Poštnina 'plačana v gotovini.
Očitat 25.— lir
DEMOKRACIJA
Leto VIII. - Štev. 10
Trst - Gorica 5. marca 1954
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-78 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. !etno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223. Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Totalitarizem in skupnost
V zadnjih dveh uvodnikih smo prikazali, kdo nasi glavno odgovornost, da tistemu delu slovenskega tVžaškega življa, ki se je med obema vojnama moral umakniti iz Trsta in se je po drugi svetovni vojni vrnil v svoj rodni kraj, še vedno niso priznane vse pravice, katere mu pripadajo. Prav tako smo 'pribili, kdo je zagrešil usodno napako, -zaradi katere se danes v Trstu in po Italiji odreka italijansko državljanstvo cela tistim optantom, katerim ga je sama Jugoslavija priznala. Na te težke ugotovitve je s prizadete strani odgovoril samo — molk. Drugače tudi ne more biti. Kjer govore dejstva, ne pomaga kričanje.
Mislimo pa, da je še eno, izredno važno, mimo bi 'ihko rekli najvažnejše vprašanje, o katerem je dobro, če si prav te dni še enkrat izmenjamo nekaj misli. Gre za e-notnost, odnosno bolje povedano skupnost zamejskih Slovencev.
Nobenega dvoma ni, da bi bilo zaželeno, skupno nastopanje in t-skreno sodelovanje vseh naših so-rojakov povsod tam, kjer morajo dejansko živeti usodo manjšin, pn naj bo to tam, kjer jim je formalno priznana enakopravnost .kaker je to rta Tržaškem, ali pa tam, kjer so tudi po zakonskih določilih samo navadna manjšina, kakor je to na pariškem, v Slovenski Benečiji in na Koroškem. Naša lastna zgodovina, vse do druge svetovne vojne, poleg tega pa tudi politika vseh drugih narodnih manjšin na svetu,, nam kaže, da manjši narodni deli, živeči v sklopu večjih narodov, lahko dosegajo uspehe, priznanje svojih pravic, rastejo in se razvijajo, samo če so enotni, če predstavljajo na zunaj celoto, ki ne odkriva nasprotniku nobenih ranljivih razpok.
Tega pravila se je držalo slovensko narodno življenje na Primorskem vse, odkar se je naš tukaji nji živeli začel zavedati svojega slovenstva. Zato so bila ustvarjena tako velika dela, razvile so se tako močne organizacije in ustano ve, da nam že sam spomin, nanie vsak dan znova upravičeno obuja željo; Tla bi na podoben način tud: danes ponovno gradili vse to, kar sta nam sila in krivica uničili. Pri tem je zanimivo, da izrabljajo to plemenito hotenje naših množic prav tisti, ki so obenem glavna o-vira, da bi ta smoter mogli tudi doseči.
»Na jeziku med, v srcu strup«, pravi naš narodni izrek, ki velja v polni meri tudi za one, ki bi radi izrabili ž el j o po skupnosti za uresničenje totalitarizma tudi izven meji države, v kateri jim raznovrstne policije, sodišča in. drugačna nasilja omogočajo, da ga dosegajo že s samimi fizičnimi sredstvi. V tujini pa je to nemogoče in zato iščejo sentimentalne razloge, potvarjajo pojme in skrivajo prava hotenja pod priljubljeno krilatico, da bi tako s prevaro’ dosegli tisto, česar ne morejo doseči s silo.
Totalitarizem in prostovoljna ter zavestno hotena, svobodna in de mokratična skupnost sta namreč dva pojma, ki se medsebojno izključujeta. Dva primera nam to jasno pokažeta.
Predvojna Jugoslavija je podpirala zamejske Slovence< ne glede na to, če so pomoč potrebovali, n. pr. liberalci, y trenutku ko so v Beogradu v slovenskem imenu vedrili klerikalci,. ,(Lli "p® so to pomoč potrebovali goriški katoličani, v trenutku ko so v Beogradu in Ljub Ijani gospodarili liberalci. Takrat nim vladam ni padlo na pamet, da bi zahtevale od zamejskih Slovencev naj enostavno preobražajo svoja nazorska mišljenja po kopitu vsakokratne vladne kombinacije Nihče jih ni silil, da bi morali vzklika/ti ter sosoglašati z vsakim sklepom jugoslovanskih vlad in srednjih slovenskih politikov, p^ čeprav bi ler-ti prodajali njihovo kožo. Zbrani okrog svojih koristi ki so jih branili-in zastopali tako nasproti drža vi, v kateri so živeli kakor tudi nasproti matični domo vini, katera ni zahtevala samo, da se ji klanjajo ,so zamejski Slove n ci lahko živeli v skupnosti, za ka tero ni bilo nujno, da bi bila enobarvna. Skupnost je bila ustvarjena prani s priznavanjem, ne z izigravanjem, s spoštovanjem in ne z zaničevanjem, z upoštevanjem in ne ž omalovaževanjem posameznih skupin in krogov, v katere se nujna deli vsaka svobodna druiba Povojna Jugoslavija, tzv. druga (Konec no 2. strani)
Politika S. Z. in Rdeči armada
Vprašanje, kdo je dejanski naslednik pokojnega Stalina v Sovjetski zvezi, še vedno vznemirja zahodni svet. Ze nekaj dni po dik tatorjevi smrti so se v Kremlju domislil' priložnostnega gesla (komunisti so pravi virtuozi v izbiri zanesenjaških parol) »vodilnega kolektiva«. Med tem je tudi ta 'krilatica že močno zbledela v komunističnem tisku na Zahodu. Prav ta obledelost, ki je trenutno še niso zamenjali s kako novo potegavščino komunistične propagande, oi-kriva napovedi nekaterih opazovalcev boljševiške vladavine, da se napetosti med sovjetsko hierarhijo še niso polegle. Mnoge okoliščine potrjujejo domnevo, ki smo jo po dramatični . aretaciji Berje zapisali na tem mestu, da so namreč maršali in generali Rdeče armade verjetno aktivno sodelovali pri likvidaciji boljševiškega poglavarja št.
'Res je, v Sovjetiji ne poznajo aktivnega političnega faktorja »armada«, ki v premnogih drugih državah odloča o življenju in smrti posameznih vlad. Pri označbi »armada« mislimo seveda na častniški zbor kot izbrano kasto, ki ie zaprta sama vase in ki državi ob določenih priložnostih vsiljuje svojo voljo.
Današnja sovjetska armada :e je rodila v revoluciji. Ta armada je od 1. 1939 dalje sicer prevzeia določena zunanja izročila carstce armade, predvsem uniforme in čine, vendar je ohranila svoje lastne tradicije, ki izvirajo iz dobe revolucije in državljanske vojne. Tudi danes se za razkošnimi naslovi, za uniformami z bogatimi zlatimi našivi, za kolajnami in medaljami oklepljenih prsi skriva državljanska armada. S častmi in odlikovanji, s katerimi režim obsipa poklicne rdečearmejce, se vtihotapljajo nevidne spone nezaupanja partije do poklicnega vojaštva. Za vsakim maršalom in generalom, čeravno izhaja iz proletarskih vrst, sluti ljubosumna partija nevarnost, da se ji obesi na vrat kak nov Ne pole on.
Prav zato je partija postavila v armadi in na važnejših poveljstvih številne varnostne naprave proti vsaki morebitni zlorabi oblasti. Centralni komite je v armadi zastopan v vseh štnevilnih enotah Vojaški oddelek Centralnega komiteja partije se imenuje »Politične uprava sovjetske armade«. Te mu oddelku so podrejeni nekdanji politkomisarji, ki jim po novem pravijo »politični voditelji«.
Da bi partija že vnaprej onemogočila vsak politični vpliv armade, so v Sovjetiji vojaška ^združenja vseh vrst prepovedana. Tam ne poznajo bojevniških organizacij in niti združevanj rezervnih častnikov. Med vojno je Kremelj smatral za nujno potrebno, da posamezne armadne poveljnike in maršale popularizira z vsemi razpoložljivimi propagandnimi sredstvi
zato, da bi ustvaril med armado in ljudstvom potrebno zaupanje. Po vojni pa so bili vsi tl slavljenci kar čez noč postavljeni v zatišje. Komunistični partiji tiči globoko v kosteh strah, da bi se po-vzorcu francoske revolucije mogel skotiti tudi v sovjetski revoluciji — Napoleon Bonaparte.
Kljub tej skrajni' opreznosti komunističnih prvakov pa vendar iz-gleda, da maršali ponovno stopajo^ v ospredje. Pretekli mesec so iz-, vršili izredno številna napredovanja. Medtem, ko so v Vrhovnem sovjetu do sedaj sedeli samo trije »partijski maršali«, Vorošilov, Buli ganin in Budjenij sta med dvajsetimi kandidati za bodoče volitve tudi oba namestnika vojnega ministra, maršal Zukov in Vasiljev-ski. Oba sta zastopnika poklicnega vojaštva. To je nekaj novega, in gotovo tudi pomembna okoliščina. Nekaj dni za tem so objavili, da je bil maršal Timošenko izvoljen v Centralni komite Beloruske sovjetske republike. V Rigi so generala Bagramiana postavili na podoben položaj. Se pred tem je v Kazakistanu general Brešnev zasedel izredno vežno politično mesto in tudi maršal Cujkov je v V-krajini prišel do odločilne polit*č-ne “besede.
Vsa ta imenovanja gotovo niso zgolj slučajna. Prezgodnja bi bila domneva, da je armada v sovjetskih oblastniških prerivanjih tudi že absolutni • ■govalec. Gotovo, pa je, da je tajna policija po likvi-
daciji Berje močno izgubila na politični pomembnosti. Značilno jo. da se uniformirani oddelki MVD sedaj označujejo kot sestavni daii redne armade.
Zadržanje Molotova na berlinski konferenci dokazuje, da so se o-blastniške sile v Kremlju po Stalinovi smrti vendar močno premaknile. Molotov je v Berlinu prvenstveno zastopal vojaško-politič-ne zamisli, ki so ostajale daleč pred politično - diplomatskimi vprašanji. To se je izkazalo prav pri obravnavanju avstrijskega vprašanja. Molotovu gotovo ni bilo preveč prijetno da ie moral tudi na tem poprišču, ki mu je nudilo še naj* več prostosti, izpričati vso svojo nepopustljivost. Gotovo je, da ni bil pooblaščen, da pristane na oi-hod sovjetskih čet iz Avstrije.
Iz tega lahko sklepamo, da maršali za nobeno ceno niso hoteli izprazniti severnih bočnih postojank nasprot’ Jugoslaviji in Italiji. Verjetno bodo pri teh svojih odločitvah vztrajali, vse dokler se ne reši tržaško vprašanje v smislu mirovne pogodbe z Italijo.
Medtem ko so v svetu pričakovali ob pričetku berlinske konference, da je Molotov prispel v Berlin z znatno obširnejšimi pooblastili kot v Stalinovih časih, so ob zaključku morali ugotoviti, da je bil Molotov tudi ob tej priložnost’ zgol' spreten funkcionar in nič drugega. Verjetno je, da so njegovi gospodarji tokrat sedeli v vojnem ministrstvu v Moskvi.
Hopo stališče italijanske vlade
Ce je namesto nacionalističnega prišlo na oblast socialistično krilo demokrščanske stranke, je to že f~ čiten predznak za novo usmeritev italijanske politike v tržaškem vprašanju.
O tej novi usmeritvi nam ?»s»n. Jrrr
prikaz daje zadnja Scelbova izji-
va. Scelba je namreč izjavil, da ni kriva Italija, če ni prišlo do izvršitve mirovne pogodbe. Pri tem niti Jugoslavije ni obdolževal naravnost, ampak naglasil, da se je i-menovanje guvernerja izjalovilo ob sovjetskem odporu.
Stvatr je zanimiva v toliko, ker bi to pomenilo, da sta bili Italija in Jugoslavija glede osebe guvernerja že skoraj soglasni in da je le sovjetska intervencija preprečila, da Jugoslavija nanj ni pristala.
Nobenega dvoma ni, da je takoj po podpisu mirovne pogodbe italijanski minister grof Sforza začel z delom v smislu revizije pogodbe in da je šele tej živahni italijanski propagandistični dejavnosti, ki je našla svojega izraza v znamenitem »plebiscitu« Lege Nazionalo, v kateirem so priključitev Trsta I-taliji podpisali tudi Franc Jožef, Stanlio in Olio ter China Seravai-
Dogodki v Egiptu
Kakšnih najbolj nepričakovanih sprememb so sposobni režimi, v katerih odloča usodi države .ozka diktatorska klika, posebno ie, če igra pri tem odločilno vlogo e sama oseba, so pokazali egiptovski dogodki.
Vodilni mož egiptovske nekrvave revolucije, general Naguib, je na nočni seji revolucijskega sveta nepričakovano izgubil vse svoje položaije. Vrnil se je v svojo vilo. kjer je bil nato dva dni v nekakšnem hišnem zaporu. Njegovi prijatelji iz revolucijskega sveta pa so medtem izdali poseben proglas, v katerem so prikazali Naguiba kot popolnoma brezpomembnega moža, katerega so dvignili na površje samo kot figuro, ki jim je bil pri izvedbi puča proti Faruku potrebna. Po tej izjavi naj. bi ■bilo na Naguibu presneto malo »velikega«.
Toda dogodki so kmalu pokazali, da si je Naguib v razmeroma kratki dobi svoje oblasti pridobil pri ljudstvu precejšen ugled in njegovi nasprotniki so morali požreti dober del očitkov, katere so mu izrekli. Začelo je vreti, prišlo je do upora manjše skupine konjeniških častnikov, ki so ostali zvesti Naguibu in revolucionarni svet, katerega priljubljenost je, posebno po svoru z mogočnim Muslimanskim bratstvom, močno padla, je spoznal, da bi notradji spori med dovčerajšnjimi sodelavci lahko po-
lo, »plebiscit« torej, ki so ga priredili na poluradno pobudo tajnika Battare iz De Gašperjevega kabineta, sledila trojna izjava z dne- 20. marca 1948.
Ne, bomo navajali raznih brošur,
menili izgubo oblasti. -Dogajanje v Siriji, kjer je moral pobegniti general Siša-kli, ki je prav tako vla-dal oprt na maloštevilno kliko, ne pa na ljudstvo, je bilo kaj lahko razumljiv opomin. K vsemu se je pridružil še interes na dosegi priključitve Sudana, katerega prebivalci vidijo v Naguibu svojega moža.
'Revolucionarni svet se je torej zopet na lepem premislil, Naguib je tudi spoznal, da je-vsaj majhna oblast še vedno boljša od internacije, izgona ali celo zapora, pa so se poravnali. Naguib je postal predsednik republike, njegov glaiv-ni nasprotnik iz kroga vojaške klike pa ministrski predsednik. Vsa stvar je dobila svojo posebno krono še ob priliki Naguibovega obiska v Sudanu, kjer je bil ta tako priljubljeni mož sprejet na kaj svojevrsten način. Južni Sudanci ki so proti združitvi z Egiptom, so namreč v Khartumu izzvali nemire, pri katerih je bilo ubitih trideset ljudi, sam Naguib pa bi svojo sudansko ljubezen skoro plačal z življenjem. Kdor pozna egiptsk? razmere in ljudi, mu ne bo težko 'uganiti, da je Abdel Nasser poljubljal Naguiba po njegovem i-menovanju za predsednika parlamentarne republike s škarjo-tskim poljubom. Pa naj še kdo reče, da ha 'Bližnjem vzhodu ni mirno in da so vojaške diktature tiste, ki •vnašajo v države red in stalnost!
■kiijržničo Združenih narodov in ki nosijo naslov »ne spuščajte se v pogajanja s Titom« in podobno. Priznamo pa, da ol spričo tedanje vneme italijanske nacionalistične propagande celo samemu De Gasperiju ne bilo lahko upreti se tedanjim prizadevanjem, ki so jih zagovarjali volivci.
Toda danes sta dve stvari jasni Prvič, da se ljudje v Italiji v vse manjši meri odzivajo nacionalističnim ciljem in da se je iredentistična propaganda zaradi svoje pretiranosti onemogočila. Po drugi strani pa italijanska finančna zmogljivost ne dopušča, da bi vzdrževali vse nepregledne denarne izdatke, ki jih povzroča tržaška kriza. Postavljena pred alternativo, da posveti svojo pažnjo, ali socialnim stvarem ali pa socialne stvari žrtvuje nacionalizmu, se današnja Italija že vidno nagiba k prvi pobudi.
Vprašanje je zdaj, za katero evropsko rešitev se moreta sporazumeti ne samo Italija in Jugoslavija, ampak tudi zahodne sile in Sovjetska zveza. »Ni mogoče, da, bi zdaj, po preteku sedmih let STO enostavno izročili guvernerju!« — je poudaril Scelba. Svoje trditve ni mogel utemeljiti in je tudi ne more. Danes ni prav nobenih razlogov, da bi se ne moglo ostvariii to, kar se ni uresničilo že pred sedmimi leti zgolj zaradi nesmisel ne muhavosti Sovjetske zveze. Da je to bila res muhavost pokojnega Stalina, je Sovjetska zveza doka' zala lansko jesen, ko je v Varnostnem svetu predlagala prav istega guvernerja, ki ga je pred sedmimi leti odklonila. Tudi Scelba ninn nobenega razloga, da bi preklice val italijanski podpis mirovne po godbe z Italijo.
Jugoslavija s svoje strani zavra ča STO z izgovorom, da mirovna pogodba ne nudi dovolj jamstev proti italijanskemu iredentistične' mu nacionalizmu. Precej kasno so se jugoslovanski državniki tega spomnili, pred podpisom mirovne pogodbe je bilo časa dovolj za zahtevo po učinkovitejših jamstvih kakršna, vsebuje dodatek k mirovni pogodbi. V ostalem pa smo prepričani, da predstavljajo 22 držav garantov, Varnostni svet in ustanova Združenih narodov učinkov! tejša jamstva za celovitost STO kakor pa Italija ali Jugoslaviia Korejska vojna je to prepričljivo dokazala.
Italija in Jugoslavija se bosta morali pač pomiriti z uresničenjem STO, ker tako rešitev -zahteva svetovni mednarodni položaj kakor ga je nakazala berlinska konference.
Laž in resnica
Morala komunističnih potnikov in sopotnikov Par načelnih pripomb ob navadni plesni prireditvi
Kljub ovaduškemu bombardiranju, ki ga je »Primorski dnevnik« sp: ožil proti plesni prireditvi SDD — in .to je tudi edini doprin- s današnje jugoslovanske državne politike dobrotvorni ustanovi, ki zasiopa velik del tržaških Slovencev in verjetno podpira sorazmerno največ slovenskih otrok — je prireditev uspela nad vsa pričakovanja odlično v vsakem pogledu. Zavedni Slovenci in Slovenke so tudi ob tej priložnosti dokazali, da so ne samo že davno ocenili komunistična -ustrahovanja, sopotniška prišepetavanja, spletkarjenja, denun-cnntska obrekovanja in hudobna potvarjanja z-> taka, kakor v re> sn.ci so, pač pa da jim taki histerični pogoni sami narekujejo, da u-k'-ciiejo prav nasprotno od tistega, kar jim natvezujejo ljudje, ki -o jih še vsakikrat opeharili.
Prvi slovanski ples SDD so spremljale karikature titovskega tiske in prostaška žlobudra-nja o. »frakariji«, ».gospodi« in podobnih 1 zakladih komunističnega izrazoslovja. To danes več ne užiga, posebr > zjtj, ker je njihova vodeča kasta sestavljena iz samih novih frakar-jev (glej članek M. Djilasa v »Nove misli«).
Za drugi ples SDD so nekateri partijski ijotniki in sopotniki pozabili na »frakarijo« in se v. lepem številu dostojno zabavali ;prav na tem plesu. Enkrat so pač bili samo ljudje!
Ko se je pripravljal tretji ples so italijanski iredentisti poklicali na pomoč samega De Gasperija- rn dvorane v »Excelsiorju* za SDD ni bilo več. Tedanje pisarjenje dnevnika »Giomale di Trieste« in »Cittadelle« je še vsem v dobrem spominu; ne vemo, če bi tiste članke označili kot strupene ali besne. Tako >so bili vsi številni napori, v zadnjih dveh letih, za pridobitev dvorane zaman. Letos pa je bil ta trud, ki je zahteval skoro prav toliko intervencij kot važna mednarodna vprašanja svetovne politike, kronan z uspehom, čeprav so okoliščine zahtevale določene vljudnostne obveznosti.
Ko se je raznesla vest, da bo SDD zopet priredilo svoj tradicio-na'ni ples, smo pričakovali hrup v iredentističnem tisku, pa ga ni bilo. Italijani so šli' preko stvari. Ni pa izgubil priložnosti »Primorski dnevnik«. Vedeli smo, da titovce -peče vsaka prireditev, ki ne nosi njihovega blagoslova. Vedeli smo nadalje, da ni mogoče od takih »p< iitikov«, kot so tržaški titovci, zahtevati, da ne bi napadali celo pltsa, katerega izkupiček je namenjen dobrodelnim namenom. Nismo pa nikoli pričakovali, da se bodo na tako nesramen način vrgli na prireditev z očitnim namenom, da jo onemogočijo.
Nas ne zanimajo govorice, da so celo telefoničmo pozivali ljudi, naj se prireditve ne udeležijo, pač pa bi radi vedeli, ali je res ali ne, da so zaukazali lastnim ljudem, da se pod nobenim pogojem plc-sa ne smejo udeležiti. Dobro pa se zavedamo, in to tudi- podčrtavamo, da je pisanje .»Primorskega dnevnika« še enkrat potrdilo enotnost linije italijanskih iredentistov in tukajšnjih titovcev, kadar jo treba klevetati Slovence, ki so za Svobodno tržaško ozemlje.
To je prvo dejstvo .katerega moramo pribiti ob priliki, ko smo
se namenili, da izpregovorimo par besed o polemiki, ki se je razvila •v 2 vozi z zadnjim plesom Slovenskega dobrodelnega društva‘iz Trski.
ki se je vršil v četrtek 24. februarja v dvorani Umetniškega kluba. y
Strašen zločin
Slovensko dobrodelno društvo je ob priliki organizacije svojega plesa zagrešilo strašen zločin: ostalo je starokopitno bontonsko in je. povabilo na svoj ples vse osebe, s katerimi je imelo v svojem delu doslei: določene opravke. Ravnalo je -torej podobno, kakor olikan posameznik, ki razpošlje vabila vsem svojim znancem. Tako se je zgodilo, da -sta med drugimi dobila vabilo tudi zastopnik tiste držav*?, ki se zavzema za to, da bi si Trst zopet prilastila, kakor ga je dobil zastopnik Titove Jugoslavije, za katero je splošno znano, da Trst Italijanom ponuja.
Kaj je SDD krivo, če je danes ZVU deloma v italijanskih rokah’ Ce iščemo krivca za današnje stanje v Trstu, potem je gotovo, da »Primorski dnevnik« in razni njegovi »politiki« okrog njega nimajo ničesar očitati nikomur. Ce so danes Italijani v Trstu, je to posledica nore politike, ki jo je vodila KPJ v Trstu od leta 1945 dalje. Na vsak način naj vedo gospodje, ki se samovoljno uvrščajo v vrsto edinih borcev proti Italiji, da je jugoslovanska delegacija v Trstu dolgo pred SDD vabila Italijane na uradne prireditve. Zanimivo je, da se vabilu na sprejeme jugoslovanske delegacije v Trstu, na katerih so bili prisotni tudi oblastniki italijanske narodnosti, vsaj doslej ni jo odrekli tisti, ki so izbruhali toliko trpkega žolča proti prireditvi SDD. So to pač tipične doslednosti komunistične značajnosti. Pri vsem tem ne bo odveč tudi upoštevanje, da j-ugoslovanska delegacija vabi tuje goste v lastne -prostore in ne v dvorano, kjer so demokratični Slovenci našli samo gostoljubje. To ni majhna razlika. Rekli bodo, da si država lahko vse dovoljuje, zamejski Jugoslovani pa samo to, kar dovoli joartija. Saj so postopali prav tako med vojno, ko je Tito sprejemal z odprtimi rokami zavezniško vojaško pomoč in misije medtem ko je jugoslovanske medvojne zavezniške sobojevnike zaradi namišljenega izdajstva streljal. Volk menja dlako, ne pa narave!
Tržaški titovci bi pač hoteli preprečiti vsak stik med današnjimi funkcionarji ZVU in demokratičnimi Slovenci. Samo oni naj bi imeti monopol, da »ščitijo« slovenske koristi pred Italijani. Nič ne de, če jih »ščitijo« tako, kot v primeru opcij in državljanstva. Se vedno čakamo na odgovor »Primorskega dnevnika« na naša dva zadnja uvodnika v tem vprašanju. To bi bilo bolj zanimivo kot razpravljanje o plesnih prireditvah!	1
Res, ponavlja se leto 1945: nihče, razen njih, ne sme imeti prav; nihče, razen njih, ne sme imeti besede. Edina razlika je, da je danes vsako upanje, da bi oni sami pravilno vodili našo stvar, popolnoma izginilo. Ce drugega ne, dokazujejo pravilnost te ugotovitve že razr-vani živci, pri katerih je prav navadna in vsakdanja dobrodelna prireditev izzvala histeričen napad, ki se še po enem tednu ne mo^e in ne more poleči.
Izdajalci
Tako so vabila, ki jih je razposlalo SDD, postala povod za začetek kričanja o izdajstvu.
V pomanjkanju stvarnih dokazov, je zopet začela leteti po zraku beseda »izdajalec«. Leta 1945 smo bili izdajalci, ker smo proti »najvišjim« ukazom organizirali slovenske šole, ker smo tudi pod zavezniškim nadzorstvom ostali na Radiu in v raznih drugh službah, danes pa nas na podoben način obdelavajo, ker si upamo imeti samostojno dobrodelno društvo, ki organizira celo zelo uspele plesne prireditve, na katere vabi 'iste osebe, s katerimi bi se smeli v Trstu gostiti in razgovarjati izključno maziljeni titovski predstavniki in opričniki. Res, strašna predrznost! Toda, ali se ne bo tudi glede tega ponovila tragična zmota, kakor je bila storjena že leta 1945, ko se ie izkazalo, da so imeli prav tisti, katerim so oni mašili usta, in to celo z ugrabitvami, kakor se je zgodilo n. pr. prvemu uredniku našega -lista.
Ce bi že takrat razsodno upoštevali tudi druga in ne samo svoji omenja, bi bili današnji pozivi našim ljudem, naj se ne izseljujejo v Avstralijo, popolnoma odveč. Vsi bi imeli dovolj kruha na domačih tleh, nekaj tisoč Slovencev bi bilo v javnih službah, vsaj četrtina javne uprave bi bila v slovenskih rokah in v Trst ne bi hodili rimski funkcionarji.
(Hadaljevarnje na 4. strani)
Scelbova poskusna vlada
Scelbov vladni poizkus je četni po redu od lanskih junijskih volitev tdo danes. Scelba je kot pravi Sicilijanec šel preko ozKih programskih načel njegove demokr-sČariSke stianke ter popustil tako Saragatovim socialistom kakor liberalcem, katere je za vsako ceno rabil in njihovo sodelovanje tudi za drago ceno pridobil.
Zagotovil si je tudi podporo republikancev, ki pa so vabilo /a vstop v vlado zavr-riili. To pomeni, di Utegnejo biti republikanci le trenutni prijatelji te vlade in se <ib prvi priliki spremeniti v nasprotnike,'
‘Seelba je saragatovcem popustil na raznih točksČh gospodarskih in socialnih vprašanj, ‘liberŽijEcem pa, zlasti, kar Se tiče šolstva, In jftn prepustil to ministrstvo. Prvim in dfcupfri je Sc?elfck popuitil S« v z?-deVi ' preuredbe volilnega zakon i lekteftm AS8 več &doVoljrii'hiti šafi^StoVcf,1 ' hiti Vberalcl, rifii ^republikanci, trije demokrščaiiŽKi si'-potnici na lanskih Volitvah! Tudi demokrščani aivjdevajo nedemokratičnost Ja nepopularnost lanskpletj nega volilnega zakona, ki jim ni pmesM' zamene' Ve&iile “glaSOv in vladne ‘ nadmbčl. ' ''’"v
in*" prav te jjril saragatovci v* sVo-j««i 'krogu napovedujejo razpravo o" širokopoteznih .'gospodarskimi in socialnih ukrepih, ki naj bi vso talijaaskjo javnost, kar se tiče njihove' učinkovitosti, naravnost za-pfepasttli.
'ff& 'drugi strani pa se liberalci, ki so se 'borili za ohranitev laičnosti Italijanike šole,'pripravljajo na sestavo takega zakona, ki naj bi faičVtost šble ■zagotovil tudi za bodočnost!
Republikanci zaenkrat opazujejo ta mOvi razvoj po Scelbovem vladnem nastopu morda s simpatijo, mor<)a nezaupljivo.
Značilno j« dejstvo, da se je Scelbova vlada baje odločila u-makniti od prejšnje Pellove vlade že predloženi osnutek zakona o stanovanjskih najemninskih pogodbah' in najemninah samih tet hoče pripraviti in parlamentu predložiti 'ribvega. Ždi se, da bo novi ža-kori', spričo nujnosti ve5je social-
Titf lituiZBB In skupnost
i je vanje s 1. strani)
Jugoslavija, v kateri so dali svoj pečat tdtdiltarci v pi-avem pomena uesede, pa. postopa drugače. Svo-oottno' misleči zamejski Slovenci so ‘bili po ‘mnenju njenih, zastopnikov in po mnenju tukajšnje opol-nomočene podružnice titovskega gibanja leta 1945 proglašeni Za izdu-]a[ce, ker so tvegali iz ponujajočih zavezniških rok sprejeti vsaj tisto, kar se je še rešiti da Ib, bili so izdajalci, ker se niso v 24. urah na vdiišili Za predlog, ki je ponujal Trsi 'Togliattiju, izdajalci so danes ker nočejo kričati, da je najboljši zaščitnik' njihbvih koristi tisti, ki jih i'6pet že‘ Ie(o dni odkrito ponuja' Italiji. Potetj'tega jih sTečdvajo na i>irtk‘em kbrraku bolestne ljubv-štimlntišli krajetiiiiih predstavnikov titifUtkega glbaiijd, kttterim je nji-H&va""pol(tlkatiidt njthcni kos kruti#. Ce HoMo Ubetir vMo, ddtfe š^ejb 'dč^usnii, d'a bi sepoled njih laHicti mjjavm ie kdb dtut/i/Uj Mte,l‘da 'mJWi jprerasei. Da tti pr<!* **rečija, jim je dovoljeno in dobro-frS>%Mo - 'pdbtlimtbv, im' te
& nfZmfen^tiMOt! iti bife stt-iti Tfaa^uikMrkaterirt^ne^tti .... ...itk&fti jMMšatl ne->airi Jjftftf "aoootfofbm' drobili r«w‘ ‘ -
Razumljivo je da se na takšnih sm^ m 'nibre 'doseči ta\cb $■
“.........trib-he •mph&stf. Tfi&
>'je'v svObMiefr. sve-‘samo i u&šČiM&ibit^in (jtititbjeČvi raztifc; v‘nfi-stovoffriefn, ne 'pa hdštl-nem vsklajevanfu. Ce je to v naših razmerah neuresničljivo, potem to ni krivda tistih, ki hočejo mMiti z [aftno mpo, pa$ pa fi-stih, ki se svobodnih in samostpj-ker jih, kot sluzab-
in
Ati res
alav bo;
JPjfcM
vik' Jufioslavm rte pri
ki bt' zMi i; kattie}s]cih'‘krajih 'M Alti iri 'ui)ejjavi)itfi takšno politiki, ki"bl biln' v"-skladu z otoljerri'in razmerami, v katerih prizadeti prebivalci iitie? Ali'ni'nikogar, ki ve, Kako Se vO<ji politika v 'svobodnem svetu? '"(jfcrdjni čas je vendar,' da na oni šfranf spoznajo, kakšno nesrečo pomenijo za zamejske kraje razni petolizniški in v stalnem strahu pred zamero živeči politikanti, ki v svoji ozkosrčnosti ne vidijo preko suojega osebnega plota, in da se na njihovo mesto pošljejo ljudje širših pogledov. Posebno zadnji dogodki znova dokazujejo to potrebo.
nosti vladnega programa, bolj socialen.
V senatu ’e Scelbova vlada prejela pičlo število trinajstih glasov večine, s katero pa je Scelba se kar zadovoljen.
Računajo, da odnese do štirinajst glasov večine tudi v poslanski zbornici.
S to pičlo večino meni Scelb;;, da bo lahko vladal in se izjavlja zadovoljnega.
Ta njegov optimizem izvira gotovo iz njegove odločitve, da si bo ohranil sodelovanje saragatovcevi in liberalcev za vsako ceno, torej s še nadaljnjem večjim popuščanjem! Morda se bodo za vstop v vlado odločili tudi republikanci, če bo ta žela uspeh!
Nevarnosti za obstanek te vlade pa so še vedno'veiike, kajti sa-ragatovci 'so odločno proti vsakemu slepomišenju z desničarji !n trdnošt novega vladnega sodelova-nja 'štirih' 'šredjrfslcih štraii|t si' bo &okaza!šr šele, Jo fifldejo 'ria vrsto zžkoni odjočjlne važnosti, med t ;-mi vojilnfi -eforma in drugi! Znano je tudi, da s<J liberalci bili in ostali proti agrarni .reformi, ka’e-re * (JemiokrŽčani ne morejo pre-kiicati! ' •'	’	’'
In če se liberalci odločijo za reformo šole na temelju še strožje laičnosti? meda.j bo nastalo v vrstah demokrščanov veliko trenje m stranka sama se bo zaradi svojega programa znašla v ostrem nasprotju z zahtevo liberalcev.
Težkoče, katerim gre nova vlada nasproti, so torej velike! Dobre volje ji sicer ne manjka, manjkajo pa ji finančna sredstva za učinkovito izvedbo gospodarskega in socialnega programa. Potrebe so v državi velikanske in zelo -nujnej saj jih vsi poznamo: brezposelnost, šibka trgovina z zunanjim svetom, stanovanjske potrebe in tako dalje!
Zelo čudno izgleda Saragatov.i odločitev za sodelovanje z demo-krščani potem, ko je po lanskih volitvah tojiko iskal Nennija in zv hteval ,da se ga pritegne k sestavi vlade.
Ce bo Scelbova vlada žela uspeh, utegnejo saragatoVct živeti naprej še riekaj‘čatfa. Ce pa tisjpčfta'ne bo in vlada pade, -bodo Tfetmijevi socialisti na prihodnjih volitvah s saragatovci temeljito “Obračunali* Kajti, če tu<Jj Scelbova; vlada pade, ko bo voli lita reforma izvedena, so nove volitve gotove!
Ureditev grobov
Občinski ožji odbor je na eni svojih zadnjih sej sklenil med drugim tudi dostojno urediti grobove padlih Nemcev, 'ki ,so pokopani na posebnem oddelku mirenskega po7 kopališča takoj ob vhodu. Na vsaj kem grobu bodo postavili primeren križ z napisom.
»Tako — zaključuje Messaggero Veneto .— ti grobovi ne bodo več dajali občutka zapuščenosti....« Kar, gotovo ne delajo lepega vtisa na, sorodnike, in znance padlih, ki v vedno večjem številu prihajajo na obisk iz Nemčije in Avstrije.
Na nekem drugem koncu mirenskega pokopališča je tudi dolga vrsta zapuščenih grobov, nad katerimi kraljuje samoten visok lesen križ. Ti grobovi so menda še bolj zapuščeni morda zato, ker ne prihajajo do njih ne Nemci, ne Avstrijci.
Vpisovanje v središču za dtlji
pokrajinski urad za	sporo-
ča, (Ja so s prvim marcem začeli vpisovali jarezposelne delavce za nova ^eiovna s'redij>£a, katera bodo kmalu odprli.
Vpišejo se lahko brezposelni od 10. do 60. leta, ki so biji redno vpisani V seznam brezposelnih 20. februarja 1954.	'
S seje gorižkega občin, speta
Pretekli teden je naš svetovalec g. Sr, Birsa vztrajal, da še mora v gradbeno‘občinsko komisijo imenovati tudi slovenskega zastopnika.
V zadevi se je razvila širša debata. Zupan se je izgovarjal, da mora občinski 'svet izvoliti v to komisijo le tiste člane, ki jih tozadevna strokovna organizacija predlaga! Italijanska večina je ta-ko irftehovaia ^ komisijo same I-talijane!'
'Nastop g. dr. Birse je še enkrat pokazal, kako hudo župan, občinski odbor in sploh italijanski svetovalci prezirajo Slovence!
Na občinski seji od ponedeljka 1. t. m. se je pa g. Rudi Bratuž zavzel za brezposelne delavce in vprašal, Sli <>dgOfrarJa resnici trditev, da na Uradu za delo bajč nočejo vpisovati za nova središča dela tiste brezposelne delavce, ki so prej že bili zaposle"' pri kakem takem središču. Odgovoril mu je odbornik Tererizio, ki re -tudi uradnik na (U-radu za delo, da trditev ne odgovarja,'ker na Uradu za delo vpisujejo vsakogar, ki se prijavi. Prednost pa dajejo najpotrebnejšim!
Izgleda pa, da ni ravno tako, kot
Do 31. marca prijave dohodke za odmero davkov 1
Tudi letos, kakor vsako drugo leto, smo dolžni prijaviti davčnemu uradu vse dohodke, ki smo jih imeli v letti 1953, da nam ,ta urad odmeri davek, -ki ga bomo nato plačali.
In tudi za letošnjo prijavo veljajo ista pravila ln riavddi; la, Kakor lansko leto!
Kratka rta vodi la so razvidna •titdi 12 tiskovine za prijavo, ki jo vsakdo dobi n*' davčnem uranu, ittu je ta ni 5e poslal dbfttov.
Via' morebitna pojasnila pa do!W prliadeti neposredrto na davčnem -uradu! Važno je ve-Wtl; da kdor je lani prijavil dbttodke, in jih ietos ne prija-Vl/k«* jih v retU'1953 ni imel, ttiorti tr^ecno dati jsismenb ii-javo; da dohodkov *v letu 1953 hi imet, keV inii sičer -uveljavijo lansko pfl&Vo, ta do ce-ra-^ekOlIko zvišajo!
! 1?»
sfver jjjrlka^uije g. ^erenzio, ker « iz' vrs* brezposelnih sliiijo llude prii}oibe giede' ravnanja na Uradu za delo!
Prizadeti brezposelni, ki so g. Bratužu dali besedo za nastop, bi znali povedati marsikaj nevšečne-ga!
Res, da Urad za delo ne more zadosti vsem v -tej t^Žki krizi, naj ga skuša ublažiti vsaj ostrost občutka, ki ga brezposelni delavci
imajo, da so zapostavi jeni!
iNa seji so razpravljali še -o rajnih novih zgradbah. žlastl^e ’zažu-malo Vprašanje prošnje, ki jo je Banca Cat-tolica del Venetb vložila, da bi ji odstopili -tisti prc&tor nasproti poStel' kjer 'se zdaj nihaja vojaško zabavišče. Banca Cat-tolica del Veneto bo tam zgradila trinadstropno stavbo za mestno po-dr&lrfico 'svojega denarnega zavo^A. Prošnji so Ugodili, bdofcrili pa ;šb tudi stroške za ustanovitev kmetijskega konzorcija v Ločniku.
ileiSerni tečaji za mizarje intdallie
Na državni industrijski šoli v .1-lici Vittorio Veneto (Scuola d‘Arte) -sprejemajo vsak delavnik od 9. do 12. in od 17. do 18. ure prijave za večerne tečaje.
Tečaji imajo namen nuditi mizarjem in tkalkam dobro strokovno znanje, ki jim bo omogočilo -boljšo zaposlitev. Tečaj je popolnoma brezplačen iri se ga lahko udeleže vsi fantje in dekleta, ki bi radi postali strokovnjaki v mizarstvu ali tikanju.
Za pobijanje nepismenosti
Prosvetno ministrstvo je -odredilo za odrasle posebne tečaje, v katerih se bodo vadili predvsem v i-talijanščini in računstvu. Tečaja se lahko udeleže vsi odrasli, ki so vsaj pred petimi leti zapustili -ljudske šole.
Poučevali bodo samo stalni učitelji, ki -bodo sami določali podroben program tečaja in tudi ure j?o-uka. V vsakem kraju lahko organizirajo največ toliko tečajev, da njihovo število ne presega tretjine šfevila ljudskih šol.
Zimska pomoč
ft zadrijifi uradnih podatkih jo prišlo V p^rajiiiski žklat} ‘za ajnj. sko‘ pomež tj.860.384 lir'
nagrajeni slovenski kmetovalci
V" nedeljo 28. februarja šo v Gorici prejeli deharhe 'nagrade šte-vibii ^kmetovalci iz' gorlške 'tx>kra: jiiie. Mea teftil .beležimo" tudf'sledeče Slovenske g^^odfeje ; -zraVeh imett katerih navaj^nfe znesHt, lil ga: je Vsak prejel: Josip 'Černe 'ž Vrha 25.000 lir, Aiidtej Gergolet rz Doberdoba 22.000 Tir, Josip Coi IJa Iz DOberddBa 18.000 lif*; ‘Josip pahof iz Jafhelj, Josip Ge^let p6k. Andreja tž Dobe#d(5ba,‘ ^ifon -Frandolič iz Jamelj; JoSli) RadetlS iz ^ablič, Josip Gergole^ pok. afe-fana Jz Dpb^oba, Vincenc Bo-iStjaijčld iz Vi^inttpov in Josip f*a-i hor iz Jamelj vsak P° }2-Q00 lir.
Po 10.000 lir pa so prejeli: Karel Vižintin Iz Palkišč, Josip Vižintin iz Sv. Martina, Karol Seniolič Iz
Jamelj, Friderik Pahor iz Jamelj, Josip ‘Ferfbjja iz iloberdoba, Fri-<Se?ik Lavrehčič iz Doberdoba, Anton Lavrenčič vz poljan in Alojzij Jarc iz Doberdoba.
Ro 8.000 lir šo prejeli pa: Josip Gergolet pok. Matije iz Doberdoba, Mihael Ferletič pok. Stefana iz Doberdoba, Josip Ferfolja poje. Stefana iz Doberdoba, Aldo Lakovič p&k. Ivarta iz Doberdoba, Katarina Frandrilič iz Doberdoba, A-lbjzij FratidollČ poltf Andreja }z Jamelj, Jožef Frandolič pok. Jožefa iz ‘Doberdoba, Andrej Marušič pok. Nikolaja Iz Markotinov, -Emil Peric jxjk. •Gašperja od Devetakov, Andrej Pahor pok. Stefana iz Jamelj in Radislav Lakovič pok. Andreja iz Doberdoba.
Diplomo I. stopnje je dobil g. Jožef Komjanc iz Steverjana za lepo grozdje, g. Ivan Ciglič iz Steverjana pa zaslužno diplomo iz i-stega naslova. Častno diplomo je odnesel pa g. Anton Stekar iz Steverjana.
Tudi baronica Tacco iz -Stever-jana, gg. Otello Žuri ter Jožef Graune-r iz Steverjana so dobili dipolmo za lepo grozdje!
ZAHVALA
Zahvaljujemo se gospodu zdraivniku, ki je našemu sinu odnosno bratu
lfojku Terpinu
nudil pomoč v. težki nesreči, ki ga je zadela, č. g. kaplanu za žalni pogrebni obred, pevskemu zboru za ialostinke, vsej mladini in vsem Steverjancem, ki sa v tako velikem številu spremili nar-šega dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
Steverjan, 1. marca 1954.	DRUŽINA	TERPIN
SOCIALNA VPRAŠANJA
GO.RISKA OBČINSKA KOMISIJA NE BO REŠILA GOSPODARSKE KRIZE
Kot smo že poročali, je bila i-menovana posebna komisija, ki naj bi preučila mogoče ukrepe za rešitev gospodarske krize v naši občini in, v vsej pokrajini.
Stvarne predloge predloži ta komisija občinskemu -svetu, ki jih bo pretresal in verjetno tudi odobril. Nato bodo zaprosili vlado za izvedbo predlogov, to je za -denarno p--moč.
S tega mesta smo že poudarili, da ne verjamemo v trajno rešitev gospodarske krize z moledovanjenj iri" pripomočki, ki utegnejo' le tfei-rtj „a začasno uulu<.iti *iiiio, ki se iz dneva v dan vedno -bolj zaostruje iri ril izg_le(Ja, da bi se na kak način zaustavila ali vsaj znatno ublažila.
Treba je postaviti radikalne zahteve, kot je izvedba deželne avtonomije s posebnim statutom, ki mora nujno nositi s seboj tu<ji široke' finančne ugodnosti za milijarde lir na leto!
yse drugo je mlatenje prazne slame, ki titegne imeti |e poliilžrio-strankarške nainene pridobivanja naivnih delavčev ’ v ta ialj orii sindikat!
Kriza je v vsej državi še občutne jša kot na Goriškem, pai je vlada ne more rešiti, -ker nima zadostnih sredstev. Le (Jezelna avtonbmi-j« s posebnim statutom, ki nas stavi pred živo dejstvo, da smo sami gospodarji svoje usode in sVojega blagostanja, ravno s tistimi finančnimi ugodnostmi,'ki jih vsaka posebna avtonomija -nosi s seboj, kot na Siciliji,' v Ša-rdiniji, V' Doltti A>v sta in na Tridentiriskem š Poadiž-jem nas ‘lahko: reši. Nobena od teh štirih dežel še ne bOrpz fcrezrposeji nosijo ir z gospodarsko krizo sploh, ker i-majo <3ov6lj5na' sredstva za dejo in 'kruh .za vse svoje prebivalce. ‘
KRIVICE SE GODIJO V. SAMI GORISKt OBČINI
Sic pa imamo priliko prav mi goriški Slovenci opazovati, kako, nas občinsjci odgovorni upravitelji zapostavljajo, ko odrejajo ali pa tudi samo zavlačujejo nujne potrebe našega prebivalstva. Primer vodovoda v Standrežu je kričeča krivica, ki se našemu človeku godi že več let.
Goriško županstvo je namreč denar, ki ga je standz-eška občina pripravila za gradnjo vodovoda, porabila baje Za zgraditev pokritega sadnega iri zelenjadnega trga! Zdaj pa samo obljublja in obljublja, da
Rešiti vprašanje brezposelnosti
V nekem razgovoru s časnikarji je sedanji ministrski predsednik — v času, ko ni sodeloval v zadnjih demokrščanskih vladah — povedal svoje osebno mnenje o sedanjem pbli-tično-gospodarskem položaju v Italiji.
Po njegovem mnenju je prvo in najvažnejše vprašanje rešitev perečega socialnega problema. Bistvo tega vprašanja pa tiči v rešitvi brezposelnosti. ‘Ce tol rešili to vprašanje, Bi Socialni prOtofem ne predstavljal veS1 nevarribšfi za miren in plodovit razvoj zdrave denio-kracittL' '*	1
pred časom se je »Demokracija« v svoji k^lalni rubriki 'Se dotaknila t^ga vpraianja in tudi niaka-zala prvo štbipnjo za rešitev zadeve. ®utU mtniStrsičl predsedriiit Je v oinfchjeneni razgovoru ’ ‘^oudli-g-il nujiKišt' iifenač&ijsi ih -zvišžiriji osebnih al{ ‘lb«ilje 'druiihskih dohodkov. Dočim imamo n. pr. zlaitš na jugu številne primere ali skoro izključno samo take družine, kjer služi stalno samo en član, ki po vprečno -zasluži od 30 do 40 tišoč na mesec, imamo drugod družine, v katerih so stalno zaposleni dela zmOfni člani. Tako nastanejo nepremostljivi propadi med enimi in drulgimi: na eni strani revščina iri pomanjkanje, na drugi pa brezobzirno kopičenje kapitala, ki je za mnoge končni cilj in -ne Sredstvo, ki bi moralo pomagati do novih splošnih socialnih podvigov.
Vlada bi morala torej energična nastopiti in zaščititi vse tiste, lq si sami ne morejo pomagati. Morala bi poskrbeti, da ima v vsaki družini vsaj eden stalno zaposlitev ali stalen vir dohodkov. Omogočiti bi tudi morala, da se delavci izpopolnijo v svojih strokah. V-sj -statistični podatki namreč kažejo, da v vsej armadi brezposelnih n:, niti enega kvalificiranega, strokovnega delavca! Brezposelni so stalno eni in isti, to je tisti, ki si v mladosti niso znali ali niso mogli noskrbeti potrebne kvalifikacije.
Je pa tudi vprašanje iznajdljivosti ‘pri zaposlitvi. Nespametno je v danih razfrieiiah siliti v nek poklic, kjer Se lhrgoli dobrih, res kvalificiranih strokovnjakov. Treba je gledati preko ozkega domačega obzorja na široka polja svetovnega življenja! Daines ni Več tako kot ' pred ‘petdesetimi' leti: Kontinenti so se zbližali, morja ije delijo več, pač pa družijo vse narode iri dežele od severa do ju'ga iri o<J oŽa do' zaii^dik'. J^Te sme-mo pozabiti, da je sbsfazmerno na'j-Vefi breZpošellibsti	‘fteitai-
ne zaposlitve med izobraženci.
Težko je dohiti brezposelnega
 Jv*■’
& ih ttidi 'Manjše1 iigoipod^« i di-Jiloftio alf d^tŠatofd'^ 'l|epu, da ne govorimo o drugili, ki so ivoj^ šoje obesili na kfip!
'Pri reševanju vprašanja brezposelnosti bo rtiorala- vlada resno poseči vmes. MbraJa bo odpraviti vrsto določb, ki ovirajo fazvoj podjetij. Predvsem bo morala preurediti davčni sistem, ki resno ogroža vsak nov jpo4vig ipdustrije, rjasti srednje in male. Vlaini uljcrepf bi motali stremeti za tern, da se č}m več kapitala investira; v dela, industrijo in Sploh v proizvodnjo in ne,, da gre samo v dbmače in tuje banke.
Ko bo rešeno vprašanje brezposelnosti, bodo z večjo lahkoto reševali ostala politična in gospodarska vprašanja.
,bo vodovod gradila, čim dobi nova sredstva! Čakaj osel, da bo trava zrasla!...
Ni dolgo od tega, ko je »Demokracija« napisala, da bomo morali Slovenci nastopiti bolj hrupno in bol' kričeče v pritožbi proti krivicam, ki se nam dogajajo!
HISE V MESTU GRADIJO, SLOVENSKIM KMETOM PA NE!
Slovenci goriškega županstva plačujemo visoke davke, s katerimi županstvo -gradi nova s tarife vanja zda’ enim, zdaj drugim Italijanom. Le na slovenskega kmeta, ki''se mu hiša podira, ali ki mu- je?- burjS streho odnesla, se gospodje-občin-ski upravitelji ne zmenijo,' Od-njega le zahtevajo, ničesar Irtu ne' nudijo!	kmn-'.
— --------- .(»ni5-
DELAVCI TERJAJO » DELO Iff KRUH''^' Defavci v tovarnah, zlasti v .Tržiču, V Ronkih in v PodgOrf,‘ .terja jo zajjoslitev, do -kateti'-' 'imajo pravico kot ljudje ia kSBtJržavlja'-ni! Vsak pošten človek ih "'državljan mora z njimi solidarizirati, če ima -Je kaj človeškega Čuta^^^tfebit Vlada naj nam da dežMrio avtonomijo, da bomo imeli dejtf^i državljani!	<'■'	!**•->)■•
PflpC S PROSTIM (Prosti pas, ki ga je‘viada dala samo goriški občirii, se,.j^, IzkazSl kot dobičkonosno -korito skrito ža par občanOv! Krivica j4't<>Mi' tud! v prostem pasu! Zato ga‘ je. treba odpraviti, ker predstavlja pravo sramoto, namesto da bi nudlj kaj dobre'ga' vsdmu prebivalstvo, !v. vsej pokrajini!	;	-p	!i:'	■
Podpora za Itpdijif .
Francoska vlada je razpisala natečaj za 60 denarnih podpor; italijanskim absolventom visokih š'} vseh vrst (laureati di qualslasi fa-coltž) za posebne tečaje, ki se do tamkaj vršili od novembra 1934 do 30. junija 1955.	i
Prijaviti se je treba do 30^ aprila -t. j. Pojasnila daje' kabihetrii' tirad na prefekturi. •
* ’• •	■	<ir
Tudi za študije v Nemčiji je razpisanih nekaj podpor za abSolven, te visokih šol. Prijaviti se je treba do 3p. aprila t. i> Pojasnila daje prefektura.
itipBndlje
Razpisan -je ha-tečaj* za t v$č štipendij,'' kateirega 'se' lahko lidele/6 sirote učiteljev, didaktičnih ^n'i--teljev iri šolskih -nadzornikov, !'
Štipendije znašajo: 20 tisoč lir za ljudske šole, 35 -tisoč; lir nižje srednje in 50 tisoč lir'iza višje srednje šole. Prošnjo je treba vložiti do konca aprila na krajevno šolsko skrbništvo.
Umrl le na tasti
V nedeljo 28. februarji ‘ponoči je orožniška'' izvidnica iz ŠjcrMfcVega v iDblenjih našla na 1 ceŠff. pod ■Skr{lje^'e’m‘ ttu^rb 62, le{‘ ^iartgS donia^ina Dominika MoJarjlL' Rji
Popravek ^
V članku »Pr^vižnacoprjjai.za našo stvar«, v	Tl od febr. ^54,’ jftti|!lt|K|yito^, predzadnja stavek v drttgeBiŽMojp^ cu: »Mi nismo v ,^emiM*ae^}i‘, 'S^
V članku »Gla? iz n>afičije -, v isti številki, »Deij^okracijiei,
čita-j Gregorčičev’ 'VetfiŠr* »Prost —	—- -0d:r^ '	'
n "J	*
ve«
pa
mora biti, prbst moj rd&e
DRoomiMr'
BIITBH PODBOHHIH
Prodafa n§ (febelo
in n q drobno
GOR Ip A s 'rra P§ ^mic|s,i3 ria Kornu Telefon §|. 3009
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICI! -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVAR-SIISKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovfrna pohifitva
Tel. 32
Cormons - prov. Gorizia
Rino Alessi in zavajanje
italijanskega javnega mnenja
Vse izgleda, da je Rino Alessi svoje sedmine iz nedavne preteklosti s . svojim člankom od 23. februarja tudi zaključil. V svojem, -dokaj- jeguljastem slogu se Alessi brani očitka, da je -tržaško preteklost namerno potvoril in da je o-. sebe in dejstva hote prikazal v fcri-, vi:? in.. popolnoma izkrivljeni luči.
: Zavaruje se proti temu, da bi s^ 2a opisovanje Trsta in njegove preteklosti- mogla uporabljati načela dialektičnega materializma. On torej noče, da bi se razvoj Trsta tol-. mačil Jcot -logična posledica gospodarskih' činilcev, ampak kot delo .jir^zitih, s-melrb in podjetnici indi-‘.irjii^a-lnosti, ali skratka,' da je 'frst oto^zvoS' srca in ne hladnega ra*
aWBt '
;JlB -tem področju smo z njim po-f^razumi}!. Saj niso M',e ■ - gespodarsk-e potrebe Podonavja aa-, igg ,po sebi tiste, ki so ustvarile ^rst, ampak srtna in hrabra podjetnost' ti^šfh pomorcev je bila, ki ’ liT ustvarila vlog«} ^hMtica' P<J^6navja!	v ' ^re-
'ko jer‘za'radi vse vičjega
-tj SJjTSEBi ,i	m	k v
,razpv§djm;a ^určije prenehal ka.ro-, . wnslb- iroiriet ’ 'med ‘Dunajem in s;:	^^na-	Carigradom.’'
, > Tocja pri naglem vzponu Trsta »5 .^.MUPrav Italijani tlSfl, ki St>' i-začetku 'povsem negativno jasneje oprezno spremlje-jj	počjim so k njegoVe-
»u vzpona bistveno doprinesli Tprav tasti Slovani, katerih pMihOd calata«) v mesto Alessi ozma-_.‘-euje £o't' nesrečo in -zločin proti c;-
bo pa ^ejal, da te^iš^e -»|e|ovega’prikazovanja ne pa^a v
 Aeftinajsti, ampak v ’ devetnajsti
vek, torej v 'Čas razvoja in procvi-■IfL ^reh" »tržaških« podjetij? Assicu-M^floni <Jeneraii,' Rtunione Adria-■ffei 'in Lloyd.
*foda le tisti, ki tržaške preteK-Josy.-r.ne pozna, ne bo priznaval, da ■občno od teh treh ix>djetij ne iz-kaja-'iz čisto italijanskega vira, fa* * jjirav sta prav v tistem času Lom-JflrfSifS"’ ii»' ''Benetke ^Eil!" se&iavnl ■ajtel avstrijskega cesarstva in so se ta Dunaju živo prizadevali, da bi i .s pomočjo' • nacionalnih koncesij I-■lalijane nAveza" nsi monarhijo. Ce $a se oslanjamo na tržaške vodiče . 1930: let iri hied njimi ha vodiče »iranskega kanonika Agapita, -tedaj 'spoznamo, iz kakšnih virov 4ta; potekli obe zavarovalnici,' v katerih so razen dalmatinskih in 'kvarnerskih podjetnikov naše kr-vit SddeloVali poriajveč še Grki 'In Levantinci ter ljudje iz nemškega i-4 slovanskega zaledja, -torej Avstrijci; -renski Nemci in Švicarji. Kat se pa Lloyda tiče, je njegov ustanovitelj renski Nemec Karl AVg-usf von BrUc§, po rodu iz El-berfelda, sim, brez oklepanja potrdil, koliko priznanja dolguje Zanesljivosti, ne-ustrašenosti ih požrtvovalnosti naših pomorščakov, katerih konstruktivne sposobnosti ne more prehvaliti.
Ge 'vse to vemo, tedaj ne moremo razumeti, kako pride AleSSi do leg da tedanji poslovni apatičnosti tiajijanov pripisuje zasluge, ki rih njegovi sonarodnjaki niso ime-je; nedvomno, da se je te-’ "Mjj poslovalo v italijanščini, kakor ’y se je’poslovalo vse od Trapecuhta ' do Gibraltarja iri Marsilje. To-1 dai yši So se žavedall iri čutili, da ;.wm 'italijanščina ni materin jezik, . ”*mpak'.zgolj jezik, ki so ga vsi po-#8&ft?“Ifali'j.anšfiiha Se tedaj ril vsiljevala druglih; Ampak trgovski r>. bičaj je' t>Yl’tak, da se ie svet naj--bu MjifMjfonafževal tega jezika. ’ Tq v idejstvoe je vsel&koi5 gž>dilo tudi to-j::! da® jim« Italijanom, vendar pa ni-<jioj3i4eood-Tinjih tedaj ni mislil -na to,
iz tega -koval politični kapital in da iz tega stanja surovo in nekulturno Izvaja zaključke za razpoloženja, ki niso obstojala.
Odnose med Slovani, Grki in Nemci po eni ter Italijani po drugi strani se ne da primerjati z odnosom kulturno slabšega do kulturno močnejšega. Nasprotno, saj so bili prav tedanji Italijani, v kolikor bi se pri Tržačanih italijanskega jezika sploh moglo govoriti, o kaki 'izrazito italijanski zavesti, kar še bogastva in družabne uglajenosti tiče stali -v dokaj podrejenem položaju. Saj so prav ti prišleki, feo‘t‘' so se hvalili sami tržaški listi, Trstu prinesli zlato in blaginjo. In praV domovi teh balkanskih prišlekov so ©m’ ha stežaj od: prti' f>bni'žnini italijanskim dvorja-nikom 'ffl g: TAle|si '^oti>yč> ve, 'Ikq-fiko''dahašnjiH po&lepnežev je že-ib^ željftS in ugla'jerib Žaicalo vabl-
tf fta ba.lkžtnske pojediŠičL:
U t« ij*wa	...
liTijti’umCTni(c'e iri
    	_	_	Jen	pa	”je globok
rtiSrainV OdskHk	AaVzdolv ia Se''člo-
%k’ 'obnaša 'lahko;'kot" to počehja g. Al^sii, iialižariVki fraiodnosd prii^-a' tisto, Hir ftftc v:!n3^ef»eiii
feiiriM	'	1 r
TaW!nastdi$a kaj nesramno, če tvorcem in tistinSf ki So 'iiSrtvarii'! .^ržaški pomorski procvit prilepija tuje poreklo. S tem seveda ini o-škodoval	nas,	pač ‘pa	se	pred vsem
*1«	'/»	? J*.	-	'ul	.	(L	If-.Tl
če mora posegati prt takih' sodstvih, da bi opravičila svoj obstanek.
(Pri tem g. Alessi pozablja na nekaj bistvenega, da namreč iredentistična misel, misel politične neodvisnosti vseh narodov od tujega tlačitelja, ni izšla od Italijanov, ampak prav od ljudi z Balkana, in: da so Heterija in kulturni podvigi južnih Slovanov — glej Zoisov primer — našli svoj prvi začetek prav v Trstu. Do teh teženj narodne emancipacije so se tržaški Italijani obnašali dokaj nazadnjaško. Bili So verni Avstrijci in kasnejšemu- italijanskemu iredentizmu prav nič podabni. In če se -g. Alessi trudi prikazati, da s? prav v tržaškem primeru vidi, kako je zakon srca močnejši od zakona koristi, pozablja ali pa se dela kot bi pozabil, da je prav zakon t varne in politične koristi vzrok, da so se Tržačani jtalijan-ske krvi razvili od avstrijakant-stva do kasnejše prispodobe iredentizma le tedaj, ko so se z določeno verjetnostjo kazala na obzorju senatorska mesta.
Potrebno je precej nadutosti, da se spričo tolikšnega števila precej neprijetnih dejstev (ki korefejam tržaškega italijanstva ne služijo ravno v čast) hvalilci ne preveč slavne preteklosti v tolikšni meri povišujejo in -hvalisajo.
Ne bomo — kot bi Alessi hotel
—	omenjali še Anriga Hortisa, Francesca ttermeta, Porento, d’An-gelija, Razzonija in Pitterija (sina nacionalno zavedne in intelektualni pomembne dedinje Jovovič) ter druge. Zjato ne bomo osvetljevali hiti avstrijske dejavnosti £etra Kandlerja in ^asquala IJevoltelle.
Toda so še stvari, katerih se iz neznanja ali sramežljivosti g. A-lessl 'rašgifotje. ‘,Tcr1V6Ija prav posebno za' p!rikaz nastanka |ftegen* tlzrhžt novegi kova, ii iso ga' naVb-Mlff iSftl rz1 B^rlthaV k6' '^e*1 pfjiska
te-TŽ Bu<Jite{5eSt'e (kolorhah TUzR) posirušala ‘j&Vi&ti 'k^it;^1 slovanstva ^»vffiji9 ^: •ftn' »•.v- r A.vsm1i.
Ce poznamo te zgodovinske resnice, potem se nam odkrijejo vse slabe -strani Alessijevega -razlaganja. On -bi hotel prikazati samonikli vzpon li-berar-ma od 1. 1869 -1914 in vzpon Trsta naprtiti tržaški občinski upravi. On bi hotel v Italijane prekrstiti vse tiste pionirje, ki so v času osnovanja svobodne mornarice dvigali Trst. Da bi mu to uspelo mora. razna dejstva in pojave tržaškega socialnega življenja čisto svojevoljno podrediti svojemu naštevanju,’ mora, premeščati značaje, da bi prišli do izraza njegovi ljudje, vse ostale pa potiska v ozadje. Pri ločitvi naprednjakov .'id nazadnjakov pozabljal na vlogo" 'Slovanov in Italijanov. Tržaški preteklosti daje črno-belo obeležje borbe svetlobe in naraka, dobrega In zla, pregalje-nos-ti in duševne nizkosti, iltalija-noili1 podeljuje d obrt; Slovanom pa slabe vloge.
-,'t?r6blematiko Aijessijevege modrovanja KioramO poiskati’ nekje drugje. AleSsi ni toliko prostodu-šen! prevet dobro se zaveda; da' svojimi zavajanji’ ne more preslepiti Tt^ačanov. Njegova iaVijinia zgodovinskih resnic niso namenjena niti zaveznjkom, saj so y v de-
no tržaško styariio?( .'1 ‘Alefšij^va zlonalSietHi' potvarjanja so name, mena it^UiansJci javnos^ v 'republiki, ki je tako spre jemljiva za hujskaško demagogijo -brezvestnih
il y	^	*	x.	/.	'*4	.	'v	1	r
propovednikov in katera so že večkrat nagnala Italijo v usodne politične nepremišljenosti. Samo nevedno italijansko javno mnenje lahko sprejema za zlato Alessijeve trditve o tem, da so 1. 1913 oddani slovenski glasovi izvirali od ljudi, ki so šele prišli v Trst. Kdaj so prišli pa v mesto tisti Slovenci, ki so -sedeli v tržaškem mestnem svetu že 26. oktobra v letu Gospodovem 1202 — za časa 'beneškega do-ža Henrika Dondola — tega Alčs-si seveda ne pove.
Toda ta zavajanja italijanskega javnega mnenja, to nepošteno iz-koriščevanje italijanske lahkovernosti in nevednosti v svrho strankarskega favoritizma niso nič drugega kot poslednji poskusi politične koterije, ki je na najboljši poti, da si sama spodkoplje tla, na katerih počiva. Današnja Italija postaji sita pravih -in lažnih beguncev, pravih i lažnih mučencev ter njihovega ponarejanja dogajanj na Jadranu. Podatki, s katerimi se je ponašala Lega Nazionale in podobne polzgodovinske reminiscence časnikarjev motne preteklosti, so mogle še pred desetimi leti l-meti svoj učinek- Toda danes, po tolikih izkušnjah z neresnostmi i-redentističnih »dokumentaciji, italijansko javno mnenje nč naseda več iredentističnim 'goljufijam. Danes Italija hi več pripravljena, da bi na olt‘ar svoje 'lahkomiselnosti žrtvovala 320.000 mladih življenji ki jih je Iredentistična propaganda zlonamerno povečala na 600.000! Nacionalistični fnoloh 'je sVoijo' Italijo zaiferk! tJSf sami demokrščanski politiki so svoje pOglede' obrrilli k sočiaihim vpraianjeih In pa '— kakor 'nakazuje 'nedeljski »Corrie-fe^della "lS&ra« '—'k^vprašanj^ severne Afrike:
GOSPOQARSTVO|
NA NJIVI
Cas je, da mislimo na saditev krompiija. V ta namen je gotovo že vsak kmetovalec pripravil zemljo s tem, da jo je globoko preoral. Ako je bila zemlja- v prejšnjem letu dobro pognojena s hlevskim gnojem, bomo sedaj ob saditvi krompirja -gnojili samo z umetnimi gnojili. V nasprotnem primeru .bomo pa sedaj podorali dober preperel gnoj in ga dopolnili z umetnimi ghojili. Krompir rabi močno gnojenje. Na 1.000- kv. m podorjemo najmanj 50 stotov gnoja in -kakih 40 kg sepe-rfosfata in 20 kg kalijeve soli. Umetno gnojilo ne sme priti naravnost v dotike s krompirjem, ker bi ga v tem primeru ožgalo in bi ne izkalil. Zato potrosimo metna .gnojila- bolje, predno raztrosimo gnoj, ali pa jih potrosimo na gnbj, vse skupaj podorjemo in nato krompir sadimo z .motiko. Krompirja ne smemo saditi preveč na gosto, ker bi v tem primeru brali le drobne sadove! Primerna razdalja e 30 cm plod vd plodu.
Za saditev je najbolje izbrati srčdnjč debele krompirje in jih cefe1 Saditi. Ce pa imamo le debelejše sadove in jih bomo razrezali, moram« rezati le v dolžino, ker le tako razdelimo pravilno rodilna <>-česa, ki so na drobnejšem koncu im bolj gosta. Ce režemo krompir, ga moremo pred saditvijo posušiti a!l potrositi nanj pepel, ker bi v nasprotnem primeru rad gnil.
RAZDELITEV NAGRAD KMETOVALCEM
V	nedeljo M. februarja so v vseh glavnifi mestih provinc ItaJtV' de-
li/.
pa bi bilo mnogim drugim ržavam danes mučno priznat}, da v posest) s slo fcdvžete' in pb-
, .fcjtes-. ziV' y
slovenski zgodovini le .na obramb-Osvobodilne, ne jfe' ra Oi^a^ fijvOjhe', ktlt se nam more šteti Jfast. Da se Slovenci niso boli v sklopu velikih edinlc, j»me-■ai ravno, dS sb jih napadi t>rese-nečali '‘ne^ftprayl|ene: braniii so fe y majhnih, improviziranih edi-•^BdSli.iiKlkor smo doživeli to .še za poslednje svetovne vojne. Strateške '-načrte ter močno in številno V^jsk^hiiŽt v^dnO‘Ie:‘tfapidilal^ '“&r je v ta namen posvetil Včs' sv<>j trud mnogih let. Da-li pa je SJovo-"fcec kot VOjak dober Ali ne, je vsaj a» poslednjih dveh vojn občutilo n« lastni koži dovolj tujcev.
Oglejmo si sedaj Slovenca - sužnja.
Težko je verjeti, d abi bilo prodajanje Slovencev prinašalo kaj prida dobička. Saj ljudje t-udi pred 1300 leti niso bili tako ne-u-mni, da bi kupovali malaričnega in revmatičnega sužnja, ki se ni razumel na nobeno delo, še manj p bil, postavimo, za delo v rudnikih! (Tudi za v pisarne ni bil, ker, kakor
Zadnjega februarja je minulo e-no leto, odkar so Jugoslavija, Gi> čij in TUrČijia podpisale Vi Ankat ri »pogodbo o prijateljstvu in žo-delovanju«. To je jiomenilo važhb pogodbeno prtvezavo’ -med1 komtini-stičiib Jugoslavijo,' ki je tedaj že nekaj let' dobivala tudi vojiško pomoč zahodnih velesil, z dvema čla’ničama 'Atlatits^e Zveze. Rlju'b tetidti, namreč, da prejema zahodno pomoč v taki meri, da je o lej pomoči v dobri meri odvisen obstoj samega komunističnega režima, je skušala Jugoslavija obdržati nevtralno stališče neke posebne vrste. Zaradi tega je .zavzela, tudi odklonilno stališče do pristopal'k Atlantski tvezi, ki ne pride v poštev, čeprav bi to želele Grčija in Turčija in tudi tisti, ki Jugoslavijo gospodarsko in vojaško podpirajo. Italijanski veto, vezan z rešitvijo tržaškega vprašanja, ki ga včasih omenjajo, sploh ne more, priti do veljave, ke'r JUgoslavija ne namerava stopiti v Atlantsko zvezo, pa naj bo tržaško Vprašanje rešeno ali ne.
Prav v tem je pomen ankarske pogodbe, ki je edina poliliSffai povezava Jugoslavije z Zahodom, ki naj postane tudi vojaška. Italija se je zelo trudila, da ne pride do ta pogodbe, ker pomeni vsako ožje sodelovanje Jugoslavije z Zahodom nujno ne samo poslabšanje i-talijanskega položaja v tržaškem vprašanju,	ampak	njenih pretenzij	do	Jugoslaviji	in do Balkana
sploh. Ankarska pogodba je odprta Vsem ostaliih balkanskim državam in tudi Italiji. Kljub temU so jO v Moskvi in pri njenih podloži hicah 'napadali kot »agreslVno«, ker je pač naperjena proti vsakemu “sovjetskemu posktfsu skaliti mir na Balkanu ali v Mali Ariji. Ko j? -b}Jo objavljeno besedilo
! -	Žrl j uto ’ pred videhem ’ ši-.
—tl Ji-	I /..RntKi -.i- 1
pogodb«. F kljub predvidenem ši-. TOke}ij''s^e}oVaiij'U na1 % ja|Kem;’ 'gOspo&sfefem ‘ ih ČžS-.
nekoliko razočaranja, J|er tp ni bi’ la že po svojem besedilu pogodba o vzajemni vojaški pomoči. Skratka bi^a je bolj politična kot vojaška pogodba, čeprav je predvidela posvetovanja glavnih stanov treh armad. Potrebno je bilo'rešiti svojevrstno sodelovanje s komunistid--no državo, ki zel rt ljubošuttvno čuva sVoje! vojaške tajriOsti in ki je zčlo nezaupljiva do '»kapitalistiČ-nlh<< držav. Slo je tudi za to, kako •uravnotežiti obrambni sistem Jti-.goslavije,- ki |a je izdelala zase, z obrambnim sistemom Grčije in Turčije kot članic Atlantske zve-'ze. Medt-^m, se, je vršilo že več sestankov glavnih stanov treh držav. Potrebno je bilo v vseh podrobnostih razčistiti vprašanje: V primeru napada ha katero koli med njimi, ali bosta ostali dve priskočili na pomoč? Ce bo pa Jugoslavija napadena in ji bosta Grčija in Turčija priskočili na pomoč, ali se bo tedaj sprožil tudi ves obrambni sistem Atlantske zveze?
Pravijo, da bodo še letos skupni manevri treh držav, kar bi bil seveda važen korak k skupnemu sodelovanju. Na prihodnjem sestanku glavnih stanov, ki se bo vršil konec tega meseca v Ankari, bodo razpravljali tucli o skupnem letalskem poveljstvu, kar naj bi bil nov korak v pripravah za vzajemno vojaško pomoč. Zadnji letalsko -pomorski -manevri v Grčiji in Turčiji so jasno pokazali, da je takšno skupno 'poveljstvo neobhodno potrebno.
V	političnem oziru je bilo sodelovanje med balkanskimi -zaveznicami od)i£no. yt krajšiii pres}edk|Ji se vržijo;, sestanki zunanji^ 'ministrov! V^azcjobjui m«j njimi pa dedovalo 'kraljclm 'ustanovljeno glavno tajništvo, Iti se ukvarja z' ‘vsemi vprašanji,' ki zadevajo Irj (Jržave, in ki bo do naslednjega sn-
}jafo svoje posle v Beogradu. V razmerju do Sovjetske zveze |n
njenih podložnikov na Balkanu se tri vlade popolnoma strinjajo, dasi Jugoslavija skuša voditi politiko »tretje sile«, kritične do obeh velikih blokov v svetu. Novi gospodarji Kremlja so ukazali svojim podložnikom, sosedom članic ankarske pogodj>e, normalizacijo razmerja Ijodočnbst 'bo'šele pokazala, v kolikor je .to iskreno iii kaj je temu 4ejanski smoter.
Tudi glede Albanije so formalno našli skupno stališče, čeprav je splošno znano, da so naziranja med Jugoslavijo in Grčijo glede te države popolnoma različna že z ozirom na različnost njune notranje ureditve. Dejstvo je, da je Beogradu ljubša Enver Hodjova Albanija kot demokratična, ki bi bila pogodu Grčiji, ki aspirira na južno Albanijo. Tako se sicer strinjata glede neodvisnosti Albanije, ne pa glede ozemeljske celovitosti.
Znano je, da je pred kratkim Beograd takoj demantiral grškega mlrilstrskega predsednika Papago-sa, ko je ti izjavil, da to Jugoslavija po rešitvi tržaškega vprašanja stopila v Atlantsko zvezo. To upanje so .izrazili ob priliki obletnice pogodbe v beograjski reviji »Mednarodna politika«, ki je ue-kako neuradno glasilo zunanjega ministrstva, tudi turški zunanji -minister Koprill in turški obrambni minister Kenan Jilmaz. Opeiijeho ■revijo tisjcajo v vseh' glavnih jezikih in izjav ni bilo mogo&e cenzurirati, vendar tega dela jugoslovanski tisk ni omenjal. Izrazila ste-prepričanje, da bo prišlo c|o povezave med j^ilintisjco ih ^alkanšjco zvezo s pristankom Jugoslavije' iii Atlantske zV^yr tfer da 'ite živeli med Seboj' podpirka, ker'se tnir in' vartiož nfe'^šfe 'Aelife'S to zadnjo1 mislijo 'se 'iWinji! 'iudt'igeneraI DapdevliŠ, ’ jtigoslo^ansfei n‘a^c!nik glavnega »tar!#:’	*
(Posebno velik uspeh -je bil dose-(Konec na 4 itrani)
lili nagrade kmetovalcem, ki so dosegli prednostno oceno v tekmi>-vanju za donosnost, kakor tudi v splošnem napredku. Zamisel je nekaka kopija dučejeve bitke za žilo (»battaglia del grano«). Toda, medtem ko je v bitki za žito lahko dosegel uspeh vsak knaetovalec, ■ki se je ravnal po navodilih Strokovnjakov Kmetijskega nadzorni-štva, so pri današnjem tekmovanju zmagovalci takorekoč že vnaprej določeni. To so oni, ki imajo več sredstev na razpolago za razna izboljšanja kmetijskih poslopij in polj. T-udi se nam zdi, da bi sorazmerno morali priti v poštev tUi di pri tovrstnem tekmovanju v večji meri riianjši kmetovalci iri zlasti kmetje, ki' res v potu' Svojega obraza izboljšujejo kraške gmajne! Lahko je s traktorji preobraziti pusto v plodno zemljo, a težko je to doseči ' takorekoč s samim krampom.’-Mislimo torej, da 250 tisoč lir nagrade dobro urejenentu veleposestvu proti‘10.000 do 15.00Q lir kraškemu kmetu ni v pravčm sorazmerju. V splošnem pa tekmovanje kot tako moramo le" pozdr t-viVl. Prepričani smo, da bodo gospodje tekmovanje gotovo počasi prilagodili' Želji kmetovalcev Sumih,’ da bi 'tekmovanje' obsegal^ posamezne8kulture', ker le na ta način b6 mogoče doseči Vlioke hektarske donose.
V	Gorici še je daritev nagradi vršila tudi v, nedelio Ž8 {ebr."ib i'0. uri, ob navzočnosti oblasti in zelo velikega števila kmetovalcev.
ŽIVINOBEJSTVP
l	I
PP*
Iti*	‘it
 o.
Ai«**.-	t***)*1-11
KDAJ IN KAKO 'NAPAJATI?
V	..	,	-,	-S
Vsaka tekoma hrana, predvsem pa voda, mora biti dana pravočasno in v pravi obliki, da zadosti fiziološkim potrebam živalskega organizma.
Znanstvenik pott uč(, da rabijo naše domače živali naslednje količine vode:
Konji in ovce: 1-krat do 3-kratno -težo suhih krmil;
goveja živina: 3-4-kratno težo suhih krmil;
prašiči pa od 5 do 6-kratno težo suhili lkl-niil. ' 11 'Pri te® ie treba upoštevati količino želenih, sVežih krmil, ki vsebujejo od 70 do 60 odstotkov vode. Tre^a je tudi računati na morebitno delo, ki ga živina opravlja m pri katerem se bolj ali mknj poti ter s tem organizem izgublja vodo.
povprečno lahko računamo, da rabijo naše velike domače živali od 40 do 5Q litrov dvakrat dnevno pozimi, poleti pa tudi trikrat.
Živino, ki je stalno v hlevih, o--bičajno napajamo zjutraj in popoldne vedno ob isti uri in predno ji položimo krmo. To pa zato, da preprečimb napenjanje in trebušno koliko, ki se kaj rada pojavi, če primešamo hrano v trebušni votlini 2 vodo. Zelo nevarno je tudi naapjati živino, ko je vroča.
Vsekakor bi bilo najbolje, če bi živina lahko pila po mili volji, kadar in kolikor bi hotela. To se lahko zgodi v sodobnih hlevih, kjer imajo avtomatične naprave sta napajanje.
Važno pri napajanju je tudi t,> plota vode. Par primerov nam zgovorno 1 prikaže različne učinke mrzle in tople vode pri napajanju;
Krave, ki so pile toplo vodo (21 stopinj C.), so dale dnevno pOd i-stirhl pogoji 454 gr nileka več kot drage, ki so pile mrzlo vodo.
Za pol kg mleka so porabile 1.5 kg suhega krmila tiste kravi, ki so pil# mtzlb vodo, medtem ko so druge, kt so pile toplo vodo, porabile- 10 gr suhega krmila manj za vsakega pol Itfe mleka. "	'
Količina mleka je' rastla sorazmerno s količino popiti vode. Slednja količina je bila pa odvisna od toplote.	;	v
rJin pa so skakali Praslovenči
liftii, jft So hbdilf^rfnjiŽ 'tifrtar-
že vemo, ni -znal pisati.)- Prav tako je težko verjeti, da bi se bil
m 'ee!
“V JV.	/i
Slovenec'vdajal ferez ' ttotbe in o hrambe, ki je pVirodfta reakcija na vsak’ napad. Zato1 'lahko' mirne duše trdimo; da So Slovenci prišit V' suženjstvo le kot vojni ujetniki.
Vsem je znana zroslula enačba i»slavi-š^ayi«, sloVahi-sužhjl, s prozornim pbiltjčhim’ nameinom. Značilno za odnbsi drugih" evropskili narodov do Slovanov sploh je, da so že v srednjem veku namenoma pisa|i Sclavi, Sclavini, Sclavonia in ptžlobnbV \ianiistov'^lavi, ^la^ini i; trd. Angležu pomeni še danes n: pr. beseda »slave« Slovana in sužnja hkratu, »š-loven« 'pa Slovenca, pa tudi umazanca ali robatega človeka; 'Francoz pa je šele nedavno nadomestil -naziv »Servie« (zemlja slug) »Serbie«, Srbija. Seveda ni nikogar od teh nikoli motilo, da S'5 ne .bi tako ponižali in prosili teh »sužnjev« pomoči proti islamu, Turkom in raznim 4zmom, ki so v vseh dobah ogrožali -njih obstoj. Ne smemo pozabiti, da je ravno požrtvovalnost slovanskih -narodov
omogočila zapadnim evropskim n ih kulturni in gospodarski napredek!	-;r ■
Ce pa jezkoslovci vztrajajo na tem, da" pomeni l^finsici siaWi oz', sclav-iis Slovana. 'Aarn delajo pač neprecenljivo'1 uslugo? če ' je Ime Slovanov -namre^ tako vplivalo na oznaitib za Suirija/ da st!a Se'oba izraža spojija v in sam," pomenj', da so prvi 'Vojni ui^tnl^i, katere je rimska država sploh z4-jela, »nojjjji -^iti le' Slovani. To se pravi, da so bili prvi in neposredni sosedje rimskega mesta, kar seveda izključuje, da bi se bili'prisilili v Srednjo Evropo iele v -teku VI. stoletja!
Na dokazovanje avtohtonosti Slovencev se bomo v teku te razprave še mnogokrat povrnili; obračunajmo sedaj še z drugim izrodkom nemškega -učenjaštva: s Slovencem - podmornico.
■O Slovencu kot predhodniku podmornic čitamo prvikrat v knjigi graškega vseučiliščnega profesorja g. J. Pei-skerja (»Ne,ne Grundlagen der slawische-n Altertumskunde«,
Stuttgart 1810), ki je oče tudi mnogim že navedenim trditvam. Po njegovem se SloVincl'?iiso Mipirall z orožjem vpadom sovražnikov, temveč’ so' v sj-rahu skakaji v vodo n se sicrivali pod njeno gladino • -Pri ien^r io dolge u?e dihia-li sjc^ zi Joček, kaferega so si utrgali nied' skokom^'
Vprašati se moramo, kako je J* mei' ubogi Praslovenec še toliko časa, da je v ibeg-u pred sovražani-Jrom, ki ga je presenetil s svojim napadom, še med svojim žabjim fkokom utrgal globini vode primerno dolgb trstiko, jo obrezal, prevrtal ji kolena ter si jo vtaknil v usta. G. Peisker pač to cirkuško spretnost -lepo opisuje, toda osebno se o njeni izvedljivosti prav gotovo ni prepričal.
Zlomljena trstika se namreč razkolje in potem ne vzdrži več vode; zato bi jo -bil moral Praslove-nec med skokom še čedno obrezati, toda s čim, ko pa nit! noža ni poznal? ,S čim je vrtal kolena in kdaj, t-udi še med skokom ali pa že pod vodo? Fovč je za -tako delo
prav .gotovo predebel, pletilna igl^ prekratka; telefonske žice pa še Nemci tedaj niso imeli. Skozi ne-prevrtana kolena ločka ni mogoče dihati, razen tega bi bil moral “biti loček natančno tako dolg, kolikor je bilo razdalje oziroma globine od ust potopljenega človeka pa do površine vode in nekaj cm čez 'njo. G. Peisker ne ve povedati, če so žene z dojenčki tudi skakale in kako so se le-ti pri tem obnašali... 2ene bi bile morale utrgati namreč vsakemu svojih otrok po 'en trs* in sebi sami seveda tudi, vse seveda lepo med skokom, obrezali, izvrtati, držati pri tem otroke v rokah, poiskati vsakemu primerno globino, skratka, dela za nekoliko parov rok.... G. Peisker je mogel vso zadevo poenostaviti in trditi, da so ti ljudje imeli škrge kakor paglavci.
Zanimivo je, da roparji v vodi »skritih« ljudi naenkrat niso več videli in da so odšli praznih rok domov, čeprav je nad vsako glavo moral -štrleti iz vode trst, kakor periskop pri podmornicah!
Mf' jezdece^ pb ’ ledu? Ž drsalkami ‘namesto podkev? Kaj se’ie zjgo-dilov Se je nenadoma 'nastftplla Od-in -je ; pod k^r^zpnjkafo
Q. Peisker je pač mnoge speljal na 'led, tžda k<Snjji‘ ne fet? traziH' tfe-ga tudi n<!'vl, da tečejo vste' reke pripjetskega ’moŽyirja'’na jug, ' ne pa v BkltlŠko inorje 'in ^a je bilo zato riidrškim ro^arjeAi Ve ievera nemogoče, prihajati v io deželo z ladjami..;;
Cudi -me le, da se najdejo izobraženi ijudje, Jcaterim so taki in podobni nesmisli »znanost«, pa je -bil cesarskim krogom na Diinaju za časov avstro-ogrske države tako pisarjenje dobrodošlo, je razumljivo; ne morem pa .razumeti, da je o slovenskih dvoživcih pisal še 1. 1923 ljubljanski vseučiliščni profesor g. L. Hauptman v sicer resnem zborniku »Cas«.
Drugim v čast 'bodi povedano, da so vendarle imeli še toliko sramu in zdrave presoje, da vsaj toga niso ponavljali.
(Se nadaljuje)
Leto VIII. - Stev. 10'
i-vrpr
V E S T F s TRZASKEG
L
člž, in resnica
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zakaj Slovenci nimajo lastnih dvoran?
S» eno vprašanje je treba ob tej priliki razčistiti. Zakaj Slovenci nimamo v Trstu niti ene same lastne dvorane? Zato ,ker so fašisfi demokratičnim in ne komunističnim Slovencem požgali Narodni dom, Iti so ga zgradili nekomunistični Slovenci s svojimi lastnimi žulji in so se nato fašisti nasilno polastili požganine. Isto se je zgodilo z ostalimi domovi, ki so bili prav tako zgrajeni izključno ,z žulji nekomunističnih Slovencev. To je en razlog, da smo Slovenci brez lastnih prostorov s primernimi dvoranami. Drugi krivec je pravni naslednik fašistične nasilniške vladavine — rimski režim, ki je preprečil, da bi zavezniki tržaškim Slovencem zgradili »Kulturni dom.<, kot zelo skromen nadomestek za prilaščene narodne domove in za katerega je nekdanji poveljnik področja že nakapal del kredita prav na odločno zahtevo SDZ. Ta kredit je zamrznil po zaslugi rimske vlade....
■Nadaljnji krivci so tisti komunistični upravitelji nabranega slovenskega denarja, ki že nekaj let obljubljajo Slovencem kulturni sedež ,pa so menda že drugič na nabrane sklade — pozabili. Zemljišče na ulici Conti počiva spanje — nepravičnih. Dr. Budal poziva iedaj že na tretjo zbirko za »kulturni sklad«. Prejšnjih dveh pri tem niti ne omenja, čeprav darovalci že dalj časa terjajo pojasnila.
Četrti krivec 'je komunistična oblast, ki samolastno upravlja narodno premoženje Jugoslavije, in ki je x Trstu razmetala težke milijarde za komunistično propagando. Slovenske kulturne potrebe je obravnavala skrajno mačevsko in zgolj po »partijski liniji«. V letin 1945-46 so njeni »finančniki« imeli na razpolago dokaj ugodnih ponudb za nakup primernih nepremičnin. Ti »finančniki« pa so d.i-siedno postavljali partijsko politiko v astronomske višine nad slovenske narodne koristi. »Primorski dnevnik« i-n njegovi sopotniki 3i niso upali o teh vprašanjih črhniti nifti besedice, čeprav se treznejši prav dobro zavedajo, da bodo ti neodpustljivi pogreški jugoslovanske komunistične politike ostali trajno zapisani v zgodovini tržaških Slovencev in jih vsa prevarantska zavijanja »Primorskega dnevnika« in njegovih priprežnikov ne bodo spravila v pozabo.
Tako je pravzaprav krivda, da so Slovenci v Tirstu danes še v'-dno ne samo brez Narodnega doma, temveč celo brez ene same reprezentativne dvorane, v kateri bi za silo lahko brez moledovanja prirejali ‘razne zabave in v katerih bi se lahko primernejše razmahnilo tudi samo po titovcih vzdrževano (Narodno gledališče, ki danes lahko životari samo kot preužitkar Avditorija v Ljudskem domu, pri katerega upravi nima prav nobene besede. Ta odgovornost jemlje titovcem vsako legitimacijo, da tako nesiramno dvigajo svoj glas nad ljudmi, ki vkljub vsem napakam prvenstveno poklicanih, še vedno najdejo pot, da uresničijo vsaj eno ali drugo slovensko zahtevo, da zadostijo eni ali drugi slovenski potrebi.
Kdo nas prodaja Italiji?
Tisti, ki nas sami že dalj časa zaman prepričujejo, da je edino pravilno, če sprejmemo italijansko - jugoslovansko tezo o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, so .torej dvignili krik o izdajstvu, katerega naj bi zagrešilo Slovensko dobrodelno društvo. Marsikateri razumen meščan se je ob tej priliki ves začuden vprašal: Kaj se pa sploh tako razburjajo? Krik je bil preveč glasan, da ne bi vzbudil suma, da gre za staro taktiko »lovite tatu«.
Prav v duhu komunistične dialektike je, da so zatulili proti plesni prireditvi SDD — v resnici pa proti SDZ — prav tisti, ki so s svojo »fratelanco« odtujili svojemu narodu več Slovencev in Slovnek kot proslula fašistična doba. (Zatulili so tisti, ki rohnijo proti italijanskim emisarjem -v Trstu, v isti sapi pa Trst prodajajo Italiji in jim pri tem ni prav nič mar, kaj o tem mislijo tržaški Slovenci. Nasprotno, s svojo polževsko slinasto in spolzko dialektiko bi hoteli celo dokazati, kako modra je taka rešitev. Večjih zvodnikov menda svet ne pozna.
V	svoji polemiki so si celo upali zapisati, da bi se demokratični Slovenci morali sramovati naziva »nacionalisti«. Kakor da bi bil naš nacionalizem, bolje rečeno narodna zavednost v nevarnosti, če bi se slučajno srečali s človekom, ki misli drugače kakor mi. Prav poklicani so se oglasili! Nismo namreč še pozabili, kako je Babič pred letom dni uradno pozival zamejske Slovence, naj zatajijo in pozabijo ni- svojo politično zavest in postanejo n. pr. navaden privesek italijanskih in avstrijskih iredentističnih socialistov. Res, vzoren, narodnjak!	*
Tu moramo ugotoviti, da smo resnični demokrat je sposobni vljudno razpravljati z vsakim nasprotnikom, ki sprejema tak način obnašanja, ne da bi zaradi tega odstopili od svojih načel. Zato nisnm nikdar trdili, da je treba vse Italijane uničiti. Nikdar nismo v njihovih vrstah iskali renegatov in narodnih mlačnežev za hinavsko »fratellanzo«. Smo pa zato tudi še vedno lahko ostali odločni nasprotniki povratka pod Itailjo, tudi če nam sedanji jugoslovanski režim dopoveduje, da bi morali od tega odstopiti.
Totalitarni pa ravnajo drugače. Od nas zahtevajo, da .bi morali z nasprotniki živeti v neprestani vojni, irarvsu in kavsu. Medtem pa nas na razmih sestankih, recepcijah in salonskih razgovorih hladnokrvno prodajajo prav tistim, proti katerim nas odprto ščuvajo.
Kje je tu načelnost, kdo je izdajalec? Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce! ‘Ne bojte se, da ne bi mi sami znali hoditi svoje poti. Ne pretvarjajte se, da kričite iz. samega strahu, da ne bi mi zagrešili izdaje, kakršno pripravljate tržaškim Slovencem prav vi, ko jih ponujate Italiji. Brez skrbi! Svoje kože ne bomo prodali, medtem nikakor ne moremo reči, da bi vi z isto vnemo skrbeli za našo, kakor skrbite za svojo kožo in — plačo.
Bazoviški računi
Presneto kosmato vest morajo imeti ti ljudje, ki se po vsem, kar so v teh letih zagrešili, po vseh raznovrstnih volilnih in drugačnih uoljubah, ki so jih redno požrli, naenkrat drznejo očitati demokratičnim Slovencem, da so izdali Bazovico in da izdajajo to, proti čemer je nastoapla skupna slovenska delegacija leta 1952 v Londonu.
Kaj pa je bilo takrat rečeno na bazoviškem strelišču? Da nočemo nikdar več Italije v naše kraje, da zahtevamo ohranitev in uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja. Iste zahteve so bile temelj sporazuma liste Slovenske skupnosti.
In kdo se je proti temu pregrešil? Ne demokratični Slovenci, ki i.-> danes vztrajajo na tem stališču, pač pa tisti, ki si brez rdečice sramu upajo ponujati Trst Italiji in soglašati s titovsko politiko, ki ji dala celo vrsto najbolj merodajnih tozadevnih izjav. Kje je torej izdajstvo Bazovice in volilnega programa? Prebivalstvo Trsta in okolice dobro ve, kje ga je treba iskati. Ali ni mar celo Tito sam priznal, da Italija lahko takoj dobi upravo Trsta, če izročijo jugoslovanski upravi okoliške občine cone A? Ali ni neštetokrat poudaril, da je italijanstvo Trsta nesporno, da ga Italija lahko dobi, itd.? Ali je »Primorski dnevnik« proti temu morda kdaj protestiral, je protestirala Osvobodilna fronta? Tovariši, kar v lastni tabor poglejte, pa boste našli izdajalce Bazovice!
In kakor ta, tako se že pri površnem pregledu razblinijo tudi \se ostale titovske, samo Iz strupa in zavisti, sovraštva in boletsne nestrpnosti porojene prevarantske fraze. Ljudje takšnih političnih kvalifikacij res ne bodo odrejali, ali smejo ali ne smejo demokra-Lični Slovenci nastopati v imenu tukajšnjega prebivalstva. Nam namreč ne dajejo legitimacije razne Ozne, Udbe in njihovi fondi, temveč zaupanje ljudi, ki vedo, kje je resnica, poštenost in načelnost. Dokler ga bomo uživali, bomo govorili, pa naj bo to totalitarcem prav ah ne. Nekje pa so tovariši le zapisali resnico. Dajali so, da v Trstu ne poznamo Quislingov. Res je. A med tržaškimi Slovenci, vse do titovcev, tudi nismo poznali ljudi, ki bi ponujali Trst Italiji, potem, ko je mirovna pogodba jasno določila, da ga Italija ne sme dobiti.
Tako smo drugo za drugim razkrinkali vsa titovska obdolževanja. Tudi slepcem je jasno, da gre pri vsem zgolj za očitno demagogijo
Gradnja šole » Sesljanu
Gospod urednik!
»Naprošam Vas, da objavite v Vašem cenj. listu sledeče:
Z ozirom na razne polemike v časopisih glede gradnje nove šole v Sesljanu, posebno pa z ozirom na protestno pismo, objavljeno v »Primorskem dnevniku« v nedeljo, dne 28. p. m., izjavljam v imenu občinskega odbora sledeče:
Takoj ko so strokovnjaki izrazili mnenje, da ni primerno zvišati staro šolsko poslopje v Sesljanu,. ampak da je bolje zgraditi novo stavbo, je občinski odbor sprejel misel, da bi se novo šolsko poslopje zgradilo na način in v kraju, da bi v poletnem času lahko služilo počitniški koloniji. Pozanimali smo se za primerno zemljišče ter smo v ta namen stopili v stike z raznimi vaščani iz Sesljana in Vižovelj ter prišli končno do zaključka, da v Sesljanu ni drugega primernega zemljišča za tako šolsko poslopje kot edino na zemljišču devinskega kneza. Pri tem smo upoštevali tudi finančno plat zemljišča, ker, a-k bi se med Sesljanom in Vižov-ljami sploh kaj našlo, bi to bilo v tako breme občini, da bi tega ne zmogla. Priznavam, da smo računali na velikodušnost kneza Thurn-Taxis, ki je vedno pripravljen dobrohotno upoštevati slične predloge. Ta zadeva se vleče že skoro dve leti ter se v vsem tem času. nihče ni oglasil proti temu načrtu, kljub temu, da je bilo v občinskem svetu večkrat govora O tej zadevi. Sele pri zadnji seji obč. sveta je svetovalec g. Skof izrazil pomisleke proti gradnji šole na kneževem zemljišču. Med tem časom je namreč knez Thurn-Taxis odobril predlog obč. odbora ter >e pripravljen prepustiti v ta namen primerno zemljišče, in to brezplačno.
Na tej seji se je svetovalcu g. Škofu pojasnilo stališče občinskega odbora ter se ga je naprosilo, naj on predlaga drugi prostor, ki bi bil za gradnjo šole primernejši, vendar, da se mora pri tem upoštevali finančno stanje občine, ki ne razpolaga z denarjem za nakup zemljišča.
£Na isti seji se je tudi pojasnilo, da prehod otrok čez glavno cestq ni nejM-emostljiva ovira, saj se v tem pogledu lahko odredi v določeni varnostni ukrepi, kakor n. pr. enotno določeni prehod čez cest?, zmanjšana brzina vozil, stalno policijsko nadzorstvo na prehodnem krr>ju itd.
Ostale točke v protestnem r>i-smu so pa tako malenkostne, da ni
vredno o njih razpravljati. Sicer pa gradnja sploh še ni gotova, ker gospodarski načrt z nesrečno številko 13 še ni odobren ter se niti ne ve, katera dela bodo v njem odobrena.
Trma pa je občinskemu odboru neznana, ker vsakem vprašanju splošne koristi vedno upoštevamo želje in potrebe vsega našega prebivalstva.
Ne smatram pa za korektno, da se mi je protestno pismo poslalo dan pozneje kot je bilo objavljeno v »Primorskem dnevniku« ter sem ga zaradi tega vrnil organizatorju pisma, ker je bilo zame pač brezpredmetno, saj sem se z vsebino istega seznanil že dan prej.
Josip Terčon, župan
Seja Blavnega odbora SDZ
VIII. redna seja Širšega odbora SDZ bo v nedeljo 7. marca 1954 ob 9.30 v prostorih v ulici Machiavelli 22-11 s sledečim dnevnim redom:
1) Poročilo predsednika,
2) Poročilo tajnika,
3) Slučajnosti.
Tajništvo SDZ
Frpa obletnica Balhanshe pogodbe
(Nadaljevanje s 3. strani)
žen s trgovinskimi pogodbami, ki jih ie Jugoslavija sklenila z Grčijo in Turčijo. Za to je bila potrebna popolna preorientacija. Po turških uradnih podatkih, ki jih v i-sti reviji objavlja predsednik jugoslovanske zvezne trgovinske zbornice, je Jugoslavija zavzela v turškem izvozu v času od januarja do avgusta 1952 komaj 19. mesto, medtem ko je v istem razdobju lanskega leta zavzela že 6. mesto z okroglo 29 milijo,:ov turških lir (dolar velja 2.8 tur. lir). Podobno je Jugoslavija v istem razdobju 1952 zavzela s svojim uvozom v Turčijo komaj 24. mesto, lansko leto pa je prišla že na 8. mesto z vrednostjo 33.5 milijona turških lir. Tako sodeluje Turčija v celotnem jugoslovanskem izvozu na 5. mestu takjj za Zahodno Nemčijo, Vel. Britanijo, Združenimi državami in Italijo. Po grških uradnih podatkih je v razdobju januar-avgust 1953 zd-vžela Jugoslavija 9. mesto v celotnem grškem uvozu z vrednostjo 4.7 milijona dolarjev, eno leto poprej pa je bila kar na 21. mestu. V grškem izvozu je prišla Jugoslavija lansko leto na 5. mesto z 4.5 milijonov dolarjev.
III. ples SDD v Trstu
Havna dela v decembru 1953
V	decembru 1953 je oddelek Z. V. U. za javna dela in Javne naprave sklenil s krajevnimi -tvrdkami in podjetji pogodbe za dela na anglo-ameriškem področju, S. T. O. v vrednosti 344 milijonov 284.164 lir. Najvažnejši načrt, za katerega je namenjenih 255.418.082 lir, je gradnja hiš zavoda »Istit lito Autonomo Case Popolari«.
Poenotenje električnih frehuenc
(ZVU je določila za vse občine našega področja do 12. septembra 1954 rok, v katerem morajo proizvajalci odnosno razdeljevalci in potrošniki električnega toka preurediti vse električne stroje in naprave, namenjene za produkcii>, razdeljevanje in uporabo električnega toka, kakor tudi primarne motorje (»motori primi«) in stroje za izkoriščanje, ki so z njimi v zvezi, tako, da bodo delovali v frekvencah po 50 period na sekundo.
Na pustni četrtek je SDD v Trstu priredilo v razkošno razsvetljeni dvorani bivšega »Umetniškega kluba« svoj- JII. tradicionalni ples, ki je postal v družabnem življenju tržaških Slovencev že prava potreba reprezentativnega značaja. Vsa tržaška javnost je spremljala skozi zadnji dve leti s simpatičnim zanimanjem in z mnogimi spodbudami napore SDD, ki kljub raznim neumestnim napadom italijanskega in slovenskega komunističnega časopisja ob priliki prejšnjih plesov, m obupalo, da si oskrbi vsaj za en večer primerno dvorano v središču mesta. Na dostojanstveni plesni prireditvi naj bi slovenski človek v Trstu preživel par veselih in brezskrbnih uric, obenem bi pa doprinesel svoj delež k socialni in narodnostni pobudi, ki jo uspešno in požrtvovalno goji že vsa povojna leta SDD v Trstu v prid vsej revni slovenski mladini, ne glede na politične opredelitve staršev. Istočasno naj bi slovenski človek dokazal, da je kljub vsem predsodkom odločujočega italijanskega življa in zlonamernim zapostavi j i-njem odgovornih krogov, tudi on socialno bitje z razvito spretnostjo kretanfa’-$6 parketih, ki prav nič ne zaostaja za someščani druge narodnosti/
Zato gre posebna zahvala tukajš-nj' ZVU in posebno njenim vojaškim Oddelkom, ki so, upoštevajoč razmere in potrebe SDD, dali na razpolago dvorano v ulici Coroneo 15, kjer se ’ pretekli četrtek zbrala velika množica tukajšnjega slovenskega življa in napolnila dvorano in ostale prostore do zadnjega kotička. Prihiteli so mladi in stari, da ponovno javno potrdijo
—	tudi pred tujo javnostjo — da v slovenskem človeku ni zamrl smisel za vedro zabavo in zdravo, »nekomandirano« družabnost starega, domačega kova.
V	tej, tako resni dobi borbe za vsakdanji kruh, ki je nam Slovencem tako skromno odmerjen, in za naš nacionalni obstoj, so se, znašli rojaki i- podeželja, iz bližnjih in daljnih krajev,,£in v dvorani si neprestano poslušal vzkli-
in napihovanje. Se več. V prime.ru izmišljenega nameravanega odhoda delegacije demokratičnih Slovencev v Rim, imamo pred seboj celo očitno prostaško laž.
Zakaj kriče?
Videti je, da je nauk iz leta 1945 za trde butice še vedno premajhen in da je osem let za nekatere ljudi še vedno prekratek čas, da bi se naučili s silo prigrabljeno oblast koristno in pravilno uporabljati.	v
Marsikdo se v teh dneh sprašuje, kakšry s^ sploh bili razlogi za direktivo, da ije »Primorski dnevnik« sprožil ta napad, Berlinska konferenca je poleg obveznih podpisov dvaindvajsetih držav na mirovni pogodbi z Italijo precej jasno nakazala, da bi z avstrijsko državno pogodbo moglo biti urejeno tudi tržaško vprašanje. Urejeno po črki in duhu te svečano podpisane pogodbe, ki nosi podpisa Jugoslavije in Italije.
Morda niso bili izgledi za uresničitev -STO-ja ' 1 sovjetske odklonitve guvernerja dalje nikoli tako prepričljivi kakor so danes. In prav v tem grmiu tiči zajec! Vsa titovska montatura zadnjih mesecev se je 7. berlinsko »perspektivo« — da se izražamo po komunistično — nenadoma prekucnila. Tisti, ki so dosledno in brezkompromisno zagovarali in branili načelo vseh Slovencev na STO-ju, z redkimi izjemami nekaj sto zaslužkarjev, tisti, ki bazoviških sklepov in volilnih programov niso prelomili z očitno izdajo volivcev in STO-ja, so svoje vrste okrepili. En sam sprehod po gornjem Krasu dokazuje, kako močno so se zravnale hrbtenice in s kakšno silo vztraja naše ljudstvo na zamisli STO-ja. Ni težko uganiti zadrege špekulantov, ki so stavili vse svoje upe in nade na karto razdelitve STO-ja. Zato so zajeli zrak, napihnili pljuča in začeli kričati. Ob njihovem lastnem glasu so se tako opojili, da niso anali nehati, v vesti, da jim bomo kot tednik iele ie z teden dni zamašili usta.
ke veselega presenečenja, ko so se pozdravljali stari prijatelji in znanci v domačem vzdušju. Vsakdanja zaskrbljenost je izginila in veselo razpoloženje, ki je vladalo v dvorani, je prevzelo vse prisotne; pozabili so na skrbi in se prepuščali pozibajočim se valovom plesnih melodij izbranega orkestra.
Opazil si preprostega človeka poleg razumnika, obrtnika poleg trgovca, dijaka poleg kmečkega posestnika, delavca poleg meščanskega dekleta. Zastopani so bili vsi sloji, ki so ostali zvesti lepim slo7 venskim družabnim izročilom.
Vse udeležence je vezala, kakor to zahteva tržaška družabna tradicija še iz časov pred prvo svetovno vojno, ona velika jposebnost: slovenska domačnost, s katero prednjači slovenski tržaški človek in ki jo nam ostali Slovani in tujci upravičeno zavidajo. Nikjer nisi opazil kake družabne razlike med udeleženci, ne one napetosti, ki je tako značilna za kroge izven Trsta. Prava, resnična demokracija
Rajanja in veselega razpoloženji ni bilo ne konca, ne kraja. Damski odbor SDD je poskrbel za odlično postrežbo z okusnimi domačimi prigrizki in z izvirno vinsko kapljico. Ples je sledil plesu v stopnjevajočim se razigranim tempom, manjkali niso cvetlični valčki in narodna kola, vse tja do zgodnje ure v jutro.
Želimo, da bi SDD v Trstu, ki se upravičeno ponaša s svojim socialnim delovanjem, želo tudi na družabnem torišču tudi v bodoče tako lepe uspehe, nam v uteho, za vistnežem v poboljšan je!
Prof. Romano in dr. Cliicco sprejeta pri gen. Hintertonu
Tajnik demokrščanske stranke v Trstu, prof. Romano, in član izvršnega odbora demokrščanske stranke dr. Chicco, sta bila 20. februarja dopoldne na lastno prošnjo spr ijeta pri generalu Wintertomu.
Z generalom Wintertonom sla razpravljala o različnih vidikih sedanjega položaja v Trstu in še posebno o tem, kakšne ukrepe bi bilo mogoče podvzeti v pomoč onim, ki so ob zadnjem divjanju burje ostali brez strehe.
Zamenjava houanceu
ZVU podaljšuje skrajni rok veljavnosti starih 10- in 5-lirskih »I-talma« kovancev kot zakonitega plačilnega sredstva na britsko - a-meriškem področju STO.
Omenjeni kovanci bodo nehali biti zakonito plačilno sredstvo oi. marca 1954. Zamenjavali pa jih bodo še do 30. junija 1954.
Mlada jugoslovanska težka industrija se je dobro uveljavila v Tiur-či-i, manj uspešno pa v Grčiji. V Turčijo dobavlja železniške vagone, vagone-cisterne, rudarske va-gonete, plavajoče žerjave, drežine. telefonske centrale, betonske in železne mostove in je celo prevze-.a instalacijo nove carigrajske opere. Pri neki licitaciji za poštno -tele-fonsko-brzojavno gradivo so jugoslovanske tvrdke zbile ponudbo svetovne tvrdke Erikson od 26 na 15 milijonov turških lir. Ce ne bi bilo v -Grčiji in Turčiji uradnega reguliranja trgovine z inozemstvom, bi bil lahko uspeh še večji. Obseg trgovine s Turčijo je predviden na 70 milijonov dolarjev na leto, z. Grčijo pa na 18 milijonov dolarjev.
Tudi kulturni odnošaji med -tema državama so postali silno živahni,-seveda samo na onih področjih u-metnosti, ki niso pod ideološkim vplivom, kot glasba, slikarstvo;, ples, filmi in izmenjava glasbenih programov radijskih postaj. Poseben uspeh je imela v Atenah razstava »60 slik Jugoslovanskega slikarstva«, ki jo.je obiskalo več kot sto tisoč ljudi. V Grčijo in Turčijo-je odpotovalo tudi več jugoslovanskih znanstvenikov, Jugoslavijo je obiskal rektor carigrajskega vseučilišča.
Ti medsebojni vedno ožji odnošaji balkanskih zaveznic bodo dosegli višek z obiskom Tita . Ateni’ in Ainkari, ki sta napovedana že za to pomlad. Iskrenost sodelovanja Jugoslavije s svojima balkanskima zaveznicama je merilo njene iskrenosti za sodelovanje z. Zahodom sploh. V tem je veliki pomen ankarske pogodbe, ki naj bf se razširila v pogodbo o vzajemni vojaški pomoči in tako priklenila Jugoslavijo na Zahod tudi brez njenega pristopa k Atlantski zve/i.
DAROVI: Prof. Jože Zemljak, o-polnomočeni minister FLRJ, daruje ob priliki III. tradicionalnega plesa SDD 5.000 lir za SDD v Trstu.
V počastitev spomina pok.'' g. Franca Subana darujejo za SDD: g. Viktor Sirca 1.000, dr. Drago Dolgan 1.000, gospa Elvira Udovič 1.000 lir.
V počastitev spomina pok. Fru-ca Subana darujejo za SDD v Trstu: Zega	Alojz	1.000,	Stran-
car Franc 500, Miro Srebotnjak 1.000, Ignac	Marc	1.000,	Rudoli'
dr. Marc 1.000, Anton Sandalj 500, Slobodan Polojac 500 lir. Družine:	T.	Tomažič	3.000,	A
Klun 3.000, A. Sirca 2.000, Kariš 3,000 lir. — Vsem cenjenim darovalcem, prisrčna hvala!
_____________________-	' v
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINQyiC! Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK0^*:
'v-
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 '<o i,<'
'•lOr.ag- -
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU	:
b " .
sprejema -c' na '
Reški cesti,- Strada di Fiume, številka 20-111. - 2. hadstbpje vsak dan od 15. do 17. 'Ufe'
Mizarji kmetovalci podjetniki	■	Deske smrefco- ■	ve, macesnove jg in trdih letov, trame in par-
fcete nudi najugodneje	
TEL. 90441	CALEA
	T R ST
	Vlal* Sonnino, 2 4
KlliO V HABREZINI
mmmammammmmmmmmammmm—mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
predvaja v soboto 6. in v nedeljo 7. t.m,, vedno le ob 20. uri, veliki barvni film:
B A G D A D
  	i	•
V	s r e d o 10. t. m. je na programu film:
Strah v Londonu
(IL TERROBE Dl LONDRA)