koordinator s KGZ GO, KGZ MB, KGZ NM, KGZ Ptuj, KGZ MS pričel meniti o organizaciji strokovnih srečanj mladih vinogradnikov in vinarjev, ki bodo organizirana po vsej Sloveniji in z namenom predstavitve dosedanjega dela in rezultatov JSV ter obenem pridobivanja informacij ter potreb in pričakovanj mladih prevzemnikov glede bodočih razpisov PRP. 9 Koordinator sproti objavlja informacije in obvestila na spletni strani JSV, kjer se lahko pridobi informacije tudi o drugih strokovnih dogodkih s področja vinogradništva in vinarstva. 4. Posebnosti, ostalo, predlogi Kolekcija lokalnih sort omogoča celoleten ogled vinogradnikom in strokovnjakom, omogoča spoznavanje in opisovanje, analiziranje starih sort in predelavo v vino. Vina zainteresirani lahko poskusijo na degustacijah. V kolekciji izvajamo pozitivno množično selekcijo in vse lokalne sorte posajene v kolekciji naj bi bile vpisane v gensko banko kmetijskih rastlin. Obenem pa je naša želja in načrti, da bi lahko vse posajene lokalne sorte razmnoževali – zato tudi izvajamo pozitivno množično selekcijo – vendar ostaja težava, ker stare lokalne sorte niso vpisane v sortno listo, kar onemogoča uradno razmnoževanje. Že večkrat smo opozarjali na problematiko in se pogovarjali o posebnem statusu starih lokalnih sort ali možnosti vpisa v seznam ohranjevalnih sort, vendar se vse zelo počasi ureja in spreminja. Naše mnenje je, da bo kolekcija imela pravi namen in omogočala ohranjanje lokalnih sort šele takrat, ko bodo urejeni pogoji za razmnoževanje in se bodo sorte iz obstoječe kolekcije razširile k posameznim pridelovalcem po celi Primorski. V baznem vinogradu smo nadaljevali s poskusnim precepljanjem trt sorte Žametovka še na 2 različna načina, da bi pridobili izkušnje in rezultate smo pokazali pridelovalcem na Dnevu odprtih vrat. V sodelovanju s Službo za varstvo rastlin smo nadaljevali s preizkušanjem 2 inovativnih ukrepov zdravljenja obolelih trt: mehansko odstranjevanje in izrezovanje nekrotičnega, trhlega dela debla in vbrizgavanje vodikovega peroksida v debla obolelih trt. Poleg tega smo nadaljevali z inovativno zimsko rezjo, kot enim od ukrepov za preprečevanje bolezni lesa vinske trte. V začetku meseca septembra smo organizirali in pripravili dan odprtih vrat, ki je vključeval oglede vinogradov in vseh nalog in poskusov, ki potekajo v okviru STS ter degustacijo vseh vin, ki smo jih predelali v lanskem letu – vina klonskih kandidatov sort malvazija, tokaj in refošk, vina starih sort in vina tolerantnih sort. Dan odprtih vrat je popestrila demonstracija traktorskega priključka za obdelavo trt v vrstah s poudarkom na trajnostno vinogradništvo in opuščanje herbicidov v vinogradu in s strokovnim vodenjem demonstracije in komentarjem sodelavca specialista za kmetijsko mehanizacijo Marjana Dolenška iz KGZ LJ. Skupaj z zaposlenimi iz Trsničarske zadruge Vrhpolje in ob pomoči sodelavcev iz svetovalne službe smo po petih letih ponovno pripravili veliko razstavo grozdja. V ta namen smo nabirali vzorce grozdja že od meseca avgusta naprej, večino pa tri dni pred razstavo. Skupno smo nabrali 200 različnih sort in tematsko zasnovali razstavo, da so bile posebej predstavljene sorte trsnega izbora Slovenije, stare lokalne sorte, tolerantne sorte, namizne sorte in kloni posameznih sort. Razstavo smo postavili v prostorih Trsničarske zadruge in je bila na ogled od petka do vključno ponedeljka. Vse dni razstave smo zagotavljali strokovno vodstvo, obiskovalci so lahko poskusili tudi vina pridelana v STS Vrhpolje. Dneva odprtih vrat se je udeležilo in razstavo ogledalo veliko število obiskovalcev. Področje preizkušanja namiznih sort in tehnologij pridelave je bilo vedno na stranskem tiru in 10 odkar smo posadili manjšo kolekcijo tolerantnih namiznih sort počasi tudi na tem področju pridobivamo izkušnje in lahko svetujemo pridelovalcem katere sorte posaditi. Da bi pridobili dodatne izkušnje, smo skupaj s Sadjarskim centrom Bilje uredili in z različnimi tolerantnimi namiznimi sortami zasadili manjši vinograd na lokaciji Vogrsko. S sajenjem smo nadaljevali v letu 2019 in pomagali pri poletni rezi. V naslednjih letih bomo pridobili nove izkušnje in pripravili smernice pridelave tolerantnih namiznih sort. To preizkušanje ni formalno vključeno, niti ni financirano, v nobeni od strokovnih nalog, čeprav smo se pred začetkom investicije o predlogu dogovarjali na MKGP in pridobili vso podporo za sajenje namiznih tolerantnih sort na Vogrskem. Na Pouzelcah oskrbujemo manjši vinograd zasajen s tolerantnimi vinskimi sortami in nosilec naloge introdukcija teh sort je KIS. Iz leta v leto spremljamo rast in pridobivamo izkušnje in informacije o odpornosti na bolezni in o kakovosti grozdja in vina. V letu 2019 smo spremljali dozorevanje vseh posajenih sort in predelali 1 tolerantno sorto Sauvignon kretos v vino. Poleg tega smo pridelali še 1 vino– zvrst 2 tolerantnih sort. Rezultate opazovanj in vina predstavljamo zainteresiranim vinogradnikom in sodelujemo s strokovnjaki iz Italije, ki so sodelovali pri nastanku teh sort. Januarja smo pripravili delavnico o zimski rezi vinske trte, ki so se jo udeležili svetovalci in ostali strokovnjaki iz Primorske – najprej sem predstavila teoretični del s poudarki na spremembe pri rezi in možnosti zmanjšanja bolezni lesa. Praktični del delavnice smo nadaljevali v vinogradu, kjer je Ivan Žežlina iz Oddelka za varstvo rastlin predstavil kurativne ukrepe pri omejevanju bolezni lesa in nadaljevali smo s praktičnim prikazom rezi in razgovorom. V začetku aprila smo s sodelavci iz svetovalne službe pripravili posvet o rebuli na Dobrovem v Goriških Brdih, ki se ga je udeležilo preko 100 udeležencev. Pripravila in predstavila sem strokovni prispevek z naslovom Dobre tehnološke prakse in selekcija rebule. Vsi zaposleni smo se udeležili posveta Trte in vino zakladi Primorske, na katerem smo predstavili tudi naše delo in pripravili za pokušino 12 vin iz mikrovinifikacije – 5 vin klonskih kandidatov malvazija in tokaj, 3 vina starih sort in 4 vina tolerantnih sort. Avgusta smo organizirali delavnico za strokovnjake s področja vinogradništva na Primorskem, namenjeno spoznavanju tolerantnih sort, tako vinskih kot namiznih. Pripravili smo vabilo in zbrali vzorce vina za degustacijo. V sklopu delavnice so si obiskovalci ogledali tolerantne sorte v vinogradu, poskusili smo grozdje in se pogovorili o možnostih pridelave in posebnostih pri varstvu. V pomoč so nam bili sodelavci iz oddelka za varstvo rastlin in sodelavec in koordinator Denis Rusjan iz BF. Sledila je degustacija vin tolerantnih sort, ki smo jo pripravili skupaj s sodelavci iz KIS, vodila jo je specialistka za vinarstvo Tamara Rusjan. Vzorce vina sta prispevali tudi Vinska klet Goriška Brda in Vinakoper. Skupaj smo zbrali in poskusili 18 vzorcev vin tolerantnih sort. Avgusta so nas obiskali sodelavci iz Kmetijskega zavoda Novo mesto in pokazali smo jim vinograd tolerantnih namiznih in vinskih sort, ogledali smo si vinograd SC-STS namiznih sort na Vogrskem in pri zasebnem pridelovalcu. Izmenjali smo si izkušnje in se dogovorili o sodelovanju pri spoznavanju namiznih tolerantnih sort. 11 Pripravili smo vzorce vin tolerantnih sort in zbrali podatke o moštih in vinih teh sort ter se s sodelavci iz KIS in BF udeležili strokovne opisne degustacije vin tolerantnih sort iz različnih držav v trsnici v Rauscedu. Zanimivo je bilo primerjati vina iste sorte iz različnih držav – pridelovalnih območij. Na strokovnem obisku in ogledu tolerantnih sort je bila vodja programa križanja v Rauschedu in pogovorili smo se o dosedanjih rezultatih preizkušanja tolerantnih sort in tudi o nadaljnjem sodelovanju. V dogovoru in sodelovanju z BF – Rusjan, Štajner smo nabrali vzorce rozg različnih sort in klonov za pripravo potaknjencev, za namene uvajanja novih postopkov čiščena virusov in mikrocepljenja. Udeležila sem se več sestankov na temo metode klonske selekcije, pregledala sem delovno verzijo Metode klonske selekcije, prebrala sem strokovne podlage iz sosednjih držav in standardni protokol OIV in skupaj s koordinatorjem Denisom Rusjanom sva pripravila vsebinske dopolnitve in popravke. Udeležila sem se vseh sestankov izvajalcev strokovnih nalog in sestankov strokovne skupine, ki jih je organiziral koordinator strokovnih nalog. Pripravila sem strokovna prispevka: o ekološkem vinogradništvu in o tolerantnih sortah za Radio Koper. Pripravila in izvedla sem dve predavanji na tečaju za pridobitev nacionalne poklicne klasifikacije – vinogradnik. Obiskala sem sejem Agra v Gornji Radgoni in se udeležila predavanj o trajnostnem vinogradništvu. Vsi smo se udeležili strokovnega predavanja v Biljah o podnebnih spremembah in o možnostih napovedovanja suše. Udeležila sem se izobraževanja pokuševalcev na BF. Sodelavec se je udeležil posveta o genski banki na KIS v Ljubljani in strokovnega izobraževanja na temo vinarstva. Znanje smo prenašali na mlajše generacije, omogočili smo terenske vaje in obvezno prakso študentom. Na terenske vaje so prišli študenti BF UL, študenti Univerze Primorske in študente UNG – Visoka šola o vinogradništvu in vinarstvu. Predstavili smo jim delo v STS, ogledali smo si vinograde in se pogovorili o pridelavi razmnoževalnega materiala vinske trte, o selekciji in jim pripravili manjšo degustacijo. 5. Meritve in rezultati selekcije na Primorskem v letu 2019 Preglednica 5: Meritve kakovosti grozdja sort v genski banki KGZ GO Skupne Jabolčna Vinska Nalaganje kisline kislina kislina FAN Masa 100 sladkorja SORTA [g/l] pH [g/l] [g/l] [mg/l] Brix [°Bx] jagod [g] [mg/jagodo] BELI REFOŠK 10,36 3,06 8,5 6,3 110 14,9 207 309 BELI TERAN 8,57 3,29 6,7 6,2 134 14,3 185 265 BELINA DEBELA 15,51 2,7 12,9 8,8 135 13,2 127 168 BELINA DROBNA 7,77 3,34 6,1 5,6 156 16,2 236 383 BELINA PREGARA 10,42 3,29 8,7 7,1 175 17,9 229 411 12 BIANCHERA 7,89 3,16 3,6 7,1 124 16,2 150 244 BONTEMPA 10,8 3,07 8 7,6 127 14,9 190 284 BORGONJA 10,15 3,15 8 6,6 126 16,9 220 373 BRIŠKA GLERA 8,03 3,06 4,8 6,4 79 15,9 146 233 CENCUKNA 8,87 2,93 4,9 6,9 80 15,5 251 390 CIVIDIN - ČEDAJC 15,61 2,43 12,8 7,9 72 16,2 166 270 COHOVKA 5,87 3,43 4,2 5,6 102 15,1 242 367 CUNDRA 6,99 3,3 5,6 5,2 95 14,2 202 288 ČRNA BORGONJA 9,21 3,07 4,5 8,3 110 19,1 160 307 DIŠEČKA 7,82 3,34 6 6 122 19,1 248 475 DOLGA PETLJA 8,23 3,07 5 6,2 78 17 248 423 DOLSKI MUŠKAT 6,71 3,41 4,6 5,8 80 20,7 187 388 DRENIK 9,47 3,04 6,9 6,4 106 15,6 191 299 DURANIJA DAVOR 10,02 3,1 8 6,2 134 14,3 270 387 DURANIJA PREGARA 7,3 3,42 5,9 6,2 137 14,7 226 333 GLERA 7,51 3,3 5,5 5,8 136 16 165 265 GLERA Prade 8,5 3,15 6,1 6,2 113 14,4 171 247 GLERA 2 (REBULA) 7,78 3,5 7,8 4,8 186 19,1 319 611 GNJET 10,67 2,8 8 5,8 91 15,4 274 423 ISTRSKA BELINA 8,26 3,15 6 5,6 121 16,6 250 416 IZOLANA 6,86 3,35 4,9 5,2 151 16,9 164 278 KANARJOLA 11,11 2,83 8,2 6,6 104 16 180 289 KLARNICA 10,05 3,22 8 7,3 141 17,1 274 470 LAŠČINA 9,81 3,26 9,3 5,9 149 16,1 226 365 MALOČRN 9,64 3,01 7,1 6,5 107 16,4 276 454 MALVAZIJA TURK 10,24 3,03 7,6 7,4 113 14,5 203 295 MARKADUŠKA 13,11 2,89 11,6 7,6 125 14,7 294 433 MEDENA GLERA 9,72 3,05 6,2 7,1 151 17 229 390 NN SORTA POPETRE 15,07 2,61 13,8 6,4 142 13,3 332 443 NN SORTA VINIŠČE 13,78 2,69 11,2 7,8 107 13,6 169 231 PAGADEBITI 14,56 2,38 9,6 9 76 10,7 227 244 PAGADEBITI Prade 12,19 2,76 9,6 6,3 117 15 199 299 PERGOLIN 9,39 3,17 7,9 6,1 131 14,2 210 299 PERGOLIN 1 8,27 2,97 5,3 5,5 83 15 252 379 PIKA 8,73 3,21 6,8 5,9 115 18,8 173 326 PIKOLIT 8,25 3,03 4,9 6,1 90 20,1 127 256 PLANINKA 10,31 3,14 9 5,8 145 18,7 231 433 PLAVINA 11,13 2,73 7,6 6,9 91 15,1 228 345 POGROZDNICA 9,19 2,93 7,2 5,1 110 13,4 211 284 POKALICA 10 2,7 5,4 6,9 79 15,2 213 325 POKOV ZELEN 9,93 3,01 7 6,3 117 14,6 257 376 POLJŠAKICA 6,56 3,21 4,1 5,5 98 16,3 167 273 RACUK - Pinela 10,89 2,83 7,1 6,4 126 18,5 237 440 RACUK A 10 6,85 3,5 5,7 5,4 155 18,2 208 380 RACUK B 6 9 3,04 6,6 6 112 16,1 284 459 REČIGLA 6,19 3,33 3,8 5,5 129 16 153 246 13 REFOŠK 230 ŠEPULJE 11,85 2,82 9,2 7 80 19,6 177 348 ROŽICA 9,37 3,15 7,2 7 148 14,3 286 410 SEVKA 8,81 3,12 5,9 7,2 113 15,8 248 393 SLADKI TERAN 7,75 3,25 4,6 6,5 111 22,8 208 476 SLADKOČRN 8,16 3,11 5,8 5,7 87 16 215 345 SUŠC 10,36 3,04 8,2 6,4 112 16,2 212 344 ŠTEVERJANA 7,93 3,04 4,8 6,3 69 15,3 158 242 TERAN ISTRA 13,13 2,7 9,9 7,6 70 17,6 184 325 TREVOLINA MORER 14,26 2,56 8,4 10,7 106 14,4 215 311 TREVOLINA TILEN 15,51 2,56 11,5 8,9 110 15,6 313 490 TRŽARKA 10,08 2,73 4,7 8,7 66 13,9 217 303 VERDASA 10,08 2,98 7,6 6,4 129 14,9 181 270 VERDUC 7,62 3,15 5,6 5,2 78 19,1 124 238 VIRBINA 5,35 3,37 2,3 5,9 76 20,8 202 421 VITOVSKA 6,05 3,43 3,9 6 105 18,2 204 372 VOLOVNIK 8,26 3,09 5,7 6 110 16 198 318 VRTOVKA 10,64 3,04 7,8 6,9 139 19,3 202 391 ZELEN - GOČE 6,87 3,23 2,8 7,1 111 15 187 281 ZELENIKA 9,64 2,89 6,5 6,8 98 14,2 152 216 ZUNEK 6,8 3,25 4,6 5,3 137 15,7 267 420 Preglednica 6: Meritve kakovosti grozdja klonskih kandidatov in glede na gojitveno obliko Skupne Jabolčna Vinska Nalaganje FAN Masa 100 SORTA kisline pH kislina kislina Brix [°Bx] sladkorja [mg/l] jagod [g] [g/l] [g/l] [g/l] [mg/jagodo] REBULA SI - 30 10,49 3,03 8,8 5,9 124 18,4 274 506 REBULA SI - 31 9,45 3,09 7,5 5,6 131 18,8 274 517 REBULA SI - 32 9,87 3,16 8,4 6,1 140 19,4 283 551 REBULA SI - 33 8,92 3,2 7,5 6 147 19,8 316 628 REBULA SI - 34 10,06 3,12 9,1 5,9 125 18,8 309 583 MALVAZIJA SI - 37 REZNIK 7,87 3,49 7,4 5,5 137 23,1 233 540 MALVAZIJA SI - 37 1-ŠP 8,85 3,42 8,2 5,9 138 21,9 241 529 MALVAZIJA SI - 37 2-ŠP 7,91 3,45 7,4 5,2 136 22,3 232 519 MALVAZIJA SI - 37 3-ŠP 9,28 3,31 8,1 6,3 120 21,4 232 498 ZELEN SI - 26 6,95 3,3 3,8 6,6 102 20,1 231 466 PINELA SI - 28 10,49 2,98 7,1 7,1 103 22,1 242 536 MARSELAN 9,57 2,9 3,8 8,5 84 23,8 128 306 REFOŠK SI - 35 14,11 2,74 12,1 7,4 105 19,4 224 436 BARBERA SI - 36 14,03 2,79 11,3 8,6 114 21,4 249 534 14 Preglednica 7: Meritve kakovosti grozdja in vina klonskih kandidatov sorte 'Zeleni sauvignon' Pridelek/trs VINO Št. Masa Odrezan Masa Klonski grozdov 100 les Eks. grozda Sk. RAVAZ Red. Sk. Hlap. kandidat na jagod Masa Sladkor masa Alk brez [kg] kis. slad. kisl kisl pH trto [g] [kg] °Brix [kg] %vol slad. [g/l] [g/l] [g/l] [g/l] [g/l] K 7 10 0,11 165 1,175 22,8 4,40 0,787 1,70 13,64 22,37 2,83 5,06 0,53 3,64 K 9 19 0,12 158 2,250 20,5 4,60 0,793 4,14 12,50 20,97 1,76 5,35 0,57 3,54 K 10 16 0,13 152 2,152 21,5 4,90 0,852 3,52 12,89 19,73 1,32 4,69 0,48 3,57 2-36 15 0,08 135 1,201 22,5 5,10 0,698 2,32 13,54 21,57 3,32 5,24 0,49 3,54 8-25 14 0,14 148 1,902 23,3 4,50 0,774 2,82 14,13 20,00 1,47 4,41 0,55 3,63 10-31 14 0,13 156 1,882 23,0 5,20 0,682 3,15 13,92 19,66 1,06 4,79 0,30 3,53 12-56 12 0,14 146 1,732 22,0 4,50 0,741 2,84 12,69 20,74 1,06 3,88 0,48 3,77 POVP 14 0,12 151 1,756 22,2 4,74 0,761 2,93 13,33 20,72 1,83 4,77 0,49 3,60 Preglednica 8: Meritve kakovosti grozdja in vina klonskih kandidatov sorte 'Malvazija' Pridelek/trs VINO Št. Odrezan Masa Klonski grozdov Masa Sladkor Sk. les Alk Eks. Red. Sk. Hlap. pH grozda RAVAZ kandidat na [kg] °Brix kis. masa %vol brez slad. kisl kisl [kg] trto [g/l] [kg] slad. [g/l] [g/l] [g/l] [g/l] M 1 21 0,12 2,47 21,5 5,42 0,75 3,29 13,29 21,34 1,60 5,04 0,38 3,54 5-19 22 0,13 2,84 21,6 5,72 0,74 3,84 12,88 21,16 1,38 5,08 0,43 3,54 5-33 18 0,12 2,27 24,2 5,27 0,74 3,08 14,56 25,67 5,12 5,65 0,48 3,47 6-2 18 0,12 2,17 20,6 5,5 0,76 2,85 12,24 20,11 1,74 4,17 0,51 3,64 11-31 20 0,12 2,47 21,3 5,36 0,77 3,21 12,98 21,87 2,10 5,23 0,40 3,52 13-47 15 0,14 1,97 23,6 4,99 0,64 3,08 14,28 20,35 1,65 5,17 0,37 3,45 14-3 20 0,14 2,81 23,2 5,08 0,59 4,78 14,08 19,83 1,44 5,21 0,37 3,44 14-15 20 0,14 2,76 22,5 6,01 0,68 4,07 13,53 21,43 1,66 6,13 0,37 3,34 POVP. 19 0,13 2,47 22,3 5,42 0,71 3,53 13,48 21,47 2,09 5,21 0,41 3,49 Preglednica 9: Meritve kakovosti grozdja in vina klonskih kandidatov sorte 'Refošk' Pridelek/trs VINO Št. Masa Odrezan Masa Klonski grozdov 100 les Eks. grozda Sk. Red. Skup. Hlap. kandidat na jagod Masa Sladkor masa RAVAZ Alk brez [kg] kis. slad- kis. kis. pH trto [g] [kg] °Brix [kg] %vol slad. [g/l] g/l g/l g/l g/l 12,46 28,4 3,8 7,7 D 2-45 14 0,25 205 3,269 22 7,09 0,782 5,61 0,36 3,46 G 2-145 12 0,29 206 3,361 21,9 7,47 0,564 6,47 12,78 28,1 3,6 7,88 0,33 3,40 19-100 15 0,26 216 3,796 20,7 8,42 0,738 5,59 11,89 26,9 3,2 8,04 0,30 3,34 36-123 11 0,34 225 3,701 20,1 8,31 0,736 5,06 11,31 27,2 3,4 8,08 0,27 3,28 40-64 14 0,33 220 4,272 20,2 8,81 0,751 6,27 11,45 26,60 3,1 8,70 0,28 3,26 47A-118 12 0,24 211 2,811 20,8 8,48 0,744 4,14 11,81 27,1 3,3 7,95 0,28 3,35 49-54 11 0,33 249 3,658 19,6 10,41 0,837 4,59 11,12 27,5 3,5 8,71 0,23 3,22 POVP 13 0,29 219 3,553 20,8 8,43 0,736 5,39 11,83 27,4 3,41 8,15 0,29 3,33 15 Poročilo strokovnih nalog v vinogradništvu v Podravju in Posavju v letu 2019 Tanja VAUPOTIČ 1. Selekcija vinske trte v vinorodnih deželah Podravje in Posavje 1.1 Pravna podlaga 1. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17); 2. Uredba o javnih službah strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 60/17). 1.2 Cilji dejavnosti JS v vinogradništvu v obdobju 2018-2024 Program dela javne službe temelji na strategiji razvoja in ukrepov kmetijske politike za vinogradništvo. Večletno strokovno delo je do sedaj potekalo na področju strokovnih nalog selekcija in introdukcija ter na področju vzdrževalne selekcije v matičnih vinogradih z namenom zagotavljanja izhodiščnega razmnoževalnega materiala. Cilji JS v vinogradništvu, ki jih zasledujemo v obdobju 2018-2024, so naslednji: - ohranjanje in povečanje obsega vinogradniških površin, - krčitev starih neekonomičnih vinogradov, - sajenje primernih sort na določeno lego. Po pojavu trsne uši se je začelo z načrtno in sistematično selekcijo oziroma odbiro trt, kjer se za razmnoževanje ohranjajo najboljše trte v skladu s selekcijskim ciljem, izločajo pa neprimerne trte. Z ustrezno selekcijo domačih klonov sort vinske trte, ki v naših podnebnih in talnih razmerah dajejo kakovosten in stalen pridelek, poteka nadzorovano uvajanje odbranih klonov v redno pridelavo. Z uradno potrditvijo 29 klonov je slovenskim vinogradnikom in trsničarjem na razpolago trsni material navedenih klonov desetih sort za sajenje vinogradov. Da so bili naši kloni uspešni pri potrošnikih na domačem in tujem trgu sadilnega materiala vinske trte dokazuje dejstvo, da so cepljenke slovenskih klonov zavzemale 40 % proizvodnje certificiranih cepljenk, pri cepičih pa je bil ta delež okrog 70 %. Delež cepljenk se je v zadnjem letu občutno zmanjšal, odvisno od posameznih sort, ker v Sloveniji obnova vinogradov ni potekala v skladu s sprejetimi plani v preteklosti in je precej pod osnovno reprodukcijo. V trsničarski proizvodnji smo v negotovem obdobju s krizo pri prodaji tako razmnoževalnega in posledično sadilnega materiala tudi zaradi zmanjšanja naročil stalnih kupcev iz tujine pri večjih trsničarjih. Program dela Javne službe v vinogradništvu na KGZS Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor je v letu 2019 potekal v Oddelku Selekcijsko trsničarsko središče Ivanjkovci. Izvajali sta se nalogi: • selekcija vinske trte v vinorodnih deželah Podravje in Posavje, 16 • zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala vinske trte v vinorodnih deželah Podravje in Posavje.Podizvajalca pri nalogi Selekcija sta bila Kmetijski inštitut Slovenije in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Pri izvajanju nalog smo sodelovali tudi z laboratorijem ter z JSKS in JSZVR. Službi izvajata programe dela v oddelkih KGZS Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor in sta se po dogovoru vključili v naše delo ali pa sta nam pomagali z nasveti in s svojim strokovnim znanjem. 2. Selekcija vinske trte v Podravju in Posavju Osnova celotnega selekcijskega programa je pozitivna množična selekcija, katere namen je odbira posameznih trt, ki so najprimernejše za nadaljnje razmnoževanje. Odbrane trte se kot predklonski kandidati vključijo v klonsko selekcijo v okviru katere se preveri zdravstveno stanje in sortne lastnosti klonskega kandidata. Klonska selekcija se zaključi s preverjanjem uporabe vrednosti (mikrovinifikacije) klonskih kandidatov, ki so v predhodnih fazah ustrezali zdravstvenim in tehnološkim kriterijem ter z uradno potrditvijo novega klona. Pozitivna množična selekcija poteka v rodnih vinogradih in traja najmanj tri leta. Trte se pregleduje in ocenjuje le vizualno, iz populacije pa se izloča tuje trte in trte, ki kažejo znake bolezni. Selekcija se izvaja dvakrat letno, praviloma junija in pred trgatvijo, ko se ocenjuje tudi tehnološka vrednost trt. Trte, ki ne kažejo znakov bolezni in so v treh letih dobro ocenjene, se tako uporabi za pridelavo standardnega razmnoževalnega materiala ali za nadaljevalno klonsko selekcijo. Množično selekcijo se opravlja v sortno čistih vinogradih. To pa ni vedno mogoče pri selekciji lokalnih sort, ki so se ohranile kot posamezne trte. V letu 2019 smo nadaljevali s pozitivno množično selekcijo, spremljali starejše populacije in vodili selekcijske knjige za sorte rumeni muškat (lokacija Prožinska vas), muškat ottonel (lokacija Bizeljsko), šipon, laški rizling, dišeči traminec in chardonnay (lokacije Ulm, Banovina, Dvorišče in Škrjanec). Poleg selekcijskega dela je bilo poskrbljeno tudi za osnovno oskrbo in zaščito trt. V Podravju smo nadaljevali s klonsko selekcijo pri gospodarsko pomembnih sortah: muškat ottonel, rumeni muškat, sivi pinot, šipon, laški in renski rizling. Pri teh sortah smo po selekcijskem programu v letu 2019 nadaljevali s spremljanjem materiala, vodenjem selekcijskih knjig, opravili potrebna dosajanja praznih mest in pri klonskih kandidatih kraljevine 34/7 in 35/4 pripravili vzorce za serološka testiranja in po potrebi za PCR teste. Pri muškat ottonelu je vključenih 8 klonskih kandidatov (lokacija Litmerk), pri rumenem muškatu 7 klonskih kandidatov (lokacija Svetinje), pri sivem pinotu 5 klonskih kandidatov (lokacija Krč), pri laškem rizlingu 5 klonskih kandidatov (lokacija Gomila) ter pri šiponu 2 klonska kandidata (lokacija Pavlovski vrh) in renskem rizlingu 2 klonska kandidata (lokacija Pavlovski vrh). Navedeni klonski kandidati so bili primerno oskrbovani. Pri klonskih kandidatih šipona 8/144 in 10/151 ter klonskih kandidatih renskega rizlinga 5/32 in 10/48 smo opravili meritve parametrov rasti in rodnosti ter planirane mikrovinifikacije z analizami mošta. Po končanih fermentacijah so bili opravljeni pretoki, žveplanja, analize vsebnosti žvepla in senzorične kontrole ter bento testi, ki so podlaga za čiščenje z bentonitom. Glede na višje vrednosti kislin ob trgatvi so bile izvedene analize vsebnosti skupnih kislin v posameznih vzorcih vin, na osnovi rezultatov izmerjenih vrednosti so potem opravljene potrebne korekcije skupnih kislin. Pri klonskih kandidatih sorte 17 rumeni muškat smo vinifikacije izvedli skupaj s KIS-om. Pri sorti traminec so bili na lokaciji Janžev vrh izmed stare izvorne populacije odbrani tipi traminca z manj zbitim in nekoliko manjšim grozdom. Trte 48 klonskih kandidatov so bile na osnovi rezultatov zdravstvenih testiranj v letu 2018 posajene v Radgonskih goricah za potrebe nadaljevanja klonske selekcije. V letu 2019 je bila opravljena oskrba mladih trt in vizualni pregled izvornih trt na viroze na Janževem vrhu ter kontrola praznih mest na lokaciji, kjer so posajeni klonski kandidati. Delo smo po začrtanem programu nadaljevali tudi v Posavju. Po zdravstvenih preverjanjih so v postopku selekcije ostali še štirje klonski kandidati sorte kraljevina. Glede na dosedanje rezultate smo v letu 2019 nadaljevali z uradnim postopkom potrjevanja dveh predvidenih klonskih kandidatov navedene sorte (34/7 in 35/4) ter poskrbeli za osnovno oskrbo in zaščito trt pred boleznimi in pripravili vzorce za zaključna serološka testiranja, ki bodo opravljena v začetku leta 2020. Spremljali so se tudi OIV deskriptorji za končno poročilo o preizkušanju klona trte in urejali že zbrani podatki. V letu 2019 smo pri materialu modre frankinje, ki je bil odbran na lokaciji Gadova Peč, očiščen z metodo tkivnih kultur ter posajen na lokaciji Litmerk v matični vinograd in še ponovno zdravstveno preverjen, nadaljevali s spremljanjem fenofaz in pojavom bolezni. Opravili smo meritve parametrov rasti in rodnosti, spremljali dozorevanje in klonske kandidate (21/33, 21/51, 21/57, 21/99, 29/17) modre frankinje tudi vinificirali. Ob trgatvi smo analizirali mošt in v postopku maceracije spremljali vsebnost jabolčne kisline ter razkis zaključili z uporabo ocetno kislinskih bakterij. Po končanem razkisu so bili opravljeni pretoki, žveplanja, analize vsebnosti žvepla in senzorične kontrole ter osnovne analize z organoleptično oceno. Analizirane so bile še vsebnosti resveratrola, antocijanov in polifenolov. Z meritvami in opazovanji smo nadaljevali pri klonskih kandidatih bele vinske sorte rumeni plavec. Z lokacije Jablance pri Kostanjevici smo iz leta 2018 vzgojene trsne cepljenke skladiščili v hladilnici, v dogovoru z lastnikom pa so namenjene za sajenje v letu 2020 na že omenjeni lokaciji. V zadnjih letih nam ob zgodnjem začetku trgatve ostane malo časa za pregled terena na različnih lokacijah in eventualni izbor dodatnih klonskih kandidatov ter starejših populacij. V lanskem letu smo evidentirali nove lokacije, vinograde pa bo potrebno pregledati v času zorenja, ko se lahko oceni pridelek grozdja in lesa. Serološka testiranja pri klonskih kandidatih kraljevine bodo zaradi neugodnih jesenskih razmer zaključena v začetku leta 2020. Preglednica 10: Letni cilji in kazalniki za doseganje ciljev v okviru selekcije v Podravju in Posavju Letni cilji Kazalniki za doseganje letnih ciljev Pregled terena in izbor vinogradov število izbranih vinogradov, najmanj 3 lokacije število pregledanih vinogradov, 3-5 na večih lokacijah število elit oziroma predklonskih kandidatov Vzdrževanje kolekcijskih nasadov število klonskih kandidatov, okvirno število 45-50 oskrbovani vinogradi, okvirno 8 lokacij Izvajanje postopkov klonske selekcije število opravljenih pregledov-2 pregleda letno izpolnjene selekcijske knjige meritve parametrov rasti in rodnosti, (modra frankinja, renski rizling in šipon ter rumeni 18 muškat) število opravljenih mikrovinifikacij, 9-16 (modra frankinja, renski rizling in šipon ter rumeni muškat) Izvedba zaključnih seroloških testiranj in okvirno število opravljenih seroloških testov 130-po potrebi molekularnih testov vsaj pri 260, dveh klonskih kandidatih kraljevine okvirno število opravljenih testov s PCR metodo 10-30 Strokovni prispevki na srečanjih in število prispevkov, najmanj eden posvetih Lastno izobraževanje obisk vsaj enega izobraževanja (simpozij, kongres, posvet) Sodelovanje na sejmu Agra, prerezu število vzorcev na ocenjevanju, 2-5 letnika in ostalih organiziranih ocenjevanjih vin Prenos znanja: predavanja, delavnice, število delavnic, najmanj ena -14. 2. 2019 dnevi odprtih vrat dan odprtih vrat, eden -21. 8. 2019 število predavanj, dve ali več število obiskovalcev, cca. 60-70 3. Zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala v Podravju in Posavju Izhodiščni razmnoževalni material se zagotavlja v baznem vinogradu s pridelavo cepičev, v matičnjaku s pridelavo ključev podlag in s pridelavo baznih trsnih cepljenk. V baznih matičnih nasadih so posajene bazne matične trte in v repozitoriju izvorne matične trte potrjenih klonov. Pridelava baznega materiala poteka izključno v selekcijsko trsničarskih središčih, bazne trsne cepljenke pa so namenjene za sajenje novih matičnih vinogradov, kjer poteka pridelava cepičev kategorije certificiran in se s tem zagotavlja pridelava certificiranega razmnoževalnega materiala. Izvajanje naloge je nujno za oskrbo trsničarjev in vinogradnikov, ki se odločijo za sajenje matičnih vinogradov. V kolekcijskem nasadu in v matičnjaku nam vremenske razmere v letu 2019 glede poteka same vegetacije niso bile ravno naklonjene, v tehnološkem smislu pa smo se soočili z enim od težjih let. Po toplih zimskih mesecih brez snega se je vegetacija začela konec marca, se v maju zaradi ohladitve ustavila in se po junijski otoplitvi močno potencirala. Tako so kasnejše vremenske razmere omogočale izredno intenzivno rast v obeh nasadih. Z ampelotehničnimi deli kot tudi z zatiranjem podrasti in izvajanjem zaščitnih ukrepov varstva pred boleznimi vinske trte smo hitri vegetaciji z manjšimi težavami uspeli slediti. V začetku julija smo se soočili s povečanimi simptomi bolezni Esca, ki je pri nekaterih sortah zreducirala pridelek tako cepičev kot tudi grozdja. Glede na močnejši pojav bolezni smo v jesenskem času izvedli ukrep dendrokirurgije z različnimi protokoli pri klonih sorte sauvignon. Rezultati sanacije bodo vidni v prihodnjih letih. Kljub navedenemu smo ob ugodnih poletnih vremenskih pogojih za trto pridelali 6.720 kg grozdja za prodajo, pogodbo za odkup pa imamo sklenjeno s podjetjem Puklavec Family Wines d.o.o. Glede na presežke grozdja v Podravju so v lanskem letu v podjetju odkupili dogovorjene 19 pogodbene količine. Nekaj pridelanega grozdja je bilo porabljenega za vinifikacije v okviru strokovnih nalog, nekaj pa smo ga pustili na trtah za trgatve posebnih kakovosti. V kolekcijskem nasadu Litmerk (GERK: 4157605, 4030182 in 4157609) je trenutno posajeno 3.586 baznih matičnih trsov 29 potrjenih klonov desetih sort: sauvignon (3 kloni), ranina (4 kloni), dišeči traminec (3 kloni), laški rizling (4 kloni), šipon (5 klonov), beli pinot (2 klona), chardonnay (3 kloni), renski rizling (3 kloni), žametovka (1 klon) in ranfol (1 klon). V manjši količini so v kolekciji posajeni tudi kloni STS Vrhpolje in klonski kandidati modre frankinje (97 trt), ter klonska kandidata kraljevine (194 trt), ki sta vključena v postopek uradne potrditve. V baznem matičnem vinogradu je mogoče letno pridelati med 130.000 in 170.000 cepičev (očes). V matičnjaku Litmerk (GERK: 4030159) smo v maju 2019 po predhodnem dogovoru strokovne skupine in skrbnice pogodbe izkrčili 1.744 trt. Za krčitev smo se odločili zaradi vedno večjih težav s prodajo ključev podlag (kriza v trsničarstvu, stalni kupec je nehal s cepljenjem, zmanjšano povpraševanje po baznem sadilnem materialu). V matičnjaku je tako ostalo posajeno 1.625 trt, od tega 1.363 trsov podlage K 5BB kl. 13-15 Gm, 128 trsov podlage 6M in 134 trsov podlage 8BČ. Pridelava ključev podlag, ki so v obeh selekcijskih središčih potrebni za zagotavljanje sadilnega materiala kategorije „baza“, je v prihodnje zaradi intenzivne oskrbe, padanj cen in težav s prodajo razmnoževalnega materiala smiselna v nekoliko zmanjšanem obsegu. Na ta način pridobljena površina se potem lahko v prihodnje nameni za obnovo matičnjaka z baznimi korenjaki drugih aktualnih sort podlag, ki bodo ustrezali navedeni kategoriji materiala in bi prišli v rodnost, ko bo obstoječi del nasada nerentabilen. V letu 2019 je bila vegetacija ponovno izjemno intenzivna od meseca junija naprej, ko je nastopilo poletno obdobje z visokimi temperaturami in pogostimi padavinami. Z ampelotehničnimi deli smo bili glede na zmanjšano površino dovolj učinkoviti. Zaradi neugodnih vremenskih razmer z dežjem in nizkimi temperaturami v mesecu maju, ko je rast mladic stagnirala, pa bo pridelek količinsko nižji. Končna številka bo znana po zaključeni pripravi ključev podlag. Glede na to, da zagotavljamo bazni razmnoževalni material za naše potrjene klone, smo iz matičnega nasada Litmerk v letu 2019 prodali 73.500 očes cepičev baza, medtem ko smo za lastno cepljenje narezali in pripravili 22.200 očes cepičev potrjenih klonov. V primerjavi z letom prej se je prodaja cepičev nekoliko zmanjšala. Pri nekaterih sortah oziroma klonih bi bilo možno zagotoviti večje količine cepičev, vendar povpraševanja po njih ni bilo, najverjetneje zaradi neustreznega izbora sort. Iz matičnjaka je bilo pripravljenih 81.200 ključev. Prodanih je bilo 26.000 ključev podlag pridelave 2018, del naročene količine podlag pa je bil zaradi nastopa krize v trsničarski proizvodnji naknadno odpovedan. Nasplošno je bil pridelek podlag iz leta 2018 v primerjavi z letom prej nižji zaradi mehanskih poškodb med vegetacijo (toča izven mreže). Del pridelave podlag-22.200 ključev smo uporabili za lastno cepljenje, ki je bilo opravljeno v prvi dekadi aprila 2019. Pocepili smo potrjene klone glede na trenutno realizacijo prodaje v mesecu aprilu (45 %) in del za naročeno proizvodnjo (45 %) ter za potrebe strokovnih nalog selekcije in tehnologije (5 %). V repozitoriju so v povsem izoliranih razmerah posajene referenčne trte vseh potrjenih klonov, brezvirusne indikatorske rastline in novo razmnoženi potaknjenci. V letu 2019 smo oskrbovali repozitorij potrjenih klonov in razmnožene indikatorske rastline presadili iz lončkov v korita ter poskrbeli za ustrezno oskrbo rastlin. V rastlinjaku je možno tudi razmnoževanje klonov, ki so bili očiščeni virusov s postopki kulture meristema v razmerah in vitro po programu predklonske 20 selekcije ter izvedba indeksiranja za potrebe zdravstvenega preverjanja. V bazni trsnici (GERKI: 4440697, 4721869 in 5266708) poteka razmnoževanje 29 klonov po naročilu trsničarjev ali ostalih kupcev baznega materiala ter pridelava cepljenk za potrebe strokovnih nalog. V trsnici je potrebno poskrbeti tudi za vso klasično oskrbo in varstvo pred boleznimi in škodljivci. V letu 2019 smo se za uslugo siljenja ter obdelavo in izvajanje ukrepov varstva dogovorili s trsnico Trsad d.o.o. iz Cvetkovcev, ker so v podjetju Puklavec Family Wines začasno prekinili trsničarsko proizvodnjo. S podjetjem Trsad d.o.o. je predvideno dolgoročno sodelovanje pri zagotavljanju izhodiščnega sadilnega materiala. V letu 2019 smo cepili 22.200 trsnih cepljenk. Od tega je bilo za potrebe strokovnih nalog cepljeno 2.184 kom, 10.000 kom je bilo sortimenta naših klonov in 9.816 kom naročene proizvodnje. V povprečju smo pridelali 40,0 % prvorazrednih cepljenk, ki bodo šle v prodajo oziroma se bodo uporabile za sajenje v spomladanskih mesecih leta 2020. Pri sortiranju smo zabeležili nekoliko večji izpad pridelka zaradi lomljenja na cepljenem mestu kljub temu, da je bil kalusni obroč na cepljenem mestu na videz dobro zaraščen. Pridelane cepljenke bomo poskušali prodati v maloprodaji. Del proizvodnje, namenjen za potrebe strokovne naloge tehnologije, bo posajen na lokaciji, ki jo bo določil KIS, predvidoma v Posavju. Za naročeno proizvodnjo genotipov za kolekcijske nasade pa je prodaja zagotovljena. Lani so bile rastne razmere za trsnico zaradi obilnih količin padavin v spomladanskih mesecih po vlaganju v trsnico in visokih temperatur v času vegetacije zelo neugodne. Začetno rast so zaustavile nizke temperature z vetrom in dežjem. Poletna otoplitev s pogostimi padavinami in visoko relativno zračno vlago pa nam je povzročala precejšnje težave pri varstvu pred glivičnimi boleznimi in zatiranju plevelov. V okviru lanske proizvodnje smo v trsnici ponovno preverili možnost uporabe biorazgradljive folije za napravo grebenov. Pridelava na omenjeni foliji je vmesna z ekološkega vidika, odpadejo pa tudi stroški in delo, ki ga imamo z odstranjevanjem in odlaganjem folije pred izkopom. Glede na razpoložljivi sorte in vsesplošno stanje v vinogradništvu je prodaja baznih cepljenk v stagnaciji in za leto 2019 ni bilo povpraševanja po tej kategoriji sadilnega materiala. Za prihodnjo cepilno sezono smo pridobili manjše naročilo. V minulem letu je glede na naravo proizvodnje potekala malo prodaja cepljenk pridelave 2018 in eventualni ostanek pridelave 2017. Prodaja cepljenk je bila v letu 2019 kljub težavam na tržišču višja v primerjavi s predhodnim letom. Skupno je bilo v letu 2019 prodano 3898 kosov trsnih cepljenk. Rast smo zabeležili na osnovi prodaje cepljenk podjetju Puklavec Family Wines, ki so rabili večjo količino cepljenk za podsajanje svojih nasadov. V kolekcijskem nasadu, matičnjaku in repozitoriju klonov smo v skladu z zakonodajo na tem področju opravljali redno vzdrževalno selekcijo. V sodelovanju z uradnim organom za potrjevanje (KIS/SUP) smo v postopku uradnega potrjevanja vsakoletne pridelave baznih cepičev naših klonov in baznih ključev podlag opravili terenske kontrolne preglede matičnih trsov in vzeli vzorce za predpisana laboratorijska testiranja na virusne bolezni trte. To kontrolo smo dolžni zagotavljati po "Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin" in "Pravilniku o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte". Dodatne redne vizualne preglede na viruse, AT3, fitoplazme (rumenice), ESCO in RBDV virus ter ampelografske kontrole smo opravili tudi sami kot registrirani imetniki matičnih rastlin. Za serološke teste smo tako v času mirovanja trte v letu 2019 v matičnem vinogradu Litmerk narezali 540 vzorcev. Na Kmetijskem inštitutu 21 Slovenije so v dveh serijah opravili cca. 2.160 testov v skladu z zahtevami priloge 3 iz že navedenega pravilnika. Preglednica 11: Letni cilji in kazalniki za doseganje ciljev v okviru selekcije v Podravju in Posavju Letni cilji Kazalniki za doseganje letnih ciljev Oskrba baznega vinograda in matičnjaka - evidenca tehnoloških ukrepov ter bazne trsnice - evidenca tretiranj Zagotavljanje baznih cepičev - število pridelanih cepičev (130.000-170.000) - število prodanih cepičev (75.000-90.000) Zagotavljanje baznih ključev podlag - število pridelanih ključev (80.000-85.000) - število prodanih ključev (15.000-30.000) Zagotavljanje baznih trsnih cepljenk - število pridelanih cepljenk (5.000-10.000) - število prodanih cepljenk (5.000-10.000) Strokovni prispevki na srečanjih in posvetih - število prispevkov, najmanj eden Sodelovanje na sejmu Agra, prerezu letnika - število vzorcev na ocenjevanju, 2-5 in ostalih organiziranih ocenjevanjih vin 2 na organiziranih ocenjevanjih Prenos znanja: predavanja, delavnice, - število delavnic, najmanj ena - 14. 2. 2019 dnevi - dan odprtih vrat, eden - 21. 8. 2019 odprtih vrat - število predavanj-na delavnici in za udeležence NPK Vinogradnik - število obiskovalcev, cca. 60-70 V skladu z zastavljenim ciljem so bila opravljena fenološka spremljanja določenih fenofaz za vse posajene klone v matičnem nasadu. Spremljali smo naslednje glavne fenofaze razvoja po sistemu B.G. Coombe-modificiran po Eichhorn & Lorenzu: volneni brst, odpiranje brstov, prvi list ločen od vršička, mladike dolge 10 cm, začetek cvetenja, polno cvetenje, nastavek, jagode velikosti graha, jagode se barvajo in povečujejo ter jagode zrele za trgatev. 4. Razno 4.1 Ostale naloge STS Ivanjkovci V okviru izobraževanja sem opravila obnovitveno usposabljanje iz zdravstvenega varstva rastlin za odgovorne osebe, sodelavka pa za izvajalca ukrepov varstva rastlin. Potem sem se udeležila posveta Trte in vino v Novi gorici, Dneva odprtih vrat v STS Vrhpolje in razstave grozdja v TZ Vrhpolje ter strokovnega usposabljanja na KGZS v Ljubljani z naslovom Novosti s področja vinogradništva in vinarstva. Na sejmu Agra smo se na stojnici KGZS skupaj s sodelavci predstavili z vinifikacijami klonov in klonskih kandidatov ter ponudili grozdje klonov ranine iz matičnega vinograda. Udeležila sem se predstavitve Kreuzerjeve Monografije v Mariboru, za to priložnost pa smo pripravili tudi grozdje sort naših klonov iz matičnega vinograda. S sodelavko sva se udeležili tudi vinogradniškega posveta v okviru Lombergarjevih dni v Pesnici, kjer smo za vse tri dni posvetov pripravili vzorce vin klonov in klonskih kandidatov, vinificiranih 22 v mikrovinifikacijski kleti Litmerk, za priložnostno pokušino. Prav tako sem se udeležila vseh sestankov, ki so bili sklicani s strani strokovno tehnične koordinacije ali na poziv MKGP. Tako sta bila dva sestanka v Novi Gorici, trije v Ljubljani in eden v Šentjerneju, enega pa smo glede odločitve za zmanjšanje površine matičnjaka organizirali na sedežu STS-a. Realizirali smo tudi v programu navedeno pripravljenost za sprejem ekskurzij s strani strokovnih inštitucij in izobraževalnih ustanov (Biotehnična fakulteta, Agronomska fakulteta Zagreb, Panonska univerza v sodelovanju s FKBV, Biotehniška šola Maribor) in društev vinogradnikov v okviru izraženih interesov. V spomladanskem času smo skupaj s strokovnimi sodelavci organizirali delavnico s predstavitvijo rezultatov dela v predhodnem letu, vodeno degustacijo vin slovenskih klonov in nekaterih tolerantnih sort ter s prikazom sodobnih trendov rezi z namenom prenosa znanja do uporabnikov. V mesecu avgustu smo prav tako pripravili Dan odprtih vrat selekcijskega središča na katerega smo poleg lokalnih pridelovalcev povabili trsničarje in strokovne službe. Zainteresirani uporabniki in prisotni strokovni sodelavci so si ogledali matične nasade in bazno trsnico ter se seznanili z nekaterimi novostmi v proizvodnji in varstvom vinske trte, ki je bilo v letu 2019 zaradi specifičnih vremenskih razmer izjemno zahtevno. Ob pomoči sodelavcev matičnega zavoda in KIS-a smo dan zaključili z degustacijo vzorcev vin, vinificiranih v okviru strokovnih nalog v predhodnem letu. 4.2 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev Ocenjujem, da smo večino nalog v letu 2019 izvedli v skladu z letnimi cilji programa. Tehnološko vzdrževanje oziroma klasično oskrbo obeh matičnih nasadov in trsnice so nam v vegetaciji precej oteževale neugodne vremenske razmere z obilo padavin, z visokimi temperaturami v poletnih mesecih in visoko relativno zračno vlago. Pri prodaji cepljenk, ki se je v letu 2019 nanašala pretežno na proizvodnjo leta 2018 in minimalno na ostanek iz leta 2017, je ostal neprodan del proizvodnje. V minulem letu smo zabeležili minimalno prodajo ključev podlag, nekoliko pa se je zmanjšala tudi prodaja cepičev. Tako kot ostali vinogradniki smo zabeležili dokaj dober pridelek grozdja po količini in kakovosti. Glede na navedeno so bile opravljene planirane vinifikacije v okviru strokovnih nalog, ki jih izvajamo skupaj s KIS-om in FKBV. Nekoliko nižji pridelek je bil zaradi osipanja pri klonskih kandidatih modre frankinje. Prav tako smo v skladu z zakonodajo opravili večino nalog na področju vzdrževalne selekcije matičnih trsov v obeh matičnih nasadih, vzdrževanja repozitorija referenčnih trt, na novo pa smo v korita posadili razmnožene indikatorske rastline. V primerjavi s predhodnimi leti smo precej časa namenili tudi izobraževanju, sodelovanju s strokovno tehničnim koordinatorjem v vinogradništvu in kot običajno nekaj predstavitvi delovanja selekcijskega središča. Vsekakor je poleg rednih nalog izobraževanju in sodelovanju z drugimi institucijami potrebno nameniti posebno pozornost, čeprav nam tukaj včasih odločitve narekujejo naše naloge in delo, ki je povezano s proizvodnjo na prostem, le-ta pa je močno odvisna od vremenskih razmer. Ocenjujem, da bomo po zmanjšanju površine nasada z baznimi podlagami lahko več časa namenili nujno potrebnemu strokovnemu delu. 4.3 Obrazložitev vzrokov za nedoseganje posameznih ciljev Kot je navedeno v prejšnjem poglavju, so nam je v minulem letu ostale neprodane trsne 23 cepljenke. Pri nenaročeni proizvodnji skoraj ni možno zagotoviti optimalne realizacije prodaje zaradi pestrosti sortimenta. Ta običajno v celoti ne ustreza povpraševanju, zaradi slabih razmer v vinogradništvu pa pri nas tudi stagnirajo obnove oziroma so pod ravnijo zastavljenih ciljev v preteklosti. Glede prodaje baznega materiala nam manjkajo tiste sorte, kjer so postopki klonske selekcije še v teku. Kljub zadovoljivi prodaji cepičev v minulem letu, bi pri določenih sortah lahko še zagotovili razmnoževalni material. Predvidevam, da večjega povpraševanja tudi v lanskem letu ni bilo tudi zaradi preusmeritve nekaterih trsničarjev na tuje trge. Pridelek ključev podlag je prav tako pogojen s potekom same vegetacije. Pričakovati je manjši izpad pridelka zaradi izjemno hitre rasti v poletnih mesecih po hladnem vremenu v mesecu maju, ko je vegetacija praktično stagnirala in dodatno še zaradi zmanjšane površine. Na pridelek trsnih cepljenk so gotovo vplivale spomladanske vremenske razmere z obilnimi padavinami na lokaciji same trsnice in verjetno tudi podlaga, ki zaradi intenzivne vegetacije v predhodnem letu ni zadovoljivo dozorela. Prav tako je v jesenskem obdobju zaradi časovnega prekrivanja težko izpeljati trgatev z mikrovinifikacijami ter po posebnih programih predvideno delo pri strokovnih nalogah selekcije in tehnologij vinske trte. V minulem letu smo se poleg ostalega dela soočili še s številnimi okvarami. Te so se pojavile na sistemu ogrevanja v pisarni in sistemu hlajenja v rastlinjaku, v hladilnici za trsne cepljenke in sistemu za dirigirano fermentacijo v mikrovinifikacijski kleti Litmerk, sanirali pa smo tudi dotrajan pod v poslovnih prostorih na sedežu selekcijskega središča. 5. Rezultati selekcije v Podravju in Posavju v letu 2019 Preglednica 12: Meritve kakovosti grozdja klonskih kandidatov sorte 'Rumeni muškat' v letu 2019 Klonski Gostota Suha Titracijske pH YAN org. YAN YAN kandidat mošta snov kisline anorg. skupaj posredno (°Brix) (g/l) (°Oe) RM 17/116 91 21,3 5,9 3,44 <30 <30 (84 ) 0 RM 9/17 76 17,8 6,4 3,26 37 107 144 RM 17/138 77 18,1 6,5 3,33 <30 <30 (105) 0 RM 8/150 80 18,3 6,7 3,28 <30 <30 0 RM 10/160 75 17,9 7,7 3,24 <30 <30 0 RM 17/147 91 21,4 7 3,24 <30 <30 0 RM 17/162 86 20,1 7,3 3,3 <30 <30 0 Preglednica 13: Meritve kakovosti vina klonskih kandidatov sorte 'Rumeni muškat' v letu 2019 Klonski Dejanski Skupni Red. Skupne Hlapne Prosti. Skupni pH rel gost. 20 ° Ocena kandidat alkohol ekstrakt sladkor kisline kisline SO2 SO2 C RM 17/116 13,39 19,1 1,8 4,5 0,41 16 66 3,79 0,98998 17,1 RM 9/17 11,56 20,8 2,2 6,7 0,28 18 76 3,34 0,9927 17,7 RM 17/138 11,43 20,5 2,3 6,1 0,28 13 67 3,41 0,99276 17,2 RM 8/150 11,52 19,6 1,9 6,7 0,26 12 52 3,333 0,9923 16,6 RM 10/160 11,29 20,2 1,9 6,9 0,28 13 64 3,33 0,9928 16,7 24 RM 17/147 12,4 20,6 2,5 6,4 0,28 14 68 3,4 0,99166 16,8 RM 17/162 12,64 19,6 1,6 4,8 0,43 17 64 3,67 0,991 17,8 Preglednica 14: Meritve kakovosti vina klonskih kandidatov sorte 'Modra frankinja' v letu 2019 Pridelek/trs VINO Št. Masa Masa Masa Klonski grozdov 100 Eks. grozda skupne lesa Red. Sk. Hlap. kandidat na jagod Masa Sladkor Alk brez [g] kis. [kg] slad. kisl kisl pH trto [g] [kg] °Brix %vol slad. [g/l] [g/l] [g/l] [g/l] [g/l] 13,06 31,8 1,1 6,4 21/33 26 105,20 207 2,7 22,1 7,94 1,1 0,86 3,52 21/51 28 108,83 222 3 22,2 7,09 1,3 13,03 31,3 1,1 6,1 0,92 3,57 21/57 21 73,51 193 1,49 21,7 7,71 1,1 13,24 29,9 1,1 6,30 0,90 3,53 21/99 35 142,01 198 4,83 22 8,30 1,5 12,92 31,9 1,1 6,20 0,25 3,56 29/17 25 91,98 206 2,27 22 7,92 1,1 12,87 26,60 1,1 6,40 0,72 3,50 Povp. 27 104,30 205 2,89 22,0 7,79 1,22 13,02 30,3 1,10 6,28 0,73 3,54 Preglednica 15: Meritve kakovosti vina klonskih kandidatov sorte 'Modra frankinja' v letu 2019 Barva Antociani Polifenoli Barva Klonski mg/L (+)- mg/L (+)- kandidat Letnik intenziteta odtenek Catechin Catecin intenziteta odtenek 2018 1,76 0,81 342 1722 1,76 0,81 MF 21/33 2019 1,00 0,93 606 2122 1,00 0,93 2018 2,23 0,84 322 1189 2,23 0,84 MF 21/51 2019 1,23 0,88 654 3095 1,23 0,88 2018 1,83 0,75 323 1230 1,83 0,75 MF 21/57 2019 1,05 0,86 583 2044 1,05 0,86 2018 2,51 0,66 757 3263 2,51 0,66 MF 21/99 2019 1,90 0,52 1160 3209 1,90 0,52 2018 1,58 0,73 321 1756 1,58 0,73 MF 29/17 2019 1,24 0,92 503 1626 1,24 0,92 Preglednica 16: Meritve kakovosti vina klonskih kandidatov sorte 'Šipon' v letu 2019 Pridelek/trs VINO Št. Masa Masa Masa Klonski grozdov 100 Eks. grozda skupne lesa Red. Sk. Hlap. kandidat na jagod Masa Sladkor Alk brez [g] kis. [kg] slad. kisl kisl pH trto [g] [kg] °Oe %vol slad. [g/l] [g/l] [g/l] [g/l] [g/l] 10/151 12 206,61 277 2,940 79 9,00 0,73 11,73 19,7 1,2 7,69 0,13 3,15 8/144 17 202,81 274 3,36 85 9,75 0,58 11,97 19,4 1,5 7,40 0,32 3,2 Povp. 15 204,71 276 3,150 82 9,38 0,66 11,85 19,5 1,35 7,55 0,23 3,18 25 Preglednica 17: Meritve kakovosti vina klonskih kandidatov sorte 'Renski rizling' v letu 2019 Pridelek/trs VINO Št. Masa Eks. Red. Sk. Hlap. grozdov Masa 100 skupne Masa Alk brez Klonski slad. kisl kisl pH na grozda jagod Masa Sladkor kis. lesa %vol slad. [g/l] [g/l] [g/l] kandidat trto [g] [g] [kg] °Oe [g/l] [kg] [g/l] 5/32 26 105,20 207 2,700 89 8,17 0,48 12,6 19,5 1,5 7,27 0,19 3,04 10/48 28 108,83 222 2,3 89 7,65 0,54 12,6 20,5 1,6 7,26 0,21 3,07 Povp. 27 159,62 215 2,500 89 7,91 0,51 12,60 20 1,55 7,27 0,20 3,06 26 Javna služba v vinogradništvu Poročilo Posebno preizkušanje vinske trte v letu 2019 Franc ČUŠ Anastazija JEŽ KREBELJ Ljubljana, 2020 27 Izvajalci Javne službe v vinogradništvu (JSV) – POSEBNO PREIZKUŠANJE: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) - posebno preizkušanje in tehnološki poskusi v vinorodnih deželah Primorska, Podravje in Posavje Podizvajalci JSV – posebno preizkušanje: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS - GO), STS Vrhpolje – posebno preizkušanje sort vinske trte v vinorodni deželi Primorska Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS - MG), STS Ivanjkovci - posebno preizkušanje sort vinske trte v vinorodnih deželah Podravje in Posavje 28 Poročilo posebnega preizkušanja medvrstnih križancev in sorte 'Merlot' v Podravju in Posavju v letu 2019 Franc ČUŠ in Anastazija JEŽ KREBELJ 1. Posebno preizkušanje sort medvrstnih križancev vinske trte Parametre rasti in rodnosti ter potencial novih sort medvrstnih križancev smo v letu 2019 spremljali v vinorodni deželi Primorska. V sodelovanju s selekcijsko trsničarskim središčem (STS) Vrhpolje smo spremljali sedem sort: Cabernet Eidos, Cabernet Volos, Kofranka, Merlot Khorus, Sauvignon Maris, Sauvignon Rytos ter Savilon, čeprav smo imeli v programu dela za 2019 zapisanih do štiri. Med letom smo na izbranih trsih spremljali kakovost in količino pridelka ter odpornost sort na bolezni in škodljivce vinske trte. Grozdje smo mikrovinificirali po standardnih enoloških postopkih in ga ustekleničili ter na KIS-u izvedli analize kemijske in senzorične kakovosti vina. V rastni dobi smo beležili fenofaze po BBCH lestvici za vinsko trto ( Lorenz et. al. 1994) (Preglednica 1). V začetku aprila, so bile konice zelenih poganjkov jasno vidne (BBCH 8-odpiranje brsta) pri sortah Kofranka, Sauvignon Maris ter Merlot Khorus. Medtem ko so bile sorte Cabernet Volos, Savilon, Sauvignon Rytos, Cabernet Eidos šele v fazi začetka brstenja (volneni brst). V prvi polovici maja so bila socvetja jasno vidna pri sorti Kofranka, pri sorti Sauvignon Maris so bila socvetja nabrekla ter cvetovi tesno stisnjeni skupaj. Ostale sorte so bile v tem obdobju šele v fazi razvoja listov. Dne 10.6.2019 so bile sorte Kofranka, Sauvignon Maris ter Cabernet Volos že v fazi poznega cvetenja (60% kapic odpadlih), v polnem cvetenju je bila sorta Savilon (50% kapic odpadlih), 30% odpadlih kapic je bilo zabeleženo pri sorti Merlot Khorus, medtem ko se je pri sortah Sauvignon Rytos in Cabernet Eidos se je cvetenje šele pričelo (10% kapic odpadlih). Pri sortah Cabernet Volos in Savilon so bile, konec junija 2019, jagode v velikosti graha ter grozdiči povešeni. Pri ostalih sortah je bil razvoj grozdnih jagod še v začetnih fazah razvoja plodičev. Konec julija je bila pri sortah Kofranka ter Cabernet Volos že razvita značilna barva jagod. Na začetku zorenja jagod so bile tudi sorte Savilon, Sauvignon Rytos, Cabernet Eidos, med tem ko sta bili sorti Sauvignon Maris ter Merlot Khorus v zadnji fazi razvoja plodičev. Trgatev je bila, za večino sort dne 5.9.2019. Pri sorti Cabernet Volos smo trgatev opravili 11.9.2019. Fizioloških motenj nismo zabeležili, prav tako tudi ni bilo zaznati večjega obsega bolezni in škodljivcev. Po priporočilu žlahtniteljev izvajamo vsakoletno treniranje za zatiranje peronospore in oidija v dveh terminih. V letu 2019 smo v prvem terminu (10.5.2019) uporabili pripravka Folpan in Pepelin, v drugem terminu (14.6.2019) smo uporabili pripravka Dithane in Pepelin. 29 1.1 Fenologija in dinamika zorenja grozdja medvrstnih križancev Preglednica 18: Spremljanje razvojnih faz po BBCH lestvici za vinsko trto ( Lorenz et al., 1994) pri sortah medvrstnih križancev v letu 2019 BBCH lestvica razvojnih faz Odganjanje/ Razvoj Pojav Razvoj Sorta Cvetenje Zorenje razvoj brsta listov socvetij plodičev jagod 8.4. 16.4. 25.4. 10.5. 22.5. 6.6. 10.6. 21.6. 23.7. 5.9 Kofranka 8 12 13 15 18/56 61 66 74 83 89 Sauvignon Maris 8 11 14 16/55 19/56 66 73 79 89 Merlot Khorus 8 9 13 16/53 19/56 63 74 79 89 Cabernet Volos 6 8 13 15 18/57 62 66 75 83 89 Savilon 6 7 13 14 18/56 61 65 76 82 89 Sauvignon Rytos 6 7 11 14 17/53 61 73 80 89 Cabernet Eidos 5 7 11 15 17/54 61 73 81 89 Preglednica 19: Spremljanje dozorevanja grozdja medvrstnih križancev vinskih sort v letu 2019 Parametri dozorevanja Sorta Datum Masa Skupne Jabolčna Vinska Suha 100 kisline kislina kislina YAN* snov jagod (g/l) pH (g/l) (g/l) (mg/l) (°Bx) (g) 12.8. 9,31 2,54 6,1 7,2 127 16,3 139 Cabernet Volos 19.8. 7,00 3,39 3,8 6,7 127 18,4 146 26.8. 11,50 2,95 6,8 9,1 87 23,1 157 12.8. 16,82 2,22 12,2 9,7 38 15,7 102 Sauvignon Maris 19.8. 10,13 2,85 5,2 7,9 73 18,4 117 26.8. 7,53 3,18 3,8 7,0 90 19,9 126 12.8. 19,89 2,02 14,7 11,3 153 14 115 Sauvignon Rytos 19.8. 15,14 2,46 10,2 9,8 131 17,3 122 26.8. 9,65 2,93 4,8 7,9 122 20,8 132 Cabernet Eidos 26.8. 3,94 3,61 2,1 5,1 131 18,2 162 Merlot Khorus 26.8. 10,67 3,12 8,6 7,2 105 18,3 132 * yeast-assimilable nitrogen – asimilacijski dušik (v nadaljevanju YAN) 30 1.2 Rodnost medvrstnih križancev Preglednica 20: Parametri rodnosti medvrstnih križancev vinskih sort v letu 2019 Sorta Parametri rodnosti Sauvignon Merlot Cabernet Sauvignon Cabernet Kofranka Savilon Maris Khorus Volos Rytos Eidos 16,7 12,3 17,8 21,7 14,2 21,4 24,8 Število grozdov/trs ±4,9 ±2,4 ±7,7 ±5,5 ±2,3 ±6,1 ±5,2 1,6 2,2 1,3 2,4 2,2 2,3 2,4 Masa pridelka/trs (kg) ±0,6 ±0,52 ±0,64 ±0,74 ±0,54 ±0,79 ±0,97 95,8 179,4 73,5 112,5 157,6 109,5 98,2 Masa grozda (g) ±11,1 ±21,9 ±16 ±32,6 ±55,2 ±14,8 ±26,1 Masa porezanega 186,7 355,0 1.132,0 / / / / enoletnega lesa (g) ± 28,87 ±117,02 ±398,60 Ravaz index 8,6 / / 4,5 2,3 / / Najnižji povprečni pridelek po trsu sta imeli sorti Kofranka (1,6 kg) in Merlot Khorus (1,3 kg/) (Preglednica 3). Pri ostalih sortah medvrstnih križancev je bil povprečen pridelek na trs med 2,2 ter 2,4 kg na trs. Najmanjšo povprečno masa grozda smo izmerili pri sorti Merlot Khorus (73,5 g). Največjo povprečno maso grozda smo stehtali pri sorti Sauvignon Maris (179,4 g). Ravaz index smo izračunali za sorte Kofranka, Savilon in Cabernet Volos (Preglednica 3). Sorta Savilon je imela najmanjše razmerje med pridelkom ter prirastom enoletnega lesa, kar pomeni, da ima največji prirast enoletnega lesa. 1.3 Kakovost grozdja medvrstnih križancev Preglednica 21: Osnovni kemijski parametri mošta medvrstnih križancev vinskih sort v letu 2019 Parametri mošta Datum Sorta YAN trgatve Suha snov Skupne kisline Masa 100 pH skupaj (°Bx) (g/l) jagod (mg/l) Kofranka 5.9.2019 22,3 8,2 3,38 131 114,1 Sauvignon Maris 5.9.2019 20,4 5,1 3,49 214 134,0 Merlot Khorus 5.9.2019 24,9 9,8 3,34 162 124,9 Savilon 5.9.2019 24,4 5,7 3,51 226 187,6 Sauvignon Rytos 5.9.2019 23,1 6,7 3,29 268 139,6 Cabernet Eidos 5.9.2019 20,7 9,0 3,56 277 156,3 Cabernet Volos 11.9.2019 23,0 4,5 3,80 235 167,3 V času trgatve, 5.9.2019, smo najvišje skupne kisline izmeril pri sorti Merlot Khorus, 9,8 g/l, hkrati je imela sorta najvišjo stopnjo suhe snovi 24,9 °Bx (Preglednica 4). Najnižjo stopnjo suhe snovi smo izmerili pri sortah Cabernet Eidos (20,7) ter Sauvignon Maris (20,4 g/l). Slednja sorta je imela najnižje skupne kisline 5,1 g/l (Preglednica 5). 31 1.4 Kakovost vina medvrstnih križancev Preglednica 22: Osnovni kemijski parametri vina medvrstnih križancev vinskih sort v letu 2019 Sorta Parametri vina Kofranka Sauvignon Merlot Cabernet Savilon Sauvignon Cabernet Maris Khorus Volos Rytos Eidos Dejanski alkohol (vol%) 12,92 12,03 13,49 12,39 14,24 13,97 11,07 Skupni ekstrakt (g/l) 31,0 18,2 40,0 38,4 20,2 20,5 30,9 Red. sladkor (g/l) 1,1 1,7 1,2 1,1 1,2 1,8 1,1 Hlapne kisline (g/l) 1,2 0,4 0,6 0,6 0,3 0,4 0,7 Skupne kisline (g/l) 7,3 4,4 7,2 5,7 5,0 5,6 5,8 pH 3,50 3,55 3,50 3,84 3,62 3,39 3,72 Po 20 točkovni Buxbaumovi lestvici so bila vina ocenjena s sedemnajstimi točkami in več. Z največ točk, 17,6, je bilo ocenjeno vino sorte Sauvignon Maris (Preglednica 6). Vino je imelo 12,03 vol. % alkohola ter 4,4 g/l skupnih kislin (Preglednica 5). Relativno visoke alkoholne stopnje smo izmerili v vinu sort Merlot Khorus (13,49 vol. %), Savilon (14,24 vol. %), Sauvignon Rytos (13,97 vol %), ter Kofranka (12,92 vol. %). Najnižja vsebnost alkohola 11,07 vol. % je bila izmerjena v vinu sorte Cabernet Eidos (Preglednica 5). Preglednica 23: Senzorične ocene vin medvrstnih križancev vinskih sort letnik 2019 Senzorična St. Sorta KV ocena odklon Sauvignon Maris 17,6 0,6 3,4 Merlot Khorus 17,3 0,5 2,6 Cabernet Volos 17,2 0,2 1,2 Savilon 17,2 0,2 1,2 Sauvignon Rytos 17,3 0,4 2,1 Cabernet Eidos 17,0 0,2 1,2 V predlogu vpisa v trsni izbor so že nekatere sorte, križanci s pomembnimi sortami V. vinifera v našem izboru (R. muškat, R. rizling, Zeleni Sauvignon, pinoti, Merlot, Dornfelder). V nadaljevanju preizkušamo še nekatere od že predlaganih sort v v.d. Posavje, saj so vinogradniki izrazili nujnost pridobivanja podatkov za omenjene sorte tudi v njihovem okolju. Prav tako preizkušamo še tolerantne križance nekaterih drugih pomembnih sort na različnih lokacijah (Sauvignon, Cabernet Sauvignon). Rezultati so obetavni in kot kaže, bomo lahko za vpis v trsni izbor predlagali tudi nekatere od preizkušenih sort. 2. Posebno preizkušanje sorte 'Merlot' v vinorodnih deželah Podravje in Posavje Introdukcijo sorte Merlot v vinorodnih deželah (v.d.) Podravje in Posavje, za namen vpisa v trsni izbor, smo pričeli v letu 2018. Izbrali smo dva obstoječa vinograda Merlota v v.d. Podravje (v.o. Štajerska Slovenija ter v.o. Prekmurje) ter dva obstoječa vinograda v v.d. Posavje (v.o. Bizeljsko-Sremič). V letu 2019 smo spremljali osnovne parametre rasti in rodnosti ter kakovosti grozdja. Grozdje smo mikrovinificirali po standardnih enoloških postopkih v mikrovinifikacijski 32 kleti na KIS. Številne vremensko neugodne razmere v spomladanskem (nizke temperature, obilne padavine) in poletnem času (vročinski valovi in toča) so vplivale na pojav in razvoj bolezni ter fizioloških motenj pri sorti Merlot v v.d. Podravje in Posavje. V vinogradih tako v Posavju kot v Podravju je bilo, zaradi toče poškodovanega od 10 % do 50% pridelka. Na izpostavljenih legah je bila, zaradi peronospore, prizadeta listna masa več kot 50 %. V vseh vinogradih se je pridelek, zaradi okužbe grozdja s peronosporo zmanjšal od 30% do 60 %. Na območju Posavja trgatve nismo izvedli v enem vinogradu, zaradi slabega zdravstvenega stanja grozdja. Spremljali smo tudi fenološke faze po BBCH lestvici za vinsko trto (Preglednica 7). Grozdje smo mikovinificirali. Opravili smo osnovne fizikalno-kemijske analize vina (Preglednica 8) in vina senzorično ocenili (Preglednica 9). Analizirali smo vsebnost metoksipirazinov (Preglednica 10) in skupnih antocianov ter polifenolov v vinih (Preglednica 11). 2.1 Fenologija sorte Merlot Preglednica 24: Spremljanje razvojnih faz po BBCH lestvici za vinsko trto ( Lorenz et al. , 1994) pri sorti Merlot v v.d. Podravje in Posavje v letu 2019 BBCH lestvica razvojnih faz Pojav socvetij Cvetenje Zorenje jagod Lokacija 20.5. 23.5. 5.6. 14.6. 26.8. 7.10. Podravje 1 16/54 / 57 65 83 / Podravje 2 15/53 / / 67 83 / Posavje 1 / 15/53 / 66 83 / Posavje 2 / 17/56 / 66 83 89 2.2 Kemijska in senzorična kakovost vina merlot Preglednica 25: Osnovni parametri vina sorte Merlot v letu 2019 Parametri kakovosti Podravje 1 Podravje 2 Posavje 2 Dejanski alkohol (vol%) 13,14 13,89 13,09 Skupni ekstrakt (g/l) 31,7 27,5 27,4 Red. sladkor (g/l) 1,2 1,1 1,1 Hlapne kisline (g/l) 0,5 0,3 0,5 Skupne kisline (g/l) 5,5 5,2 5,7 pH 3,73 3,73 3,72 V vinu sorte Merlot, iz lokacije v v.d. Posavje, smo izmerili 13,09 vol. % alkohola ter 13,14 vol. % in 13,89 % vol. alkohola v vinih iz lokacij v v.d. Podravje. Vsebnost kislin se ni bistveno razlikovala med posameznimi vini. Izmerjene vrednosti so bile med 5,2 g/l in 5,7 g/l (Preglednica 8). V vinih smo izmerili tudi vsebnost metoksipirazinov (Preglednica 10) ter antocianov (mg/L(+)-Catechin) in skupnih polifenolov (mg/l (+)-Catechin) (Preglednica 11). Vina so bila senzorično ocenjena po standardni 20 točkovni Buxbaumovi lestvici. Ocene vin so 33 bile med 17,4 ter 17,7 (Preglednica 9). Preglednica 26: Senzorična ocena vin po standardni 20 točkovni Buxbaumovi lestvici za sorto Merlot letnik 2019 Senzorična Območje St. odklon ocena Podravje 1 17,3 0,3 Podravje 2 17,4 0,2 Posavje 2 17,7 0,1 Preglednica 27: Vsebnost skupnih metoksipirazinov (ng/l) v vinih iz sorte Merlot v letu 2019 Parametri IPMP IBMP LOQ (ng/L) 1,6 1,2 LD (ng/L) 0,5 0,4 Merlot Podravje 1 - 2 Merlot Podravje 2 - 1,9 Merlot Posavje 2 - 2,8 Preglednica 28: Vsebnost skupnih antocianov in polifenolov (mg/l (+)-Catechin) v vinih iz sorte Merlot v letu 2019 Antociani Polifenoli Lokacija mg/l (+)-Catechin mg/l (+)-Catechin Podravje 1 428,19 2371,30 Podravje 2 737,51 2882,96 Posavje 2 600,90 2362,04 Po drugem letniku spremljanja kakovosti grozdja in vina sorte Merlot v v.d. Podravje in Posavje lahko ocenimo, da so pridelana vina zadovoljive kakovosti in sortno značilna. Težave v letu 2019 so se pokazale predvsem v vinogradih, saj je sorta precej občutljiva na peronosporo vinske trte in zahteva ustrezno zaščito. Omenjeno je stvar vinogradniške tehnologije, ki lahko učinkovito prepreči pojav peronospore tudi v klimatsko manj ugodnih letnikih, kot je bil primer letnika 2019. 34 Javna služba v vinogradništvu Poročilo Tehnološki poskusi na vinski trti v letu 2019 Franc ČUŠ Anastazija JEŽ KREBELJ Ljubljana, 2020 35 Izvajalci Javne službe v vinogradništvu (JSV) – TEHNOLOŠKI POSKUSI: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) - posebno preizkušanje in tehnološki poskusi v vinorodnih deželah Primorska, Podravje in Posavje Podizvajalci JSV – tehnološki poskusi: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS - GO), STS Vrhpolje – tehnološki poskusi na vinski trti v vinorodni deželi Primorska Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS - MG), STS Ivanjkovci – tehnološki poskusi na vinski trti v vinorodnih deželah Podravje in Posavje 36 Poročilo tehnoloških poskusov na vinski trti v letu 2019 Franc ČUŠ in Anastazija JEŽ KREBELJ 1. Tehnološki poskusi na klonu sorte Malvazija v vinorodni deželi Primorska Vpliv gojitvene oblike na vsebnost aromatičnih spojin v grozdju in vinu za slovenski klon sorte Malvazija (SI-37) smo spremljali v tehnološkem poskusu v vinogradu STS Vrhpolje. V poskusu so bila zastavljene štiri različna obravnavanja/gojitvene oblike z različnimi dolžinami zimske rezi: kordonska z rezniki, klasična eno šparonska, dvo šparonska ter tri šparonska gojitvena oblika, pri kateri je bil po odganjanju (pred cvetenjem) en šparon odstranjen. Pri trsih smo med vegetacijsko dobo spremljali potek fenofaz (Preglednica 12). Ob trgatvi smo izmerili fizikalno-kemijske lastnosti mošta (Preglednica 13). Grozdje smo mikrovinificirali po standardnih enoloških postopkih v mikrovinifikacijski kleti KIS-a. Vino smo ustekleničili ter na KIS-u izvedli kemijske analize (Preglednica 15) in vina senzorično ocenili (Preglednica 16). 1.1 Fenologija sorte Malvazija Preglednica 2: Spremljanje razvojnih faz po BBCH lestvici za vinsko trto (Lorenz et al., 1994) pri sorti Malvazija, različne gojitvene oblike – reznik in (1,2,3) šparon v v.d. Primorska v letu 2019 BBCH lestvica razvojnih faz Odganjanje/razv Razvoj Razvoj Zorenje Pojav socvetij Cvetenje oj brsta listov plodičev jagod Obravnavanje 18.4. 24.4. 16.5. 22.5. 6.6. 10.6. 20.6. 25.7. 19.9. Malvazija reznik 7 9 12 15/53 61 63 73 80 89 Malvazija 1 šparon 5 8 13 14/53 57 61 71 79 89 Malvazija 2 šparon 5 8 13 14/53 57 61 71 79 89 Malvazija 3 šparon 5 8 13 14/53 57 61 71 79 89 Spremljali smo pojav bolezni in škodljivcev. Pri gojitveni obliki rezniki ter 1 šparon smo opazili večje osipanje grozdja, kar je bila tudi posledica okužbe s peronosporo. Drugih posebnih fizioloških motenj nismo zaznali. 37 1.2 Rodnost trt glede na gojitveno obliko Preglednica 29: Parametri rodnosti sorte Malvazija klon SI-37 na različnih gojitvenih oblikah oz. različni dolžini zimske rezi v letu 2019 Sorta /gojitvena oblika Parametri rodnosti Malvazija Malvazija Malvazija Malvazija reznik 1 šparon 2 šparona 3 šparoni Število grozdov 18,9±5,8 15,6±4,1 19,3±5,2 17,6±4,9 Masa pridelka (kg) 2,0±0,8 1,7±0,5 2,0±0,7 1,9±0,5 Masa grozda (g) 101,6±20,9 108,9±16,7 102,2±22,2 108,6±17,0 Masa porezanega lesa (kg) 1,2±0,2 1,02±0,3 1,0±0,2 1,0±0,1 Ravaz Index 1,7±0,7 1,8±0,8 2,0±0,9 1,9±0,5 Pridelki grozdja po trsu so bili relativno nizki in sicer do 2,0 kg po trsu (Preglednica 13). Najnižji pridelek na trs je bil izmerjen pri gojitveni obliki 1 šparon (1,7 kg). Masa grozda se med obravnavanji ni bistveno razlikovala. Ravaz index je bil nizek pri vseh obravnavanjih. Spremljani kakovostni parametri mošta (Preglednica 14) se med obravnavanji niso bistveno razlikovali. Vsebnost suhe snovi je bila med 22,2 ter 22,8 °Bx. Pri gojitveni obliki 3 šparoni, so bile izmerjene nekoliko nižje skupne kisline (6,8 g/l), glede na preostala obravnavanja/gojitveno obliko. 1.3 Kakovost mošta malvazija Preglednica 30: Osnovni kemijski parametri mošta sorte Malvazija klon SI-37 na različnih gojitvenih oblikah oz. različni dolžini zimske rezi v letu 2019 Sorta /gojitvena oblika Parametri mošta Malvazija Malvazija Malvazija Malvazija reznik 1 šparon 2 šparona 3 šparoni Suha snov (°Bx) 22,2 22,7 22,7 22,8 Skupne kisline (g/l) 7,6 7,5 7,4 6,8 pH 3,52 3,52 3,51 3,53 YAN skupaj (mg/l) 224 224 234 228 1.4 Kemijska in senzorična kakovost vina malvazija Preglednica 31: Osnovni kemijski parametri vina sorte Malvazija klon SI-37 na različnih gojitvenih oblikah oz. različni dolžini zimske rezi v letu 2019 Sorta / gojitvena oblika Parametri vina Malvazija Malvazija 1 Malvazija 2 Malvazija 3 reznik šparon šparona šparoni Dejanski alkohol (vol%) 13,26 13,58 13,65 13,69 Skupni ekstrakt (g/l) 23,3 22,9 22,7 23,2 Red. sladkor (g/l) 1,3 1,5 1,3 1,5 Hlapne kisline (g/l) 0,3 0,3 0,3 0,3 Skupne kisline (g/l) 7,3 6,9 7,0 6,6 pH 3,55 3,57 3,52 3,56 38 Razlike v kakovostnih parametrih vina niso bile velike med posameznimi obravnavanji (Preglednica 15). Najnižje skupne kisline so bile zmerjene v vinu iz obravnavanja 3 šparoni 6,6 g/l, najvišje 7,3 g/l pri obravnavanju reznik. Pri senzoričnem ocenjevanju so bile razlike med posameznimi obravnavanji (Preglednica 16). Z najnižjo oceno 16,5 je bilo ocenjeno vino iz obravnavanja/ gojitvene oblike reznik in z najvišjo vino iz obravnavanja /gojitvene oblike 2 šparona, 17,3 točke (Preglednica 16). Razlika 0,8 točke je pomembna in pomeni kar bistveno razliko v kakovosti vina. Preglednica 32: Senzorične ocene vin sorte Malvazija klon SI-37 na različnih gojitvenih oblikah oz. različni dolžini zimske rezi (20-točkovni Buxbaum sistem) Sorta/ gojitvena oblika Senzorična ocena St. odklon Malvazija reznik 16,5 ±0,31 Malvazija 1 šparon 16,9 ±0,17 Malvazija 2 šparona 17,3 ±0,21 Malvazija 3 šparoni 17,2 ±0,17 Različno zimsko rez v omenjenem poskusu preizkušamo z namenom vpeljave strojne rezi in s tem zmanjšanja števila ročnih ur v vinogradu. Kratka rez na reznike namreč omogoča strojno rez in naknadno korekcijsko rez s škarjami. Z dolžino zimske rezi in vrsto rodnega lesa predvsem vplivamo na obremenitev s številom zimskih očes na pridelovalno površino ter razmerje med velikostjo listne površine in količino pridelka. 2. Tehnološki poskusi preizkušanja podlag vinske trte V tehnološkem poskusu preizkušanja podlag vinske trte smo kot standardne podlage vinske trte izbrali podlage Paulsen 1103, Richter 110 (R 110), VI M, 8BČ, 420 A, Kober 5BB. Za podlagi, ki naj bi bili dobro odporni na pomanjkanje vode ter slanost tal, smo izbrali M1 in M4 (VCR Raucedo, Italija). Na izbrane podlage smo cepili slovenski klon sorte Refošk (SI-35) in klonski kandidat sorte Modra frankinja (21/33). Na vsako podlago smo cepili 100-125 cepičev posamezne sorte. Izplen cepljenja sorte Refošk (SI-35) (Preglednica 18), ter za Modra frankinja (21/33) (Preglednica 17). Cepljenje trse sorte Modra frankinja (21/33) bomo posadil v v.d. Podravje ali v.d. Posavje. 344 trsnih cepljen sorte Refošk (SI 35) bomo posadili v v.d. Primorska. Izplen cepljenja pri sorti Modra frankinja na različnih podlagah je bil zelo različen: največji izplen 59 % cepljenk smo dobili pri cepljenju na podlago M1, najmanjši 12,8 % s cepljenjem na podlago Paulsen 1103 (Preglednica 17). Izplen cepljenja pri sorti Refošk na različnih podlagah je bil zelo različen: največji izplen 59,3 % cepljenk smo dobili pri cepljenju na podlago M4, najmanjši 16,8 % izplen s cepljenjem na podlago R 110 (Preglednica 18). 39 2.1 Izplen cepljenk Preglednica 33: Izplen cepljenja pri sorti Modra frankinja na različnih podlagah Cepljeno Pridelano SORTA/KLON Podlaga Izplen (%) trt trt Modra frankinja 21/33 K 5BB kl. 13-5 Gm 125 54 43,2 Modra frankinja 21/33 VI M 125 33 26,4 Modra frankinja 21/33 8BČ 125 45 36,0 Modra frankinja 21/33 Paulsen 1103 125 16 12,8 Modra frankinja 21/33 420 A 125 35 28,0 Modra frankinja 21/33 R 110 125 33 26,4 Modra frankinja 21/33 M1 100 59 59,0 Modra frankinja 21/33 M4 95 45 47,3 Skupaj sorta: 945 320 33,8 Preglednica 34: Izplen cepljenja pri sorti Refošk na različnih podlagah Cepljeno Pridelano Izplen SORTA/KLON Podlaga trt trt (%) Refošk (SI 35) K 5BB kl. 13-5 Gm / / / Refošk (SI 35) VI M 117 49 41,9 Refošk (SI 35) 8BČ 120 58 48,3 Refošk (SI 35) Paulsen 1103 123 42 34,1 Refošk (SI 35) 420 A 120 34 28,3 Refošk (SI 35) R 110 125 21 16,8 Refošk (SI 35) M1 119 70 58,8 Refošk (SI 35) M4 118 70 59,3 Skupaj sorta: 842 344 40,9 3. Tehnološki poskusi na klonih sorte Laški rizling v vinorodni deželi Podravje V tehnološki poskus so bili vključeni trije slovenski kloni sorte Laški rizling (SI-11, SI-12, SI-13). Z namenom spremljanja vpliva manjše obremenitve trsa na vsebnost aromatičnih spojin in senzorično kakovost vina, smo na omenjenih klonih spremljali parametre rasti, rodnosti in kakovosti grozdja ter grozdje zvinificirali. V vegetaciji smo spremljali razvoj posameznih fenoloških faz (Preglednica 19). Redčenje grozdja smo opravili v času pričetka barvanja in mehčanja jagod, 20.8.2019. Na izbranih trsih smo odstranili polovico grozdov. Spremljali smo tudi dinamiko dozorevanja grozdja (Preglednica 20). Trgatev smo opravili 16.9.2019. 40 3.1 Fenologija sorte Laški rizling Preglednica 35: Spremljanje razvojnih faz po BBCH lestvici za vinsko trto ( Lorenz et al., 1994) pri sorti Laški rizling v letu 2019 Laški rizling Fenološka faza (kloni SI-11, SI-12, SI-13) Volneni brst 5. 4. Odpiranje brstov 18. 4. Prvi list ločen od vršička 2. 5. Mladike dolge 10 cm 11. 5. Začetek cvetenja 12. 6. Polno cvetenje 14. 6. Nastavek 22. 6. Jagode velikosti graha 2. 7. Jagode se barvajo in povečujejo 20. 8. Jagode zrele za trgatev 15. 9. 3.2 Kakovost grozdnega soka sorte Laški rizling Preglednica 36: Spremljanje dozorevanja grozdja sorte Laški rizling, trije kloni z različno količino pridelka po trsu v letu 2019 Laški rizling Gostota mošta Skupne kisline Datum pH klon posredno (°Oe) (g/l) 2.9.2019 78 7,5 / SI-11 9.9.2019 85 6,5 / kontrola 16.9.2019 94 6,3 3,3 2.9.2019 74 8,0 / SI-11 9.9.2019 77 7,1 / redčenje 16.9.2019 85 6,7 3,2 2.9.2019 71 8,4 / SI-12 9.9.2019 73 6,8 / kontrola 16.9.2019 90 6,2 3,3 2.9.2019 68 7,9 / SI-12 9.9.2019 74 6,9 / redčenje 16.9.2019 92 6,4 3,3 Laški rizling Gostota mošta Skupne kisline Datum pH klon posredno (°Oe) (g/l) 2.9.2019 71 6,6 / SI-13 9.9.2019 82 6,2 / kontrola 16.9.2019 91 5,5 3,4 2.9.2019 77 6,8 / SI-13 9.9.2019 84 6,2 / redčenje 16.9.2019 93 5,8 3,4 41 3.2 Rodnost sorte Laški rizling Preglednica 37: Parametri rodnosti sorte Laški rizling, trije kloni z različno količino pridelka po trsu v letu 2019 Laški rizling Parametri obravnavanje rodnosti SI-11 SI-11 SI-12 SI-12 SI-13 SI-13 kontrola redčenje kontrola redčenje kontrola redčenje 30,2 12,4 30,4 16,4 28,2 13,2 Število grozdov ±7,0 ± 2,5 ±3,8 ±4,6 ±3,4 ±2,4 Masa pridelka 4,0 2,7 4,8 2,7 5,3 2,4 na trs (kg) ±0,8 ± 0,6 ±0,4 ±0,7 ±0,3 ±0,4 Povprečna 134,5 213,0 159,4 166,1 189,3 184,2 masa grozda (g) ±17,2 ±51,2 ±17,9 ±37,3 ±18,2 ±31,6 Z redčenjem grozdja smo pri sorti Laški rizling klon SI-11 zmanjšali pridelek za 33% po trsu ali 59% glede na število grozdov/trs, pri klonu SI-12 smo zmanjšali pridelek za 44% ali za 46 % grozdov po trsu, pri klon SI-13 smo zmanjšali pridelek za 55% ali za 53 % grozdov po trsu. Pri klonu SI-11 smo izmerili največje razlike v masi grozda, med obravnavanjem redčeno ter kontrola (Preglednica 21). 3.3 Kakovost mošta laški rizling Preglednica 38: Osnovni kemijski parametri mošta sorte Laški rizling, trije kloni z različno količino pridelka po trsu v letu 2019 Laški rizling obravnavanje Parametri mošta SI-11 SI-11 SI-12 SI-12 SI-13 SI-13 kontrola redčenje kontrola redčenje kontrola redčenje Suha snov (°Bx) 22,9 19,7 21,5 21,5 21,4 22,4 Skupne kisline (g/l) 5,5 7,0 6,5 6,9 6,2 6,6 pH 3,3 3,2 3,2 3,3 3,3 3,3 YAN skupaj (mg/l) 153,0 183,0 159,0 196,0 169,0 198,0 Masa 100 jagod 167,6 171,0 172,4 174,9 171,3 175,3 Znotraj vsakega klona sorte Laški rizling so bile večje ali manjše razlike v posameznih kakovostnih parametrih grozdja med obema obravnavanjema (redčeno/kontrola). Pri klonu SI-11 je bila največja razlika v vsebnosti suhe snovi (kontrola: 22,9 °Bx, redčenje: 19,7 °Bx). Pomembna razlika pri vseh treh klonih je bila v vsebnosti YAN (mg/l) in sicer okrog 20 % višje vsebnosti pri obravnavanju z redčenjem grozdja. Najvišja vsebnost alkohola v vinu (14,49 vol. %) je bil izmerjena pri klonu SI-11 kontroli (Preglednica 23). Razlika v primerjavi z redčenjem grozdja je kar velika (2,34 vol. %) in presenetljiva. Zanimivo je, da je pri nižji vsebnosti alkohola, skupni ekstrakt pri vinu iz obravnavanja z redčenjem grozdja večji v primerjavi s kontrolo. Za vsebnost skupnega ekstrakta velja enako tudi za druga dva klona. Skupne kisline v vinu se v med obravnavanji niso bistveno razlikovale, razen pri klonu SI 11, kjer so bile pri kontroli vrednosti 5,9 pri redčenju pa 7,3. Razviden je trend višje vsebnosti skupne kisline v vinih iz grozdja, kjer je bil pridelek redčen. Vina so bila ocenjena po 20-točkovnem Buxbaum sistemu (Preglednica 24). Razlike v senzorični 42 oceni vini med kontrolo in redčenjem so relativno majhne, še največje pri klonu SI-11. Ocene za vina z manjšo obremenitvijo trsov so bile med 16,6 ter 17,0. Ocene za vina kontrolnih trsov so bile med 16,7 ter 17,3. V vinu smo analizirali terpene: linalool, alfa-terpineol, citronellol, nerol ter geraniol (Preglednica 25), ki pa niso presegli praga senzorične zaznave za posamezno spojino. Še najbližje temu smo bili pri citronelolu (prag senzorične zaznave 18 μg/l). Analize hlapnih tiolov bomo opravili v začetku marca, saj na trgu dlje časa nismo mogli nabaviti devteriranega standarda. 3.4 Kemijska in senzorična kakovost vina laški rizling Preglednica 39 3: Osnovni kemijski parametri vina sorte Laški rizling, trije kloni z različno količino pridelka po trsu v letu 2019 Laški rizling obravnavanje Parametri vina SI-11 SI-11 SI-12 SI-12 SI-13 SI-13 kontrola redčenje kontrola redčenje kontrola redčenje Dejanski alkohol 14,49 12,15 13,20 13,38 13,25 13,84 (vol%) Skupni ekstrakt (g/l) 18,7 20,9 18,8 20,1 18,4 19,8 Red. sladkor (g/l) 1,8 2,1 1,3 1,3 1,6 1,4 Hlapne kisline (g/l) 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 Skupne kisline (g/l) 5,9 7,3 6,4 6,7 5,8 6,1 pH 3,27 3,14 3,19 3,24 3,27 3,34 Preglednica 40: Senzorična ocena sorte Laški rizling klon SI-11, klon SI-12 ter klon SI-13 z različno količino pridelka po trsu v letu 2019 Laški rizling /obravnavanje Senzorična ocena St. odklon SI-11 kontrola 17,3 ±0,2 SI-11 redčenje 16,9 ±0,3 SI-12 kontrola 16,7 ±0,4 SI-12 redčenje 16,6 ±0,3 SI-13 kontrola 17,2 ±0,2 SI-13 redčenje 17,0 ±0,2 Preglednica 41: Vsebnosti terpenov (μg/l) v vinih iz sorte Laški rizling, trije kloni z različno količino pridelka po trsu v letu 2019 Terpeni (μg/l) Obravnavanje linalool alfa-terpineol citronellol nerol geraniol SI-11 kontrola 12 20 9 - 21 SI-11 redčenje 6 14 6 - 6 SI-12 kontrola 11 25 7 - 14 SI-12 redčenje 12 27 7 - 16 SI-13 kontrola 14 34 8 - 15 SI-13 redčenje 11 26 8 - 14 43 Preglednica 42: Vsebnosti hlapnih tiolov (ng/l) v vinih iz sorte Laški rizling, trije kloni z različno količino pridelka po trsu v letu 2019 Hlapni tioli (ng/l) Obravnavanje 4MMP 3MHA 3MH SI-11 kontrola 3,5 88,6 1.001,8 SI-11 redčenje 4,9 99,1 911,1 SI-12 kontrola 4,7 102,2 1.256,8 SI-12 redčenje 5,0 214,7 2.043,1 SI-13 kontrola 5,8 103,0 1.211,9 SI-13 redčenje 3,1 177,2 1.819,0 Rezultati redčenja grozdja pri treh klonih sorte Laški rizling so do neke mere presenetljivi. Omenjeni kloni so precej rodni. Z redčenjem grozdja smo v letu 2019 zmanjšali pridelek za 33-55 %, medtem ko bi lahko pričakovali večje razlike v kakovostnih parametrih grozdja in vina. Redčenje grozdja vpliva na povečanje vsebnosti skupnih kislin v moštu in vinu, kar pa ne pomeni nujno tudi nižjih vrednosti pH. Prav tako z redčenjem grozdja povečamo vsebnost skupnega ekstrakta v vinu, kar vpliva na polnost vina ter sposobnost za zorenje. Prav tako smo z redčenjem grozdja povečali vsebnosti nekaterih aromatičnih spojin v vinu, predvsem hlapnih tiolov (vsebnosti 3MHA enoznačno pri vseh treh klonih, 4MMP in 3MH vpliv odvisen od klona). Zaključimo lahko, da je ukrep redčenja grozdja močno odvisen od letnika ter zdravstvenega stanja grozdja. Slabši letniki ter okuženo grozdje z grozdno gnilobo znižujeta pozitiven učinek redčenja na kakovost vina. Ukrep je namenjen pridelovalcem, ki pridelujejo sortna vina laški rizling v višjem kakovostnem oz. vrhunskem razredu. 4. Objave in predstavitve rezultatov v letu 2019 1. ČUŠ, Franc, ŠUKLJE, Katja. Introdukcija medvrstnih križancev vinskih sort : strokovni prispevek ter predstavitev in degustacija vin, pridelanih iz sort v preizkušanju - v. d. Posavje, na Srečanju Društva Gabriel Giuraud, Kostanjek, 23. avg. 2019. [COBISS.SI-ID 5934440] 2. ČUŠ, Franc, ŠUKLJE, Katja. Introdukcija sorte Merlot v vinorodno deželo Podravje : strokovni prispevek ter predstavitev in degustacija vin, pridelanih iz sort v preizkušanju - v. d. Podravje, Dan odprtih vrat v Selekcijsko trsničarskem središču Ivanjkovci, KGZS MB, Ivanjkovci, 21. avg. 2019. [COBISS.SI-ID 5933928] 3. ČUŠ, Franc, ŠUKLJE, Katja. Introdukcija sorte Merlot v vinorodno deželo Posavje : strokovni prispevek ter predstavitev in degustacija vin, pridelanih iz sort v preizkušanju - v. d. Posavje, na Srečanju Društva Gabriel Giuraud, Kostanjek, 23. avg. 2019. [COBISS.SI-ID 5934184] 4. ŠUKLJE, Katja, ČUŠ, Franc. Kako brati podnebne podatke za razumevanje njihovega vpliva na slog vina : predavanje na Dnevu odprtih vrat v Selekcijsko trsničarskem središču Ivanjkovci, KGZS MB, Ivanjkovci, 21. avg. 2019. [COBISS.SI-ID 5933672] 5. ČUŠ, Franc. Predstavitev in degustacija vin, pridelanih iz sort v preizkušanju - v. d. Primorska : strokovni prispevek na dnevu odprtih vrat Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje, KGZ NG, Vrhpolje, 6. sep. 2019. [COBISS.SI-ID 5931880] 44 6. ČUŠ, Franc. Predstavitev in degustacija vin, pridelanih iz tolerantnih sort v preizkušanju letnika 2018 - v. d. Primorska : strokovni prispevek na degustaciji tolerantnih sort v trsnici VIVAI COOPERATIVI RAUSCEDO, Rauscedo, Italija, 18. feb. 2019. [COBISS.SI-ID 5961320] 7. ČUŠ, Franc, ŠUKLJE, Katja. Predstavitev in ogled tehnološkega poskusa pri klonih sorte Laški rizling : strokovni prispevek ter predstavitev in degustacija vin, pridelanih v poskusu v. d. Podravje, na Dnevu odprtih vrat v Selekcijsko trsničarskem središču Ivanjkovci, KGZS MB, Ivanjkovci, 21. avg. 2019. [COBISS.SI-ID 5933416] 8. ČUŠ, Franc. Predstavitev in ogled tehnološkega poskusa pri sorti Malvazija : strokovni prispevek ter predstavitev in degustacija vin, pridelanih v poskusu - v. d. Primorska, na dnevu odprtih vrat Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje, KGZ NG, Vrhpolje, 6. sep. 2019. [COBISS.SI-ID 5932904] 9. ČUŠ, Franc, ŠUKLJE, Katja. Predstavitev introdukcije tolerantnih sort vinske trte v v. d. Podravje : predavanje z degustacijo na delavnici o tolerantnih sortah vinske trte "Rezultati dela javne službe za vinogradništvo v letu 2018 in tehnološke rešitve v prihodnosti" v Selekcijsko trsničarskem središču Ivanjkovci, KGZS MB, Ivanjkovci,14. feb. 2019. [COBISS.SI-ID 5932392] 10. ČUŠ, Franc, ŠUKLJE, Katja. Predstavitev introdukcije tolerantnih sort vinske trte v v. d. Podravje : predavanje z degustacijo na delavnici o tolerantnih sortah vinske trte v Selekcijsko trsničarskem središču Vrhpolje, KGZ NG, Vrhpolje, 20. okt. 2019. [COBISS.SI-ID 5932136] 11. ČUŠ, Franc, ŠUKLJE, Katja. Predstavitev nalog introdukcije in tehnologije vinske trte : strokovni prispevek na Dnevu odprtih vrat v Selekcijsko trsničarskem središču Ivanjkovci, KGZS MB, Ivanjkovci, 21. avg. 2019. [COBISS.SI-ID 5933160] 12. ČUŠ, Franc, ŠUKLJE, Katja. Predstavitev tehnološkega poskusa pri klonih sorte laški rizling : predavanje z degustacijo na delavnici o tolerantnih sortah vinske trte "Rezultati dela javne službe za vinogradništvo v letu 2018 in tehnološke rešitve v prihodnosti" v Selekcijsko trsničarskem središču Ivanjkovci, KGZS MB, Ivanjkovci,14. feb. 2019. [COBISS.SI-ID 5932648 45 Poročilo so pripravili: Andreja Škvarč mag. Tanja Vaupotič dr. Franc Čuš dr. Anastazija Jež Krebelj dr. Denis Rusjan Strokovni vodja Javne službe: dr. Denis Rusjan Skrbnik pogodbe: Predstojnik izvajalca: KGZ GO Branimir Radikon, dipl.ekon.inž.agr. Izvajalci in podizvajalci JSV: