v.'jzzj y.\ i ravnatelj
St. €2
List izhaja T«k dao 1 bhmcc l 22.—, L C50 r*ć. — P<
v i&rokosti 1 kol
s&bvaie, PM
Fofttafaa pon^uJeM (C. C. on la posta)
Naroćnimu s l«to L 75.—, ▼ inoc«Mtro
L _ Oglasoma za I an prostor«
in obrta« oglam L 1.—, za oanft-oglat« denarnih zarodov L 2-—* rstrani L 2.—
LJUBLJANA JUG03LAVIJ
V Trsta« v ntdtljo, 13. marca 1927,
Poftmezaa Številka 3§ eent
Letnik Lil
EDINOST
UredaHKro in opravniitvo: Trat (3), ulica S. Francsaco d'AaaUi 30. Te«, lefon 11-57. Dopiai naj ao pošiljajo izključno uredniStru, oglasi, rekla« macije in deaar pa upravnUtru. Rokopisi ae ne vračajo. Nefraakirana pisma ae ne aprejemajo. — Laat, založba in tiak Tiskarne »Edinost« Poduredmitro ▼ G o r i c i : ulica Giooo* Carduoci it. 7, L n. — Telet IL 321 Glavni in odgovorni urednik: proi Filip Peric.
>rn
"j in
Trst in druge iadranske luke
Hočem v nekoliko potezali obrazložiti stališče, ki sta ga zavzemala v predvojni ilobi napram "1 rstu Benetke in Reka ter obratno, kako se je po vojni vsled mednarodnih pogodb spi e-menila politična situacija, zaledje in gospodarski položaj tro-najsevernejših in največjih
jadranskih luk v obče- Z druge strani se pa neKoiiko pomudim j vri dalmatinskih jugosloven-skili luk ali, govoreč o možnosti njih razvoja in o izgledih, ki jih čakajo v bodočnosti, in to samo toliko in o tistih lukah, kjer ■ jo v poStev odnošaji med imi in Trstom ter med. njimi Reko. Ne bom opisoval tehnične ureditve posameznih pristanišč, ker to bi dovedlo predaleč, čeprav bi na ta način bilo na jI; "-je primerjati moč ene luke" z mo*jo druge in bi najlažje umeli, kako da včasih ena luka ima v svojih rokah trgovino, ki bi mor?la geograiično spadati h kaki drugi bližnji! Posebna se to dogaja prav v Jadranskem morju, kier so prejšnji politični sestavi ob njegovi vztočni obali gledali le na to, kako priti do morja in zagotoviti na ta način v prvi vrsti izhod trgovini vladajočih narodov in v drugi vrsti povzdigniti politično moč in vpiiv na Jadranskem morju, na Balkanu in v vzhodnih deželah. Avstrija ni gledala, da bi zgradila ob svoji obali več železnic ili luk, katere bi imele med seboj razdeljeno ozemlje, ki jim pritiče in k njim gravitira. Glavni cilj je bil koncentrirati vse v eni Inki in prepustiti drugim čisto lokalni pomen ter jih ovirati v njih razvoju. Pri dveh lukah, katerih ena je moderno u-rejena in velika, druga pa majhna m tehnično še nerazvita, ni odločilen faktor, katera obeh je bližja zaledju, ampak glavno je, katera je bolj zmožna služiti moderni morski trgovini, kjer 2as, način in komodnost iskrcavanja in vkrcavanja igrata glavno vlogo in kjer se lahko začne takoj ob prihodu ladje s potrebnimi operacijami in ni treba, da ladja čaka zasidrana v luki. Luka, ki ima in ob vsakem vremenu ta svojstva in v kateri so morske industrije, da se lahko na mestu popravijo poškodbe, ki jih je utegnila ladja med vožnjo ali v pristanu zadobiti,, se bo gotovo uspešneje razvijala in pritegnila k sebi trgovino, ki bi tekla v druga bližnja pristanišča, če bi bila primerno o-premljena. Upoštevajmo samo teh par besed in mora nam biti jasno, zakaj sta zalagatelja Balkana Trst in Reka in ne dalmatinske luke, čeprav <o bližje in geografsko za to poklicane, toda do danes še ne moderno urejene. Ko bo govor o tehnično revnih dalmatinskih lukah v zvezi z moderno urejenim Trstom, imejmo pred očmi predvsem to razliko.
I.
Konkurenca Benetk in Reke je za Trst daleko manj pomembna in prav nič nevarna v primeri z ono, ki prodira od severa in o kateri sem že govoril pred dnevi. Prištevajoč k zaledju Benetk Padovansko nižino, prov. Friuli, Gornje Po-adižje, avstrijsko Tirolsko, vzhodno Švico in deloma tudi južno Bavarsko, moramo konstatirati, da pred vojsko velik dol tega obsežnega zaledja ni spadal v interesno sfero Benetk radi visokih železniških in tranzitnih tarif, ki jih je Avstrija postavila na prevoze čez tirolsko mejo. Trst je bil gospodar nad velikim delom beneškega trgovskega zaledja, nad Tirolsko in južno Bavarsko, tako da je delovanje Beneik bilo omejeno na državno ozemlje. Moram povedati, da je Trst delal pred vojno Benetkam silno konkurenco in je igral proti Benetkam isto vlogo, kakor Hamburg proti Trstu. V levantin-skih tržiščih se je Avstrijski Lloyd vedno bolj udejstvoval na škodo drugih trgovinskih mornaric, vštevši italijansko. Po vojni je prestiž Italije prav potom Tržaškega Llovda zelo na-rastel, ker si je Lloyd v preteklosti pridobil mnogo orijentalnih tržišč, kjer je zelo uspešno trgoval. Radi pičlosti prostora ^e bom navajal statistik za dokaz, da je bila med Trstom in Benetkami res konkurenca. Da
je bil in je trža&ki morski promet višji od beneškega, kažejo to številke iz 1. 1913., ki se nanašajo na pomorski promet v tir sočih q: Trst, uvoz 23.140 tisoč q, izvoz 11.357 tisoč; Benetke, u-voz Sil.592 tisoč q (94 premoga), izvoz 1844 tisoč q. Konec svetovne vojne je prinesel Benetkam velikih koristi in ker se je državna meja pomaknila do Brennerja, pokrajine južno od tega tvorijo zdaj naravno zaledje Benetk. Avstrija ni več obmorska. država, zato nima zanjo več pomena držati visoke tranzitne tarife na korist ene ali druge tuje luke in tako so si Benetke taKoj po vojni osvojile trgovino vztočne Švice in so v stanu konkurirati Trstu v južni Bavarski. Trst je torej utrpel na korist Benetk izgubo velikega dela svojega zapadnega zaledij Visoko Poadižje, Tirolsko, iztočno Švico in deloma južno Ba-varsko. Konkurenca Benetk je bila precej močna., toda ko bo zgrajena predilska železnica in bo podprt od tradicijonalnih odri oš aje v in od boljše organizacije svoje luke, si Jm> Trst gotovo zopet pridobil južno Bavarsko.
Po vojni pravzaprav ni mogoče reči, da bi stojala kaka borba med Trstom in Benetkami, zato Ker so se tržaške in beneške paroplovne družbe ined seboj sporazumele v razdelitvi tržišč in o postavitvi morskih prog. Trst in Benetke sta bila pred vojno izhodišči mnogih trgovskih rednih linij Avstrijskega Lioyda in Beneške paroplovne družbe (Societa Veneziana di Navigazione a vapore). Včar-sih se je zgodilo, da sta odplula v enem dnevu iz dveh tako bližnjih luk dva parnika v ista obmorska mesta. To se danes ne more več zgoditi, ker obe luki pripadata isti državi, in bilo bi nasprotno načelom ekonomije transportov, da bi odpluli istočasno dve ladji v ista tržišča, tudi če bi zadostovala samo ena.
Tudi Reke se Trst danes nima bati že'radi iega, ker je njegova laka znatno večja in tehnično boljše opremljena. Kakor je skušal Dunaj osredotočiti v Trstu vso avstrijsko trgovino. t«iko je imela tudi Budimpešta podobne želje glede Reke in zato je dala zgraditi z velikanskimi stroški in tehničnimi težko-čami v Kvarneru moderno trgovska luko na Reki. Ko je bila zgrajena in dobro zvezana z zelo obširnim in bogatim zaledjem, je dosegla s pomočjo raznih olajšav Budimpešte lep ra?zvoi in Reka je postala trgovski em-porij dežel krone sv. Štefana. Glavne reške družbe Adria, Le-vante in Ungaro-Croata »o imele v svojih rokah več kakor 50% celokupnega morskega prometa na Reki. K zaledju Reke so spadale iztočna Istra, Hrvatska in Slavonija ter cela Ogrska, na jugu in severu je bilo to zaledje slovansko, v sredini madžarsko. Glavna arterija, ki veže Reko z zaledjem, je Reka-Zagreb-Budimpešta, od te se odcepijo mnoge druge manjše linije proti Bosni in Hercegovini, Slavoniji, Baranji, Romuniji in preko Karpatov. Ugodno je bilo za Reko, da je bila zvezana v Št. Petru na Krasu z arterijo Trst-Dunaj. Na ta način se je mogla vriniti tudi v tržaško zaledje, ker so Kranjska, Štajerska, Avstrija in Češka enako oddaljene od Trsta in Reke in od Št. Petra proti severu se poslužuje trg. iste poti.Reka je btla zvezana s svojim zaledjem bolje kakor Trst s svojim in zato je ta tudi čutil reško konkurenco, posebno na Kranjskem. Toda radi tega vseeno prav lahko trdimo, da kaka konkurenca med Trstom in Reko sploh ni obstojala, ker sta oba bila glavni luki dveh držav, katerih vsaka je skušala napeljati ves tok trgovine na lastno luko. Tri petine avstrijskega prometa so šle preko Trsta in tri petine ogrskega preko Reke. Tudi naloga teh dveh luk je bila pred vojno zelo različna: Trst ie predvsem zalagal Srednjo Evropo in Balkan, zato uvoz preko morja prekata izvoz, Reka pa je izvažala poljedelske pridelke in uvažala samo toliko, kolikor se je rabilo za domačo potrebo Ogrske. U-voz je torej v Trstu prekašal izvoz, na Reki se je godilo ravno obratno, kar nam lepo kažejo številke v tisočih q, ki se nanašajo na pomorski promet zadnjega normalnega predvojnega leta 1913: Trst, uvoz 23.140 tisoč
q, izvoz 11.357 tisoč q; Reka, uvoz 9275 tisoč q, izvoz 11.810 tisoč q. Po vojni je prej cvetoča Reka zelo mnogo pretrpela, dolga politična kriza- in negotova' usoda jadranskega problema sta za. več let tlačila nj«no trgovino. Promet pa raMe tudi na Reki od leta do leta. Boljše kakor za Reko so bile rešene tefc-koče za Trst, ker če bi Keka pripadala mesto Italiji Jugoslaviji, bi ta mogla z lahkoto, bodisi s prednostnimi tarifi, bodisi s specijalnimi železniškimi, prevzeti Trstu pretežno večino njegove trgovine, kar bi ne bilo zelo težko, ker vse linije, ki ve-
krdlo na korist jugoslovenskih pristanišč.	...
Trstu se je častno ugodilo in eda>se skuša povleči tudi Reko iz žžvotarjenja in jo narediti toliko sposobno, da se sama vzdržuje. Mislim na izhod Ogrske na morje! Ali si pa izberejo Ogri Reko ali Split, se še ne ve. Jaz mislim, da bi Ogri šli raje preko Splita in to bi se tudi gotovo zgodilo, če bi bil Split že danes moderno opremljena luka, z dobrimi dvotirnimi Železr-nicami, z dolgimi bankinami, ladjedelnicami in magacini. Take luke Jugoslavija danes še zato je mnogo bolj ver-
Glnune smernice novlnorsketo sindikata
Porodio
o sklepih osrednjega odbora
RIM, 12. (Izv.) Danes popoldne je ministrski predsednik sprejel centralni odbor novinarskega fašistovskega sindikata. Zvečer je bilo izdano obširno poročilo, iz katerega sledi, da je odbor na svojih sestankih določil sledeče program ne smernice:
1. Novinarski fašistovski sindikat ni samo stanovska organizacija, ampak je tudi politično
iV t^MLV, HI.1 tav	"i » — j nima, --- „	-	> . | naviju, »ui^uai. JV	—---
žejo Trst z njegovim zaledjem, i jetno, da se obrne tok ogrske xr- &re(js^vo)	je na razpolago
gredo preko jug oslove nskega^ govine na Reko. To bi se tudi že vodji in fantovski stranki, ozemlja. v tem slučaju bi se ! zgodilo, toda niti Ogrska, niti
' Italija se ne moreta pogoditi brez oštirja, Jugoslavije. Kakor pri Trstu, tako ima tudi pri Reki Jugoslavija v rokah važen ključ: dovozne železnice gredo
Trst ne mogel braniti. Gospodarska kriza na Reki je deloma prešla, promet je nekaj oživel, toda nikoli ne bo več Reka dosegla tiste moči, ki jo je imela
pred vojno. Njeno zaledje se bo ' preko njenega ozemlja.
Doneč.
Gospodarske prilike v Italiji
Govor ministra BeHuzza v zbornici
VMa trn pcMe zbornice
rim, 12. (Izv.) Predsednik on. Casertano otvarja sejo poslan- ^ ske zbornice ob 16. uri Po pre- j	Sadanje vrednosti ----—aeie « ke, in ne dk zbol jšajo proizvod-
zveni, zares na posledicah hiperprodukcije. Italijanski proizvodni krogi so sklepali, da se podobnim pojavom izognejo s tem, da pospešijo naraščanje
čitanju zapisnika poslednje seje se spominjata poslanca on. Blanc in on. Morelli umrlega velikega kemičnega industrijca Casale. Poslanec on. Dudan se spominja Giacoma Antonellija, bivšega poslanca v avstrijski poslanski zbornici, ki je pred dnevi umrl v Ogleju. Posebno povdarja poslanec Dudan pokojnikovo borbo za italijan-stvo in njegove zasluge, katere si je stekel za Split. V imenu vlade se pridružuje spominskim govorom minister on. Belluzzo. On. Bodrero odgovarja na in-
na sredstva. Zato so se zatekali v preveliki meri h kreditu ali pa izključno le h kreditu. Narasle obrestne mere so postale tudi za zdravo industrijo neznosne, za poljedelstvo pa naravnost nemogoče. Ko so pričele z uvedbo revalutacijske politike in vsled padanja cen nekaterih izdelkov občutno padati, je o-stala italijanska proizvodnja s polnimi skladišči blaga, izdelanega iz drago plačanih surovin. Ta pojav so hoteli nekateri krogi pripisati predvsem novi va-
2.	V sindikat bodo pripuščeni novinarji, katerih izključen poklic je novinarstvo, ako slednjega vršijo najmanj že 18 mesecev in ako so vpisani v faši-stovsko stranko, ali pa so dokazali svojo zvestobo napram režimu. Razen tega bodo lahko sprejeti v sindikat oni novinarji, ki po mnenju kompetentnih hierarhij sicer ne posedujejo potrebnih političnih lastnosti, kakor jih predvideva predidoči odstavek, katerim se pa posreči pojasniti potom javro izjave njihovo prejšnje polni posten, panje. Ostanejo pa s.rogo i^lju-čeni vsi oni, ki so zavzemali odgovorna mesta pri opozicijskih časopisih in oni, katere je treba smatrati za nevredne, da pripadajo fašistovski organizaciji radi krivd, ki so jih zagrešili proti režimu.
3.	Profesijonalni seznami, ki podeljujejo pravico do izvajanja tega poklica, bodo sestavljeni in hranjeni od pokrajinskih sindikatov. Razen tega bodo lahko vpisani v seznam tudi drugi poklicni novinarji, ki bodo vpisani od slučaja do slučaja na toza-
deven sklep centralnega od-bora.
4.	Sindikat bo vodil posebne sezname novinarjev-novincev, to je onih, kateri bodo lahko sprejeti v sindikat po preteku 18 mesecev izvrševanja novinarskega poklica. '
Drugi seznam bo vseboval imena publicistov, to je imena vseh onih, ki izvršujejo poleg žurnalističnega poklica še en drug plačan poklic. Pripadniki dveh kategorij bc*to deležni vseh sindikalnih pravic.
5.	V sindikatu in v seznamu ostanejo vpisani tekom 2 let tudi brezposelni novinarji, ako ne izvajajo za časa svoje brezposelnosti kakega poklica, ki je nezdružljiv z novinarskim pokli-com.
6.	Sindikat bo poskrbel za izdajanje mesečnega uradnega buletina in novinarskega koledarja.
7.	Pokrajinski sindikati bodo imeli enotna pravila.
8.	Pri vsakem pokrajinskem sindikatu je dovoljeno ustanoviti novinarske krožke, katerih člani smejo biti razen v sindikat vpisanih novinarjev kot gostjo tudi pripadniki sindikata intelektualcev. Tudi ti krožki l>odo imeli enotna pravila.
Razen teh, je centralni odbor napravil še razne druge važno sklepe, ki pa se tičejo notranjo uprave in ki bodo sporočeni prizadetim potom pokrajinskih tajnikov.
Novinarski sindikat je razdeljen na pokrajinske sindikate. Novinarji se morajo vpisati v onih pokrajinah, v katerih izvršujejo svoj poklic. Novinarji v inozemstvu in v kolonijah se l>o-do morali vpisati v rimski pokrajinski sindikat.
terpelacijo poslanca on. Maffei. '	t^utf pri čemur so do-
Po glasovanju o včeraj oaobrc- cpja pozabili na svetovno gospo-
glasovanjU nih zakonskih načrtih čita predsednik brzojavko romunske poslanske zbornice, v kateri se slednja zahvaljuje italijanski poslanski zbornici za enodušno odobritev aneksije Besarabije. Po odobritvi nekaterih zakonskih načrtov prevzema predsedstvo novi podpredsednik poslanske zbornice poslanec on. Guglielmi. Na govorniško tribuno pa stopa minister za narodno gospodarstvo on. Belluzzo, ki zaključuje s svojim govorom razpravo o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo.
V uvodu svojega govora pravi minister, da ne namerava spregovoriti običajnega programne-ga govora, ker noče ponavljati. «Proizvodnja vt»eh številnih evropskih civiliziranih držav, pravi minister, preživlja dobo krize, ki se vsakotoliko časa ponavlja, kakor se ponavljajo za dobrimi letinami slabe letine. Tudi v bodoče se bodo ponavljale podobne krize. Ta kriza nastaja iz cele vrste raznih vzrokov. V proizvodnji je ravnotako kakor na borzi. Kadar se vrednostni papirji dvigajo, tedaj občinstvo naravnost tekmuje v nakupovanju istih, kadar pa padajo, tekmuje v prodajanju teh vrednostnih papirjev. Vsi tekmujejo v proizvajanju kakega blaga, kadar se njegova vrednost dviga, a isto-tako hitijo v prodajanju blaga, kadar njegova vrednost pada in tedaj nastopi kriza. Tudi italijanska industrija ni mogla iz-begniti mednarodnemu zastoju, zato preživlja danes zares težavno, toda ne težko krizo. Število brezposelnih, ki je znašalo v januarju 1926. 156.000 in približno 9000 napol Brezposelnih, je naraslo v mesecu januarju 1927. na 225.000, medtem ko je delalo v istem mesecu 52.000 delavcev po skrajšanem urniku, 11.600 pa se je vrstilo na delu. V februarju 1926. je znašalo gornje število 126.000, v februarju 1927. pa 250.000 brezposelnih, toda to število bo utegnilo znatno pasti radi pričenjajočega poljskega dela. Te Številke pa nikakor ne smejo vznemirjati, posebno ne, ako se primerjajo s številom brezposelnih v drugih državah, in tudi radi tega ne, ker utegnejo pomeniti le prehoden pojav. Toda bolezen je tu in radi tega je treba napraviti pravilno diagnozo in pričeti z zdravljenjem. Italijanska industrija boleha, kakor to čudno
darsko krizo. Iz statistik sledi, da se je italijanski povojni izvoz pričel dvigati v približno istem razmerju kakor pred vojno, iz česar sledi, da ni valutna politika vlade prav nič škodovala industriji- Nasprotno ta po-
De Plnedo pripravljen do oM
iz Bnenos Airesa
BUENOS AIRES, 12. Polkovnik De Pinedo, katerega sta spremljala njegova dva uradna argentinska pobočnika Padula in Sola, se je danes podal v vladno palačo ter se poslovil od litika bo prinesla velike koristi, I predsednika republike dr. j a De
I \iveaxa. De Pinedo se je predsedniku prisrčno zahval i a pomoč in za. lepi sprejem katerega je bil deležen v Aru : i i uniji. Dr. De Alvear je \ -vojem odgovoru izjavil, da je argentinsko ljudstvo z veseljem sprejelo o-bisk velikega italijanskega letalca. Izrazil je željo, naj bi De Pinedov raid čim lepše uspel.
Polkovnik De Pinedo je obiskal tudi zunanjega in mornariškega ministra ter se je od njiju poslovil. v znak svoje naklonjenosti do Argentinije je De Pinedo odredil, da bo «Santa Ma-ria» nosila od3lej, poleg italijanskih, tudi argentinske barve in sicer dokler ne bo raid končan. De Pinedo se je nato podal v urade «Italcabla», kjer se je potom brzojava razgovarjal z on. Mussolinijem.
Tekom popoldneva sta kapetan Del Prete in motorist Zac-chetti preiskusila motorje «Santa Marie», ki bo jutri zjutraj ob 8. spuščena iz arsenala spet v morje. De Pinedo bo izvršil poskusni polet nad mestom in se bo podal do otoka Tiger. V nedeljo bo odpotoval proti Monte-videu. v Asuncionu, glavnem mestu Paraguaya, pripravljajo pogumnim letalcem velik sprejem.	_
ako se bosta industrija in trgovina po njej ravnali ter jo podpirali. Znižanje delavskih mezd ni ravno najboljše sredstvo za znižanje proizvodnih stroškov, ampak so mnogo boljša druga sredstva, ki so sicer v začetku precej težavna, a postanejo zato pozneje mnogo lažja.»
V svojem na daljnem govoru razpravlja minister obširno o vplivu, katerega izvajajo na cene izdelkov štirje proizvodni faktorji: Cene surovin, delavske mezde, splošni stroški in dobiček. Po kratki razpravi o strokovnem šolstvu, o konkurzih, o sleparijah in higijeni dela, za ključu je minister svoj globoko zasnovani govor z izjavo o finančni politiki vlade, ki vede državo naproti svetli bodočnosti. Govoru ministra sledijo prisrčne ovacije in čestitke ministrov in poslancev.
NatelniK vlade
bo imel velik govor
Zbornica odide na velikonočne počitnice dne 2. aprila in se sestane spet tekom meseca maja, da dokonča razpravo o proračunu za leto 1927.-28. in odobri razne druge zakonske načrte, ki so ji bili in ji še bodo predloženi od vlade. V majskem zasedanju bo razpravljala zbornica o proračunu ministrstva za notranje zadeve in za finance. Pred početkom razprave o proračunu ministrstva za notranje zadeve bo imel on. Mussolini velik govor, v katerem bo podal jasno sliko o izvršenem in o bodočem delu nove Italije.
Sovjetska protestno noto
kitajski vladi v Pekingu
MOSKVA, 12. (Izv.) Potrjuje se, da je sovjetska vlada odposlala kitajski vladi ostro protestno noto, v kateri zahteva takojšnJb osvoboditev ujete gospe Borodin in treh diplomatičnih kurirjev ter takojšnjo izročitev zaplenjenega parnika. Zanika se, da bi imela ta nota značaj ultimatuma in da bi Rusija koncentrirala svoje čete na mandžurski meji. Zato ne more biti nikakega govora o vojni nevarnosti.
pa se je raznesla v Beogradu vest, da je Stjepan Radić danes v Zagrebu izjavil novinarjem, da je gotova stvar, da vstopi njegova stranka v vlado. Zastopniki radičevskega kluba v Beogradu izjavljajo, da se sicer noga j anja vršijo, da pa jim njihov uspeli še ni znan.
Masaryk v Ženevi
ŽENEVA, 12. (Izv.) Današnji seji Sveta Družbe narodov, na kateri je Svet razpravljal o saarskem vprašanju, jo prisostvoval med občinstvom tudi predsednik čelioslovaške republike Masaryk.
Poroka, ki vzbuja zanimanje
CARIGRAD, 12. (Izv.) Turški tisk prinaša obširno poročilo o poroki nekega uglednega Italijana po imenu Marinelli s krasno hčerko nekdanjega turškega senatorja Ajšo-Hanum. Vzrok tega nenavadnega zanimanja liči v okolnosti, da je to prva poroka med muslimanko in med pripadnikom druge vere, ki jo bila postavno sklenjena po nedavno uvedenem civilnem zakonu.
Proračun ministrstva pravde
sprejet na včerajšnji seji jugoslovanske nar. skupščine
BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes se je v narodni skupščini vršila podrobna debata o proračunu ministrstva pravde, ki je bil z večino glasov sprejet. Za tem se je pričela razprava o proračunu ministrstva prosvete, ki se bo nadaljevala tudi jutri, v nedeljo.
Pred obnovitvijo koaltiije RR v JugoslovlH ?
Uzunovič se pogaja z Radićem
BEOGRAD, 12. (Izv.) Uzunovič je pričel pogajanja z Radićem. Poslal je svojega emisar j a v Zagreb, ki je ponudil racJičev-cem razne koncesije, ako stopijo v sedanjo vlado. Gotovi politični krogi smatrajo, da ti pogajanja ne bodo uspela. Nocoj
IBERLITZ-SCHOOL
I Trst, Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-82 I Pouk In prevodi v vseh Jezikih. 1*3
S M I L A J O D
čisU kri
182
PRSNI SIRUP
izborno sreditTO proll kašlju
G L Y K O L
najboljše okrepce*alno sredstvo
Lekarna Cishilaaovicli - Trst, Via del, Gitillani ki
Lastnik : F. BOLAFF1«
Zapomnite si!
Ako hočete priiiraniti na stotine lir pri nakupu pohištva, tedaj jc neobhoiuo potrebno, Ja se obrnete naravnost na
VELIKO TOVARNO POHIŠTVA
lukt»u-.nega iif nav?dne^a z LASTNO ZALOCJO
A. BIECHER
TRST - Via deli' Istria št. 73 - TRST
Prodajajo se tudi posamezni Uosi. EmbalaZe In točne poSIIJatve na deželo.
Slovenske žene!
manu akturnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genova štev. 21 (prej Campanile)
MAR!A AC CER BONI
kjer se služijo slovenske odjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in taoteje. Svila (sezijska novost) po L 5.50, Brisače, nogavice in druge manu'akturne potrebščine. (364) Govori se slo ensko.
IL
V Trstu, dna 13. marca 1927,
DNEVNE VESTI
RomemorocUd Stettfl Kosovela v UabUogski drami
I* Ljubljane nam pišejo:
V torek, dne 8. marca se je vršilo rr ljubljanskem dramskem gleda-tttču kotnem orači jsko slavje za lani umrlim kraškim pesnikom Srećkom Kosovelom, rojenim v Se-tani in umrlem v Tomaju. Slavje <}e imelo obliko recitacijskega večera, na katerem sta sodelovala dva člana ljubljanske drame, ga. Mila Saričeva in g. Slavko Jan ter stud. phil. Ciril Debevc, katerega je vezalo s pokojnikom tovarištvo na univerzi in ki je tudi večer režijsko razvrstil.
Komemoracija se je začela s spominskim govorom filozofa AUonza Grpana, ki je očrtal pokojnega Srečka kot umetnika in človeka. Kakor brinjeva jagoda je padel Srečko Kosovel v razdrapane slo-venske^ulturne razmere. Je! se je razvijati v najtežji dobi, ko je divjala svetovna vojna in ko se je na Slovenskem slišala samo beseda Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Toda mladostnim sanjam kratkega poeta so kmalu sledila leta razočaranja, ki ne prizaneso nikomur v življenju. To bridko spoznanje resnice je dalo rajnemu pesniku pobudo za njegove najboljše literarne tvorbe. Srečkova pesem je zoreia vedno sočnejše in krrpkejse in bas ko je bila na pragu popolnosti, je utihnila. Tako se je tragično zlomil«^mlado življenje, ki je toliko obetalo in zapustilo za seboj veliko vrzel v sodobnem slovenskem pesništvu.
Po uvodnem govoru je zasijal na transparentnem platnu simbolično zarisan pesnikov obraz. Ciril De-bevec je izpregovcril nekaj stavkov, ki označujejo pokojnikovo smer in poslanstvo. Potem so prišle na vrsto recitacije.
Prvi j<* nastopi! g. Slavko Jan. Predna^al je devet pesmi in eno prozo. Najgloblji vtis je napravil s štirimi soneti, naslovljenimi «Ko-mar pod goro», ki tvorijo Srečkovo življensko izpoved. Neverjetno, a resnično je, da jc Srečko Kosovel dosegel relativno največjo pesniško popolnost baš v strogovezam obliki soneta. Njegovih sonetov sicer ni posebno mnogo, a so /ato zreli in kažejo pokojnikov talent v vsej čistosti. Sonetni cikeV Mornar pod goro» je grenak koniiteor mladega človeka naše dobe, ko požira mitološki Kronos svoje otroke, predno jim je usojeno dospeti na cilj.
Za g. Janom je nastopna igralka pa. Mila Saričeva, sentimentalka in naivka, ki je kreirala pred dvema letoma tudi naslovno vlogo Župančičeve tragedije «\eroriika Delniška . Čitala je mehkolmo liri-ko, med drugim kraška motiva «Bori» in cStarka za vasjo«. Prva pesem je nekaka apoteoza tihega, intimnega pejsaža kraške gmajne; druga je socijalen motiv in opisuje glad siromašne družine na vasi. Z lapidarnimi stavki podaja Srečko v tej razmeroma kratki pesmi irapiko bedne kraške naselbine, v katero prihaja starka — Beda.
Tretji del programa je izpolnil g. Ciril Debevec. Izbral si je najmočnejšo pokojnikovo liriko in je napravil posebno močan vtis s tremi pesmimi: Kdo je hodil?, Balado in Ekstazo smrti. Prva je krepak kraški motiv v stilu Petra Bez-ruča, ki se v pesmi t elo imenom omenja. Druga je sinteza bolesti j slovenskega pesnika, ki vidi propadanje drape rodne zemlje in ga spreletava Firah pred prihodnostjo. Tretja, ki se smatra r'.a eno najbolj značilnih novodobnih pesmi v slovni -ki poeziji sploh, obravnava u-miranje povojne generacije, ki preživlja neprestano težke krize in se ne more povzpeti kvišku.
Prireditev se je vršila pod protektoratom ge. Franje dr. Tavčarjeve, vdove po pokojnem ljubijan- j skem županu in slovenskem pisa- i telju ter častne dvorne dame. V ! gledališču so bili navzočni skoraj vsi slovenski književniki, najbolj pa se je oddolžila spominu pokojnika s svojini posetom mladina, katere glasnik je bil Srečko Kosovel in pred katero je korakal s svetlo plamenico, ki se je prezgodaj utrnila.
Vsi ljubljanski listi poudarjajo tragično izgubo, ki je zadela slovensko slovstvo s Srečkovo smrtjo. Poročevalec «SIov. Naroda > imenuje pokojnika «enega nedvomno najglobljih. najizvirnejših. po idejah, čustvih, jeziku in lepih formah bogatega pesnika sodobnosti«, ter nadaljuje: «Mlad je bil Srečko Kosovel, a prav ta bujna, borbena, iščoča, globoko iskrena mladost je njegova prednost. Bil je izreden talent, globoka osebnost, ki bi se bila razvila morda do višine; saj že, kar nam je zapustil, spada med najkrasnejše cvetove naše moderne lirike«. Na koncu izraža kritik željo, da dobi slovenska javnost čim prej izbrane pesnitve pokojnika v knjigi, kar se bo seveda zgodilo.
Naj k temu poročilu še pristavimo, da se nahajajo Srečkove pesmi tudi že v zborniku moderne evropske lirike, ki je izšel lani v poletju na Dunaju in v Lipskem in kjer so dobili mesto samo reprezentanti sodobne evropske poezije.
Samski davek
Samski davek pritiska in samci od 25. do 65. leta se morajo podvizati, da do 31. t. m. naznanijo natančno svoje dohodke ali da se oženijo.
Samci, ki bodo obdavčeni, se delijo v tri kategorije, ki &o
1)	kategorija tistih, katerih dohodki so bili že ugotovljeni za. odmero doikrinilnega davka (imposta complementare). Ti samci navedejo v vzorcu za napoved s^oto dohodkov, ki je bila določena za 1. 1927. Najdejo jo na svoji karteH za dopolnilni davek.
2)	kategorija tistih, ki niso podvrženi dopolnilnemu davku in niso bili njihovi dohodki še nikjer ugotovljeni. Taki samci navedejo v napovedi dohodke, ki jih imajo.
3)	Kategorija domačih sinov, ki nimajo lastnih dohodkov. Zanje morajo napraviti napoved očetje ali njihovi postavni namestniki. Oni navedejo v napovedi znesek, ki je bil ugotovljen za dopolnilni davek, a če tega davka ne plačujejo, pa obrazložijo svoje dohodke.
Pri samskih delavcih, ki so zaposleni po podjetjih, fabrikah itd., morajo napraviti napoved njihovi delodajalci (gospodarji). Delavci jim morajo preskrbeti vse potrebne podatke.
Prosti te napovedi so: katoliški duhovniki, popolni vojni pohabljenci, oficirji, podoficirji in vojaki v aktivni službi, oni, ki so v službi na vezano dobo, katerih ženitev je urejena s posebnimi določbami, oni, ki se v smislu čl. 01. civilnega zakonika ne smejo poročiti, in inozemci, ki ohranijo drugo državljanstvo, dasi stalno bivajo v Italiji.
Kazni, globe in poostritev davka so določene za one, ki ne napravijo napovedi do 31. marca ali ki dajo o sebi ali o svojih dohodkih napačne podatke.
Samski davek je sestavljen iz dveh svot: ena je odmerjena v razmerju s starostjo, druga pa je dokladna svota, ki se odmeri v razmerju z dohodki na isti način kakor dopolnilni davek (complementare). Prva, t. j. stalna svota jo odmerjena tako-le: od 25 do 35 let 35 lir, od 36 do 50 let 5§ lir in od 51 do G5 let 25, lir.
Tisti, ki ne plačujejo navadnega dopolnilnega davka, bodo plačali poleg stalnih svot, ki odgovarjajo njihovi starosti, še J4 najmanjše svote, ki se odmeri za dopolnilni davek (30 lir), t. j. torej 7.50 lir.
Poteki razcifi važoili rcKev
Rok je huda reč. Kdor je rok
zamudil, je izgubil pravico do vojne odškodnine, do pokojnine, na sodni}ah so ga kontumaeirali in najboljše pravde je izgubil, na davkariji so ga zašili, da je same številke videl. Vse to, ker je rok zamudil.
Zato mi ▼ našem listu vedno opozarjamo na potek tega ali onega roka. Kdor naš list ti ta, ne more reči, da bi trpel škodo radi zamude rokev.
Danes navajamo par izmed njih.
31. marca poteče rak za vladanje prošenj in kavcij za trgovinska dovoljenja.
31. marca morajo biti gostilničarji v reda z vplačilom gostUci-carske pristojbine za leto 1927.
31. marca poteče rok za vladanje priiav dotedkev za odmero davka na samce. Kdor ne prijavi, ga zadene gleba.
Dne 9. maja prične obveznost istcvetnic (osebnih izkaznic)
10. maia poteče rok za vlaganje prošenj za poplavijence lanskih pevodnji.
7. junija poteče rok jusarjem za prijavljanje niib.ovih pravic na skupnih zemljiščih.
IZ TRŽAŠKE OZOLICE
Iz Padričev nam pišejo:
Dne 4. t. in. nam je ugrabila neizprosna smrt priljubljeno in v najlepši dobi svojega življenja se nahajajočo, komaj 23 let staro Viktorijo Grgič. Pokojnica je bila zelo marljiva in dobra. Pogreb se je vršil v nedeljo. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba velika. Pevsko društvo «Slovan» je zapelo nagrobnico doma, v cerkvi in na pokopališču.
MESTO STROJEPISKE PRI GEN.
KONZULATU V SARAJEVU
Pri italijanskem generaln. kon-sulatu v Sarajevu ie izpraznjeno mesto strojepiske. •
Za to mesto so postavljeni sadeči pogoji:
a)	italijansko državljanstvo:
b)	popolno znanje strojepisja, italijanskega in srbo-hrvatskega jezika;
c)	ne nad 35-letna starost.
Prednost bo imela ona prosilka,
ki pozna tudi francoščino.
Tiste, ki nameravajo prositi za to službo, se lahko obrnejo za natančnejša obvestila na kr. prefekturo (Gabinetto).
Iz urada Pol. dr. Edinort v Trstu
Vsi oni, ki prihajajo na nate tajništvo po nasvet« ali prosit posredovanja, naj ne pozabijo prinesti s sehoj člansko izkaznico, gospe pa člansko izkaznico kakšno narodne ustanove.
J. Sen da - Ciginj: Avstrijska komisija na Dunaju prouči vsako prijavo in če prizna ta dolg, bo izplačala Italija vojno rekvizicijo.
Marija vd. Cotič - Greta: Lansko leto Sele se je začela preiskava v Vaši stvari, ker prejšnjih vlog niso našli; smo požnrilL
A. Ferfolja nasl. - Sela: Prijavljena je bila škoda, v znesku lir 19.838, a prisojenih je bilo L 12.415. Fin. intendanca je likvidirala L.
45.722, morala pa bi odžkodovati m 64JT70 lirami. Na Soc. ricostru-ziotii izhaja, da izvrSena dela zna-ftajo lir 80.161. Treba čakati rešitev rekurza.
Ivan Oraden - ftempoiaj: Ko smo svoj čas posredovali za Vas, smo dobili zagotovila o skorajšnji rešitvi, sedaj pa je stvar zavleklo ravno Vaše pismo za Zvezni zavod. Vedite, da Zvezni zavod likvidira le potom «Soc. Ricostruzioni«. Smo zopet požurili; Vi pa med tem pripravite potrdilo, da ste osebno na svoje stroške vzpostavili nepremičnino.
CESTARJI! Zravnava pk5 cestarjem se bo vršila v naJkraJBeaa (asa. Za tržažko in istrsko pokrajino so bili izdani plačilni nategi že 4. t. m.; potemtakem bo v IS. dneh vsak prejel, kar mi ie pri-«6e.
Frančšika Mielniczek - G. Braniča: Tu ne bi pomagala intervencija pri konsulatu, pač pa tožba za alimentacije. Znamke ni bilo.
T. vd. Žgavec - Vipava: Polna pokojnina gre dečkom do 14., deklicam pa do 16*. leta; z 21. letom pa sploh preneha vsako nakazilo.
Tr. Misigoj - Trst: Tudi rekurz. je bil odbit.
P. C.: Ilustrirane dopisnice s samim datumom in podpisom od-pošiljatelja se frankirajo za tuzemstvo z 10 stotinkaini. Voščila alti pozdravi itd. izraženi v največ petih besedah p«L za tuzemstvo z 20 stgannkami.
Silvester KlemenčiS - šejsrelje: Za trgovino jestvin gre ena kavcija, za gostilno druga; poleg tega pa še posebno takso za izdajo gostilniške obrtnice od strani kve-sture. Glede mlekarne pa je vprašanje precej nejasno; vsekakor razprodaja na drobno se smatra ona, ki se vrši posameznim kqm-sumentoin, na debelo pa ona, m8-kar v manjši količini, ki se oddaja razprodaialcu.
Marija vd. Žagar - Bazovica: Vaša zadeva bo v kratkem zaključena toliko radi pokojnine kakor za nedvignjene obroke po pokojnem soprogu.	Tajništvo.
*-—
Iz tržeškega življenja
Pri Igri si zlomil nogo. .
Sinoči je mati prinesla v mestno bolnišnico 4-letnega Miloša Kovača, stanujočega v Sv. Križu pri Trstu; otrok je imel zlomljeno desno nogo v stegnu. Kakor je povedala mati, se je mali Miloš sinoči okoli 18. ure dgral v njeni trgovini z jestvinami z nekim sovrstnikom, ki ga je med igro pahnil proti vreči krompdrja. Nesreča je hotela, da se je pri tem vreča prevrnila nanj in mu zlomila ud., i Nesrečni otrok je bil sprejet v kirurgični oddelek in me bo moral zdraviti kakih 40 dni.
Slabo Jo je izkupil.
Ko je gostilničar Anton Sila včeraj zjutraj hotel odpreti gostilno D.K.D. pri Sv. Jakobu, ki jo arn vodi, je v svoje nemajhno začudenje ugotovil, da ga je nekdo ho* tel... prehiteti. Zasačil je namreč pred vratmi mladeniča sumljive zunanjosti, ki je onegavil pri ključavnici s ponarejenimi ključi, očl-vidno z namenom, da bi se vtihotapil v gostilno. Sila — mož je radi svojih krepkih pesti res vreden tega imena — je namah uganil njegovo nepošteno nakano. Planil je proti mladeniču, ki je, zapazivši nevarnost, skušal zbežati, in ga lopnil s pestjo, v kateri je držal ključe, tako krepko po glavi, da je zlikovca oblila kri; radi bolečine se je ta celo toliko spozabil, da je začel vpiti na pomoč. S tem pa je v svojo škodo privabil ljudi in med njimi tudi dva policijska a-genta, ki sta ga aretirala ter ga odvedla na bližnji policijski komi-sarijat. Tam je bil zlikovec, ki je bil spoznan za 21-letnega štetfana Pavlacovich, starega znanca policije, stanujočega v ulici Industria št. 53, zaslišan, nato je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ko bo ozdravil, kar se bo zgodilo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v kakih 14 dneh, bo pa moral še v zapor.
Zlikcvski obisk.
Predpreteklo noč so se neznani zlikovci vtihotapili v stanovanje železničarja Antona Datta, stanujočega na Greti - Serbatoio št. 120, ter ukradli železničarsko žepno uro, nalivno pero in nekaj perila v skupni vredposti okoli 500 lir. Preden so odšli, so še pogledali v kurnik na vrtu, iz katerega so pobrali eno kokoš in tri golobe, vredne kakih 50 lir.
Datta je javil tatvino, ki jo je odkril včeraj zjutraj, orožnikom na gretski postaji.
TrZaško sodišče
Pretresljiva- nesrečo na parniku •Belvederea. Nje odmevi na tržaškem sodišču
Čitatelji se gotovo spominjajo grozne tragedije, ki se je odigrala dne 1. novembra 1925. o priliki razkuževanja parnika «Belvedere», ki je last družbe «Cosulich». Po razkuženju parnika je prvi Sel v prostoren Guido Rubieri, uslužbenec razk\ževalnega zavoda Zvitanieh in Bidoli, in se ni več vrnil. Sledil mu je, da ga reši, njegov brat VirgiHj in šel v smrt za bratom. Solastnik razkuževalnega zavoda Luciano Bidoli je za njima napravil obupen poizkus rešitve. Umrl je tudi on zadušen po strašnem cijanovem plinu. Še ni bilo dovolj. Marešjalo Edvard D'Ange-
lo ai hotel prepustiti ponesrečencev ialoetoi usodi in izginil ▼ črno odprtino, zadrževan obupno od prestrašenih prič pretresljivega pri-aora. Tudi on se ni več vrnil. Umrl je z dragimi, ne da bi mu bilo mogoče pomagati.
Nesreča ima nekaj čudno-ple-menitoga na sebi. Prvi ponesrečenec je šel v smrt in umrl kot žrtev svojega poklica, drugi vsi v plemenitem namenu, da rešijo bližnjega.
Človeška pravica je začela iskati ljudi, Ki so odgovorni za to nesrečo, in poklicala pred sodni dvor zdravnika dr. Rib ar da Sonz, ki pripada pomorskemu zdravstvenemu uradu, Vladimirja Zvitanieh, solastnika razkuževalnega zavoda, kapitana Riharda Sigon, uradnika tehničnega nadzorstven, urada družbe Cosulich, in Nikolo Gia-drossicha. drugega častnika na parniku «Belvedere»>.
Obtoženi so:
Dr. Sonz, da ni pred razkuževanjem poskrbel za varnost operatorjev zavoda in da ni poskrbel za dovoljno prezračenje razkuženih prostorov;
Zvitanieh, da je oskrbel svojim delavcem pokvarjene plinove maske;
kapitan Sigon, da« je naročil razkuževalnemu zavodu omenjeno delo, ne da bi prej pregledal stanje prostorov, ki jih je bilo treba razkužiti, posebno pa, da ni pazil na lestvico iz vrvi, katero je moralo osobje razkuževalnega zavoda uporabiti za dohod v prostore št. 3;
Giadrossich, da je zanemaril isto kot kapitan Sigon;
vsi skupaj, da so glasom navedenega krivi smrti štirih ljudi.
Kapitan Sigon pravi, da ne more on nikakor odgovarjati radi nesreče. Obvestil je o potrebi razkuženja pristojne oblasti in s tejpa izvršil svojo dolžnost. Tvrdka Zvitanieh in Bidoli je pooblaščena v to.
Tudi Giadrossich smatra, da je izvršil svojo dolžnost. Bil je na parniku do zadnjega trenotka. Ko s« je prepričal, da ni na parniku nikogar razen zavodnih delavcev, je tudi on zapustil pamik. Lestva iz vrvi, katero so rabili delavci, je služila dan pred nesrečo za razkladanje parnika, ki je pripeljal v Trst zmrznjeno meso. Nihče se ni pritoževal o njenem stanju. Zato ni imel povoda slutiti, da bo ta Iestva povzročila tako nesrečo. (Iz slike se namreč razvidi, da so nesrečneži poskušali pobegniti strašni smrti in da sta se na lestvi zlomila dva klina.)
Preds.: Kje je sedaj lestva?
Obtoženec: Je Še vedno v rabi na parniku, ki pride v Trst 28. t. m.
Solastnik razkuževalnega zavoda pravi, da je on le finančnik omenjenega zavoda. Tehnik je bil Bidoli. Ta je kupil v Benetkah omenjene maske. Bidoli je bil last-mk enakega zavoda v Benetkah.
Dr. Sonz izjavlja, da je s tem, da je preizkusil moč cijanove raztopine, ki je bila določena na 5 pro mille, izvršil v polni meri svojo dolžnost. Poskrbel je tudi za popolno zapretje prostorov, ki jih je bilo treba razkužiti, in za poznejšo ventilacijo. Prisostvoval je z obrežja razkuževalnemu delu in določil, da se mora zračiti 14 ur, ker je bil dan prej vlažen. Po končanem delu je šel na parnik. Videl je Bidolija, brez maske, kako je dirjal sem in tja in kričal: »Rubieri, Rubieri!« Potem je izginil v spodnje prostore. Ni vedel, kaj se je dogodilo spodaj. Tedaj je hotel D'Angelo hiteti v pomoč ostalim. Odsvetoval mu je na vso moč. Toda D'Angelo ga ni hotel poslušati in je izginil tudi on. Pogledal je skozi odprtino v temo. Tedaj je začutil, da mu je nekaj stisnilo grlo... Zarjovel je... Videl je nesrečneža pa?sti na dno ladje...
Pri popoldanski razpravi sta bila zaslišana Kari Rubieri, oče umrlih bratov, in vdova D'Angelo, gospa Bianca D'Esposito.
Priča inženir Bugliovaz, kapitan ognjegascev, je prihitel na mesto nesreče z dvema avtomobiloma. Ni pa mogel pomagati, ker je sam zdravnik dr. Sonz izrecno prepovedal ognjegascem vstop v razkužene prostore. Bilo je tudi zaman, kajti ciian mori hipno.
Delavca Josip Cobau in Peter Sparoni sta pomagala pri razkuževalnemu delu. Opisala sta to delo v podrobnostih. Ko sta slišala o nesreči, sta poskusila tudi ona dva napraviti, kar je bilo mogoče.
Operater razkuževalnega zavoda D'Osmo, ki je bil poklican na lice mesta, izpove, da je hotel iti v spodnje prostore parnika, da poizkusi, kar je bilo mogoče storiti za ponesrečence. Imel je pri sebi svojo maska Toda tudi njemu Je dr. Sonz prepovedal vstop.
Cav. D'Osmo je tudi prišel na lice mesta, a ni mogel storiti ničesar. Videl je drugi dan trupla ponesrečencev. Ni pa mogel preiskati mask.
Priča Silvi j Luin Je videl Bidolija, kako je izginil v usodno odprtino in potem kako je padel na dno parnika. Ve tudi, da je marešjalo D'Angelo vzel masko delavca Spe roni ja, ko je hitel na pomoč drugim.
Anton Zotti, kapitan, je dal Giadrossichu potrebna navodila k operaciji
Dr. Ugo Siacci, ravnatelj po*-mroskega zdravstvenega urada, je zasliftan kot zadnji. Pove med drugim, da je skrivnostno nesrečo na parniku «Belvedere» preiskala mednarodna komisija, ki so jo sestavljali ugledni svetovnoznani zdravnik?. Niso pa prišli do rri-kakega zaključka in nesreča bo
vedno zavita v tajnost. Nerazumljivo je namreč, kako da se jo izredno lahkj cijanov plin mogel ustaviti za 14 ur v odprtih prostorih. Raztopina ni bila prehuda.
Zatem so bile pročitane izjave izvedencev, ki so ugotovili zastrupljanje nesrečnikov. Tudi o lestvi s© izražajo precej slabo. Maske so bile slabe m tudi cijan ni bil ravno najbolji.
Dr. Sonza branita odv. Padoa in Jona, Zvitanicha odv. Mat3seN Lortani, kapitana Giadrossicha m kapitana Ligo na odv. Cosulich. Interese vdove D'Angelo zastopa odv. Turala in interese Karla Rubieri odv. Gianlranco Tamaro.
Včeraj pozno popoldne so končali govori zagovornikov. Odvetnik Matosel-Loriani je obdelal moratoo stran obravnave, orisal nad vse plemenito stremljenje nesrečnih žrtev — ljubezen do" sočloveka. «In ako je kdo te nesreče kriv, tedaj bo ta ušel človeški pravici« — zaključuje govornik — «kajti zaznali smo vsi, da je ta neznanec neizprosni slurčaj, skrivnostna usoda — nekaj skritega, kar ne bo človeška znanost nikdar odkrila...!«
Pod, večer je bila razglašena razsodba, glasom katere so bili obtoženci oproščeni, ker njihov čin ne tvori zločina. Zvitanieh je bil oproiičen, ker ni zagrešil ničesar.
Obravnava je vzbujala vseobče zanimanje in dvorana je bila ves čas obravnave nabito polna.
Otvoritev zasedanja porote v letu 1927. Obravnava proti morilcema finančnega stražnika Franca Stanganellija.
Jutri prične razprava proti Petru Bizjaku, živega Jerneja iz Zagorja pri Postojni, in Karlu Brus, živega Alojzija iz Hotedršice (SHS), obtoženima, da sta dne 11. avgusta 1921. na cesti Landol - Bukovlje umorila finančn. stražnika France. Stanganelli. Obtoženca brani
odv. Franco Ferrero. Sodni dvor bo moral razglasiti razsodbo v kontumaciji, ker sta obtoženca 3 mesece po zločinu ušla iz postojnske ječe.
Društvene vest!
Družabni večer.
TradicijonaJni družabni večer «Balkana» se bo vršil v soboto, 19. t. m., ob 21. uri.
TELESUA VZGOJU
SPORT
Igrišče Primorje Concorđia II. - Primorje II. ob 14. Conccrdia I. - Primorje I. ob 15.30.
Danes se srečajo na proseškern igrišču zgoraj navedene čete. V slučaju slabega vremena pa se nastopi ne vršijo.
«Prosveta» - «Zora»
Omenjen četi se srečata danes v prvenstveni returni tekmi. lgr» bo gotovo zanimiva in bo marsikoga privabila na igrišče «Adrije». Začetek ob 15. uri.
D. k. «N. Tommaseo».
Danes se zberejo vsi nogometaši ob 13.30 v društvenih prostorih ali pa ob 14.30 na igrišču. — V.N.P.
M. d. «Rocol» III. - «Bazovlca II.
Danes se srečata goriomenjeni četi v vzpodbujevalni tekmi pred prvenstveno tekmo «Opčine» - «Ro-col» I. Ta tekma začne ob 2. točno na igrišču v Bazovici. — Dolžnost naših športnikov je prisostvovati tej tekmi ter s tem vzpodbuditi naše naraščajnike. ki bodo sčasoma pošali iz naraščaja naši pravi športniki. — Ama —
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Imenovanje pokrajinskega upravnega odbora
Komisar za pokrajinsko upravo dr. Pascoli je imenoval člane upravnega odbora goriške pokrajine. Imenoval je v ta odbor osebe, katere so se mu zdele primerne. In to je. kar se njega tiče, pravilno. Ni pa prav, kar trdi goriški lokalni list «Voce di Gorizia», da predstavljajo imenovane osebe vse različne okraje Goriške dežele. En sam pogled na imena odbornikov zadostuje, da se lahko vsakdo prepriča, da štiri petine dežele sploh nima nikakega zastopstva v novoimenovanern pokrajins^em upravnem odboru. Mi bi tega ne omenjali, toda gre nam zato, da bi kak nepoučen ne nasedel takemu pisanju.
Odprte lekarne
Danes, v nedeljo, dne 13. novembra bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Pontoni, Via Bastello št. 2G; do ene ure popoldne lekarni Kiirner, Cor-so Vitt. Em. III št. 4, in Alesani, Via Carducci št. 12.
RIHEMBERK
Smrtna kosa.
V soboto zjutraj je preminula v goriški bolnišnici usmiljenih bratov tukajšnja domačinka Kodrič Terezija roj. Vidmar po dvomesečni bolezni. Pokojnici naj sveti večna luč, družini pa naše sožalje! VRTOJBA Prireditev Na5e domače društvo »Napredek» se Se delj časa pripravlja za veselico v večjem obsegu. Na spo-
redu ima poleg drugih točk tudi zelo zanimivo Medkovo lalafc^o cPri Hrastovih*. Natar-čnejti spored so objavi pravočasno. Rjt jo igra kakor tudi vse druge letkm vredna, da si jo vsak ogleda, m priporočamo ie sedaj za obilen obisk in upamo, da nas obiSče občinstvo iz okolice in mesta v precejšnjem številu.
TOLMIN Drobne tolminske vesti.
Nesreča.
Posestniku Klinkonu Ivanu (po domače Toinažlcu) iz Žabč sta se prekotaliia na poti iz Zabaza konja v grapo. Na kraju v «tSkočeh» se je baje hotel ogniti nekemu drugemu vozniku, pa je konjema zmatt/uio tal pod nogami in jih voznik ni mogel uaržati, ker se js vprega utrgala. Oba ko: ja sta ubila.
Samomor.
Neki vojak v tukajšnji vojašnici ei je prerezal srlo ter je umrl na izkrvavitvi rane. Že dolgo se nI pripetila slična nesreča med tukajšnjim vojaštvom.
Tatvina
Trgovina Battoia je bila okra-dena; odnesli so nekaj sira, denarnega drobiža in Še nekaj malenkosti. Kaj dostikrat so zadnja leta trgovine v Tolminu podvržene tatvinam. Oblast pridno poizveduje.
OSEK Vrnitev iz Amerike.
Iz vseh krajev dežele prihajajo glasovi o izseljevanju v Južno Ameriko. Pri nas se je pa dogodil obraten slučaj. V7 frnkciji Vitovlje se je vrnila te dni družina Lau-danovih iz Južne Amerike. Vrnila se je mati s svojimi malimi otroci, mož pa je ostal tam. Pripovedujejo, da je tam le težko dobiti dober zaslužek, tako da cela družina ni mogla izhajati s tem, kar je mož zaslužil. Mož je pa ostal še tam, da poskusi še poslednje in vsaj > be zaenkrat preživi.
Njegova družina se je pa po dveh letili vrnila kot rečeno nazaj do*-mov, to je ne domov, ampak le v domovino, ker dom je pred dvema letoma predala, da se je urogla iz.-seliti Sedaj bodo skušali se preživljati r*a kotu zemljišča, ki je ostal stari materi v dosmrtni užitek. Težko bo, toda še vedno bolje kot v tujini.
Navedli smo ta slučaj v svarilo vsem izseljencem, da ne napravijo tako važnih korakov, kot je ravno izselitev, z lahkomiselnostjo ali pa zgolj iz obupa radi težkih razmer v naših krajih. Ni ta slučaj p vi, žal tudi ne zadnji, vsaj prevdar-nejšim naj služi v pouk, da ne po-dro za seboj vseli mostov.
P.eiks pokrajina
BISTRICA
Naša zadružna opekarna, ki ze več let ne deluje, pojde, kot kaze, v nove roke. Zanima so zanjo kreditna banka v Reki, s katero je opekarna v pogajanjih. Kot so Čuje, se bosta stranki pogoditi, ker se gre za razliko le nekaj desettisoč lir. Naprava je v dobrem staniu, materijal dober in tudi lega prikladna. Le tla bi obrat prišel v take roke, da bi imeli domačini zaslužek, ki ga tako krvavo potrebujejo.
Gre gl?s, da bo nas trg kmalu preskrbljen s telefonsko mrežo. Tudi to nam je potrebno in dobro. Enako slišimo tudi o zgradbi občinske hiše "a. Bistrico in Trnovo. Saj je tudi to potrebno, a so še druge potrebe nad to, na pr. vodovod za Trnovo. — Ze dolgo ča^a čakamo, da zraste kakšna nova hiša ker je pomanjkanje stanovanj, ki se naglo bližajo pretiranim cenam. Nova stavbinska zadruga bo imela precej hvaležnega polja, le počasi stopa na Pf>t udej-stvovanja, ker ima premagati precejšnja ovire. Pereče je vprašanje stavbišč. ker je teren zelo drag. Ni posebnost, Če čujemo, da zahteva lastnik 10, 20 in tudi 30 lir za m', kot je pač lega zemljišča. Vendar pa ni to splošen pojav.
Drobne vesti
Repatica Pons Wlnnecke.
Periodično repatico Pons \Yiu-neeke, ki se nam približa v>akih pet let do vidnosti in ki berriusera junija najbliže naši zemlji, je sedaj zasledil belgijski astronom Van Biesbroeck. Učenjak jo natančno določil sedanje mesto repatice. Ta se da sedaj ijblediti na nebu le s pomočjo skrajno občutljivih daljnogledov, ker je zvezda šestnajste vrste. Repatica se nam približuje z veliko naglico in napravi dva milijona kilometrov na dan. V treh mesecih mogoče tudi če prej jo bomo lahko opazili s prostim očesaru na nebu. Sedanja razdalja repati-ca-zemlja znaša 131 milijonov kilometrov, repatica solnce 253 milijonov. Dne 27. junija, ko bo repatica nem najbliže, 1m} sledeče razmerje glede zemlje G milijonov in ide-de solnca 830 milijonov kilometrov razdalje.
BORZNA POROČILA
Amsterdam 895—905, Belgija 310-314, Francija 87.80-87.90, London 108.75-108.95, New York 22.40-22.45, Španija 385-389, Švica 4?9-433, Atene 29.20-29.50, Berlin 529-533, Bukarešt 13.50-14, Prapra 45-66.65, Ogrska 390-391, Dunaj 3!r,-317, Zagreb 39.30-39.50. — Uradna cena zlata (11. III.) 433.19; vojno-odškodninske obveznice 60.90.
V Trstu, dne 13. marca 1927-
Gospodarstvo
Boj glede kozlelTiiile v prejšnjlti časih
Sedaj ko preti kozoreji radi noveg-a davka na koze popolna propast, nam laliko služi v pouk prizadevanje naših gorskih vasi, da bi se jim edini vir njihovih dohodkov — kozoreje ne onemogočil ali skrčil radi omejitev pašnje.
Leta 1905. je bil namreč predložen pred goriški deželni zbor načrt zakona glede reje in paž-"nje koz. Deželni zbor pa ni odobril načrta, ker bi se moralo na podlagi njega skrčiti število koz in bi se sploh koze le tezKo redile. Deželni odbor se je obrnil na posamezne prizadete občine z vprašanjem, kaj da mislijo glede uporabe tega zakonskega načrta. Občine Bovec, Soča, Žaga. Trenta, Drežnica in Trnovo so se izjavile odločno nasprotne nameravani postavi, ki je hotela skrčiti število koz.
Že poprej so dolgo vrsto let tekla pogajanja med osrednjo avstrijsko vlado in pa goriško deželno upravo ravno glede kozoreje, posebno ker so. okrajni glavarji precej strogo preganjali koze na podlagi vladne odredbe z dne 13. julija 1844 st. 7507. l'o-litične avstrijske oblasti niso hotele pustiti iz svojega delokroga področja nadzorstva nad kozorejo. Aplikacija omenjene odredbe iz ietfr 1844. je tako hudo tlačila one gorske vasi, ki so se pečale z kozorejo, da so poslanec Fon in tovariši vložili nujnostni predlog glede tega.
Boj med takozvanibli zaščitniki gozdov in pa med kozorcjci je privedel mnogokrat do prav ostrih konfliktov. Po pravici so kozorejci očitali nekaterim pregorelim zaščitnikom gozdov in preganjalcem koz, da njihova brižnost za gozdove ima svoje razloge drugje in sicer v želji prikupiti se lovcem divjih koz (gamsov), ki so bili dostikrat bogati vplivni ari stokratj e z zvezami po raznih ministrstvih. Preganjanje domačih koz je pri-vedlo včasih do takih ney.asliša-nosti. da so se divje koze razmnožile in mnogo več škodovale gozdovom kot pa domače koze. Samo da bi se zadostilo gotovim lvskim kapricam, se je v toliko znižalo število koza, da se prebivalstvo v gotovih got skih vaseh ni moglo več preživljati doma, ampak se je moralo izseljevati v Westfalijo, kjer jim je M ina v podzemskih ro\ih izsušila kri in jih pošiljala domov bolne in pa izčrpane. Dekleta so morala v Trst iskat službe., dosti se jih je izgubilo v vlačugarstvu in so mori-b- občine plačevati bolniške stroške, vzdrževati njihove nezakonske otroke itd. Se-
bo
iCSZNCST»
Iii.
memo večje ali manjše globlje-nje od strani gozdnih Čuvajev.
Sedaj pa je prišla, kot smo že obširno poročali, nova postava glede davka na koze. Ne gre torej sedaj za večjo ali manjšo omejitev pašnje, ampak davek je bil ustanovljen zgolj zato, da koze izginejo, kot pravi poročilo k predložitvi zakona. Prebivalstvo dotičnih vasi, ki se pečajo po večini samo s kozorejo, ne pozna drugih virov dohodkov in mu ne bo kazalo drugo, kot da se izseli.
Prej pa naj še potom svojih poteštatov, in ako ti ne bodo hoteli, pa naravnost na prefekturo in na kmetijski urad v Tolminu naznanijo natančno s podrobnimi statisti čimi dokazi gmotno škodo, ki jo bodo utrpeli njihovi kraji z uvedbo novega davka, ter da na drugi način ni predpogojev za življenski obstanek v njihovih krajih. Napraviti pa morajo to brž. Tudi naša dva poslanca sta o tem poučena.
Bogve kakih nad si pa žal prizadeti kraji ne smejo ustvarjati glede na omilienje postave; k večjemu na kasnejšo delno iz-premembo po prvih učinkih u-porabe te davčne postave.
SEMENA, KMET. POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: Semena, vrtna in poljska, dospela iz Nemčije.
Trave in detelje zajamčene zadnjega pridelka, detelje brez prede-nice.
Razno kmetijsko orodje ročno in
vprežno; pocinkano žico za vinograde. šaue okoiičanske in kraške, žeiezne vile, grablje, cepilne nože, drevesne škarje, ter razno drupo orodje.
Drevesni karbonilej ali tendrin, preizkušeno sredstvo zoper škodljivce in zajedavre sadnega drevja.
Umetna gnojiia. Mešanica za krompir, superfosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat, čilski soliter.
Čebelarske potrebščine nam dospejo v kratkem.
SEMENSKI OVES IZ ČEŠKE spre je znam o naročila le do zadnjega i. m.
ŽVEPLO IN MODRA GALICA Bliža se čas preskrbe. Ne .zamudite določiti vašo potrebo. Cene modri galici, nemški v sodili, smo dolečili za va^onska naročila za£-i njega t. m. po lir šteriin 22.10 cif Trst, neccarinjeiio.
e OKENSKA AJDA S)	o naročiia za sejnen-
sko	r opozarjamo, naj se
ne c	i zadnji trenutek.
Lu, AME2 «MEHEUR» Zadruge in preprodajalce, kateri potrefcniejG večje število kos 'Merkur«, vabimo, da prijavijo množino. ki jo bodo potrebovali. Sentcnski krompir iz Jugoslavije.
Letošnji uvoz jugosiovenskefsa krompirja se bo kmalu zaključil. Požurite se z naročili.
MALI OGLASI
BERUTZ-SCHOOL
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio FUzi 23, pouk in pre-333
H IIT A DMA N. Borsatti & Figlio, Trat, ZLATttKnA Corso 47 (lekarna Rovi«)
popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori »e slovenski.	_
KfldioteleMJfi d^nS^žSii
tečaji. Vpisuje se vsaki dan. Vse vrste aparatov za oddajanje in prejemanje s zaklopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthoae. sličen onemu v Speziji, ki služi za izpi^s
za dosego diplom. Zavod je avtoriziran
od naučiiega ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo nameščenja na kop^ nem aH na morju. Zavod za dosego mest za naše diplomirane bodisi na kopnem ali na morju. Obiščite naš informacijski
urad. Ravnateljstvo radioielegrafične-
ga zavoda «Alessandro Volta« Via S. Francesco 31 ali pri združenih zavodih «Battifiti-Galilei» Via Battisti 10.	91
HIŠA in posestvo na Prošeku se proda. Naslov pri tržaškem upravništvu. 338
DOBROIDOČA KAVARNA v sredini mesta se proda. Pojasnila daje goriška isprava.	325
TRGOVINA jest vin in zelenjave, stara trgovina, se proda za vsako ceno. Bizjak, vi a Gel si 6.______337
POROČNE sobe, parjen bukov les, masivne 1700.—, druge jako trpežne s p«ho ali umivalnikom 2100. Turk, San Lazzaro 10, Pozor na naslov.	^40
HliA, pripravna za hotel in trgovmo,
sredi trga na Goriškem a>e proda. nila daje goriška uprava._ 342
MLAD uradnik, iz ugledne družine, z večletno prakso, vešč slovenskega, italijanskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, knjigovodstva in korespondence išče mesta. Naslov pri tržaškem upravru-štvu.	_?35
BRIVSKI pomočnik, mlad in priden, se sprejme. Brivnica Žgavec, Vipava 54
<M>
MLADENIČA sprejmem na stanovanje m hrano. Via Istria 77.	^
NAVADNO opremljena soba, v Rojanu, blizu cerkve, se odca gospodu ali gospodični. f<Tatančne;5a pojasnila se d< bijo v Rojanu v tobakarni blizu cerk^
MIZARSKA DELAVNICA s strojnim o-i braLom, moderna -prava z električnim in parnim poger' O za 40 delavcev se proda, kakor slo i in leži s poslopiem m zcmliiščem v bližini Gorice. Cena nizka, prilika ugodna. Pojasnila daje Giuseppe Ziani, Gorica. Corso Vittorio Emanuele IH., št. 44/1.	,341
RADI SELITVE se proda trgovinska o-prema in lovska puška (drillingj. V*č se izve v Crničah hšt. 94.. __
KVAS najboljše vrste Soc. Ligure Lom-barda po L 5.30 kg. pri F. Raubanu v Ajdovščini.	__^
GLTKOL »e edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosU. malokrvnost., obnemoglosti i. t. d. Izdelek lekarne Ca-sUilanovicb, Trst, Via dei Giuliam st 42.
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke
L 5_ Dobiva se samo v lekarni Ca-
stellanovich. Trst, Via dei Giuliani 4
MOTOCIKLISTI! V novoodprti prodajalni Cremascoli, Via S, Lazzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera. Har-ley-Davidson m Harlette (motor PuchJ.
31 o
BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero. Farneto 10 {podajana Ginna-stica). Ustna vila. tel. 20-64^_211
BABICA avtorizirana »prejema noseče Govori slovensko. Slavec. v»a GtuliaJgV. --265
BABICA diplomirana sprejema noj««. Beatrice Hladio, yia Madonnina HUl.
SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v via della Pieta 12. Vrata 6.
Tovorna glasbenih iflštrmneatov
Guido Bardelli
Trst - Via Milano 15. - Trst Specijaliteta: Saxofoai - iaiz-Band Popratila zajamčena - Cene zmerne
Vaš interes je, da obiščite pred nakupom obuvala staro
€E¥L§&Hllš€0 VODOP1VEC
TRST, VIA RIBORSO 29
kier dobite boeato izbero moškega, ženskega in otroškega obuvala navadne in boljše vrste po najnižjih cenan.
Blago in delo prvovrstno; poštene cene.
Sprejemajo se naročila po meri in popravila.	362
daj po zatretju kozoreje se to še v večji meri ponovilo.
V povojni dobi je leta 1920. komisar za samoupravne zade-ve goriške dežele, komend&tor Pettarin vložil daljSo vlogo na gon-ralni civilni komisarijat v Trstu glede obnove planin 11 je (k., l iio priporočal odpravo zloglasne avstrijske odredbe iz leta lb' i. ter priporočal kozorejo kot edino mogočo. vrsto go*podar-stva" \	h vaseh gornje so-
šice doline. V tem poročilu je jasno rečeno, da se more v teh krajih gojiti edino, le koza. ker u e krava in ne ovca ne moreta priti do gotovih planinskih pašnikov. Xa podlagi statističnih, podatkov se lahko dokaže, da se je z manjšanjem števila koza redne, manjkalo tudi število ovc, kajti le z obema teh dveh vrst drobnice ovce in koze je bilo mogoče izkoriščanje gornjih planinskih predelov.
Po tem poročilu deželnega ko^ mizarja v letu 19*20. ni bilo do d;. -njih dni nobenega znatnega preganjanja koz. ako izvza-
Potrtf neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je na'a ljubljena žena, mati, tašča
Kodrlč Terezija rej. Vidmar
dsnes ob 9J5, po kratki bolezni v 64. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v por.deljek 14. marca ob 1-30 pop. izpred mrt.ašniec usmiljenih bratov v uL Lam-btoso n.i rihemberžko pokopališče. GORICA. 12 marca 1927.
Kidrič Anton, sonrog. Angelj, Jožef, sinov* Rozofija, Pavla, hčeri Ida, nevesta
Po dolgi bolezni je daru;s mirno v Gospodu zaspala nasa preljubljena mama in
tašča
imžOH
zapustivši v bridki bole<sti sina I^ana, hčeri Marijo in Josipino, nevesto Fran-čiško, zeta Josipa Bu»an in vnuke, ki naznanjajo prezaioslno vest sorodnikom, prii^.lel'ere znancem.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v i pondeljek. dne 14. t. m. ob 10. uri iz hiše i žalosti Via T. Tas&o št. 4.
Tn^t, 12. marca 1927.	(366)
Odiik. cegr. pndjetj9 Kuova Imprejg C"?rso V. E. II. <7
Nekateri primeri:
BlflSS, volneno, risbe fantazija, 80 cm po L 9.-PlOtna, volneno, najnovejše barve 80 cm „ n 19a"
EltinAlft vol°en» najnovejše barve, , 71 -CpiBSiBf dvojna visokost ....	t) ti*
VliiNflfli volnen, za compose, v moder-	?f5 -
rCPllU« nih barvah, 140 cm . . . . » fcU*
Predpasniki, ^ MdDje bsrve. „ 32.
Bkapm volnen s svilo, za obleke, v vseh ?Q -IlBSlOt barvah, 140 cm...... 91
Blfl90, angleSki tip, za taHlems, 140 cm od „ 35."
w 48. 49, 60.
naprej
Popeline, Couercoat,
Uolns,
volnen s svilo, v modernih barvah, 130 cm .... po ^ volnen, za plašče, svetle barve, 130 cm .... cevasta, za športne obleke, 160 cm ........
«9
Bum* volnen, za plašče, barvane risbe KCPS9 130 cm........
>9
naprej
Fantazllo,
volna s svilo, najfinejša za plašče, v najrazličnejših barvah, popolna novost, 146 cm.......
ZENNARO & GENTILLij
•ITICT Skladišča: Via P. L. da Palestrina 3, tel. 225. Prodaja na djobno. j. TRST - Piazza in Via Renato Imbriani, tel. 2689. Prosta luka: Skladišče 4 J
Naivna skiadSila JuSilske Kraiiffte
tuzemskeira porcelana stare in odlikovane tovarne R1CHARD-GINORI Doccia (Fhrenze) » »kladiščl za tranzit in izvoz porcelana, lončevine, kristalov stekla, namiznih in toiletnih servisov, damižan, črnih, belih in zelenih steklemc
za lekarne.
POSLIKA S VClika ^za^d^ni i« Ire Ktav^a c i ° ^ n * ** ° v
[m za dva plitva io en $M krozsik Ms
Velika zaloga majoličnih umetnin, potrebščin za razsvetljavo, cevi za svetilke, tulipanov in kiobukov za elektriko, kovinastih potrebščin in vseh drugih potrebščin. Steklene šipe, prozorne in barvane v vsaki meri. debelosti in kakovost;. Ornamen-talne šipe bele in barvane, katedralne, kristali v debelosti 40 mm, parabrise ra avtomobile, navadno steklo za pode. debelo do 40 min. Imitacije kristala do 2 metrov širokosti in 4 metre visokosti, debelega 4 l/« do 6 rnm.
Lastna tovarna za izdelovanje in brušenje zrcal, zvez v svincu In medenini, zatem nenih šip potom kisline ali peska.
Delavnica v lastni hiši v Robanu
Cene zmerne. Največja prikladnost. Na zahtevo ceniki iti proračuni brezplačno
Govori se slovenski	(3C9)
v v
VELIKA SKLAD1SCA
----------
(prej A. BUTTI) VSa Mazzlni 32	Via Danta "SO
volnenin, bombaževin, svilenin, perila, zaves, preprog, pletenin, izdelkov itd. itd.
Bogata zaloga drobnarija
Velikanska izbera okraskov in modnih potrebščin.
Posebne dobave za šhriije in rnodistke
Jako zmerne ceirae-	217 s
Oglejte si naša okna ig^
podlistek
v. I. K1UŽ A NOVSKA:
Heheia
roman
Žeja, ki je mučila mlado žensko, jo je odvrnila od žalostnih misli. S trudnim pogledom se je ozrla okrog: sebe in se zdrznila: bilo je skoraj temno; iz tega je sklepala da je prebila več ur tu,
a' Samuel se ni vrnil.
Ruta je vstala, šla v spalnico ter udarila po vratih, ki so vedla v oblačilnico in ki so bila zaklenjena; nihče ni odgovoril na njeno klicanje; vse okrog- je bilo tiho in prazno. Ruta si ni upala pozvoniti; toda postalo ji je strašno v tej tenn, v tej samoti; primanjkovalo ji je sape, zato je na^lo stopila k vratom na balkon, ki je visel nad vrtom, ter odprla obe durnici; svež zrak, prepojen z vonjem škanskeg-a bezga, je žalil sobo ter prinesel mladi ženski nekoliko olajšanja. Tedaj je vzela uži^alice, zažgala svetilko in sveče, vzela iz omare steklenico z vinom, si nalila kozarček in ga željno izpila.
To jo je okrepčalo in za trenotek se je umirila, toda kmalu jo je zapet prevladala skrb: kaj pomeni to ^apretje? Oh, če bi- imela pri sebi vsaj otroka, tedaj bi že vse prenesla, ta živa &UKa človeka, ki ga je oboževala, bi ji podelila moc in pogum.
V tem hipu je priletelo nekaj akosi odprto okno balkona in padlo k nogam mlade žen*. Zdrznila se je, nato se je sklonila in pobrala kamenček, na katerem je bil privezan listič; začudeno ga je razgrnila in prebrala sledeče vrstice: «Velecenjena gospa! jaz sem tu poleg vašega balkona, in če boste potrebovali pomoči proti preveliki strogosti svojega moža, sem pripravljen služiti vam.	Žilber Netozu*.
Z veselim vxlikom je pohitela Rut«, na bal-kon.
—	Vi ste tu, gospod Žilber! — je zašepetala.
—	Da, tu sem, vam na službo, samo mi pevejte, kako naj pridem do vas, če bi me slučajno potrebovali, — je odgovoril glas iz drevesne goščave.
—	Ne vem Se, kaj me čaka; tudi ni lahko priti.do mene; oblačilnica je zaklenjena; toda na desno v stenski vdrtini stoji navadno lestva, na katerL~
Škripanje ključavnice v vratih buduarja je prekinilo njene besede; trepetajoča je šla v sobo in onemogla iz prelitega strahu se je vrgla v naslanjač.
V pojmovanje pojave nepričakovanega zaveznika, ki je ponudil svoje usluge Ruti, moramo povedati nekaj besed o Žilberu Netozu. Bil je to prekanjen, drzen človek, hlepeč po denarju in nasladi. Z raznimi špekulacijami je zapravil s^ojo majhno dedščino, ki jo je prejel skupaj z bratom, ki je bil deset let mlajši od njega. Ker je bil prisiljen preživljati se z raznimi zvijačami, je poskusil vsakovrstne nepoštene poklice. Slučajno je naletel na Raula, katerega je izkoriščal, a predmestna hiša kot pustolovsko pribežališče, je bila njegova iznajdba. Razne obiskovalke so mu donaSale tudi lepe dohodke. On je že davno poznal vso resnico o dozdevni Gemmi, ker pa je poznal knezova nenaklonjenost do Judov, ga ni hotel razočarati in razjeziti. Toda zvedel je za vse zadeve, ki so se tikale bankirja in njegove žene, vae do najmanjših podrobnosti. Vse to je zvedel po nekem lakaju, ki so ga od podili iz hiše, in po tem ničvrednežu je prišel tudi do podrobnega topografskega načrta hiše ter zvedel za vse običaje družine.
Nepričakovani zaključek ga je nekoliko zme-del; toda kot človek odločnih dejanj se je Žilber zmenil z Nikolajem, da stopita v zvezo z Ruto ter jo pregovorita, da zbeži z njima in se izogno moževemu maščevanju. Pri tem pa sta nameravala odnesti s seboj njene briljante, o. katerih sta vedela, da tvorijo veliko bogastvo. S tem namenom sta se splazila v vrt hiše, toda morala sta čakati noči, ako sta hotela priti neopažena do Rute. Tako sta izgubila mnogo dragocenega ča^a, zato so se pogajanja začela tako pozno.
Ko se je mlada ženska naglo vrnila v sobo, je Žilber vedel, da je slišala moževe korake; nq da bi izgubil niti trenotka, je velel Nikolaju, naj ostane v grmovju, sam pa je hitro kakor mač Iva splezal na visoko drevo naproti balkonu; skril med gostim vejevjem je Žilber dobro videl vo slišal vse, kar se je godilo notri;
Ko ni našel Rute v buduarju, je Samuel f trdim? koraki stopil v spalnico; bilje bled kako* duh; njegove črne oči, obrobljene z velikim' podočnicajni, so mračno zrle predse. Neka j kora kov pred ženo je obstal in rekel s pritajei »ir
glasom?	'
— Prišel sem, da od tebe zvem, kako stala ljubica kneza O.?
IV.
•SdlHUR>
V Trstu, Ana 13. marca 1VZ7.
Spomin! no pokojnega dr. Aieksija Rojca
Pri vhodu v goriški mestni vrt. — Razposajena mladina. — V čepo-vanu. — Nameravano letovišče. — •;Lord* in «Argo». — Njuna dresura. — Lordova bolezen. — Vladni svetnik L-an kot lovec.
S trga C. liattisti vodita v mest-iii vr t dva vhoda. Na svojih izpre-hodili se držim ilesneea, ker na ta del trga in vrta prist/e prvo jutranje so!nce — ako ni oblačno seve — i i: ker bi smel staviti 10% svoje pokojnine, da najdem o lepem vre*-menu naš tam vladnega svetnika L-a, ki rad in tako zanimivo pri-po vedli je spomine iz svojega dolgega življenja. Kdo bi mu zlomka verjel, da nosi že dobrih osem kri-žev! Oblečen je vedno elegantno, ho li ravno in za celo glavo nadvisuje večino drugih upokojencev, pa tudi ostale smrtnike. Oni dan sv-i se po navadi na^la preti vhodom, pa sva govorila o pogrebu našega odličnega rojaka divja Rojca. Ugotovila sva obenem, da naša inteligenca nastopa skupno le Še o takih žalostnih prilikah, a še takrat se opaža, da nas je vedno manj in manj... Ko prideva do obeh kamenov, ki branita vozilom prehod skozi vrt, me vladni svetnik praša, cJi bi mogel uganiti, kaj pomeni izdolbina na desnem gorenjem robu. — oKako naj to vem?» mu rečem.» Vidim sicer vsak dan, kako razposajeni dečki skačejo preko obeh, a taka telovadba ni mogla odkrušiti trdega granita.» — «rred C6 leti,» me pouči g. L-an, <.siiio mi mladi dijački istotako skakali preko njih. Ko smo se naška i; a! i, smo pa — brusili svoje noži r k p na robu. Izdolbina dokazuje, ti a smo prihranili mnogo bakrenega drobiža, ki bi ga sicer bil zaslužil brusar s svojim kolesom. — V na>i družbi je bil ločniški dekan Filipič; Msgr. Zorn, ki je bil ined vsemi najbolj živahen, načelnik tržaškega kolodvora Žbona, proL Berbiič, dr. Rojic in njegov brat, istotako zdravnik, in — jaz. Ti in še mnogi drugi kulturni delavci na Goriškem so že vsi legli pod zeleno rušo....» — «Nu Vam, gospod svetnik, se spričo trdega zdravja še prav nič ne mudi!» Na to se je razpreti razgovor o ravnokar umr-lom dr. Aleksiiu Rojcu, ki sem ga poznal od prvih dni svojega bivanja v Gorici. Njegovo politično delovanje so opisali že drugi, laz podan t le nekoliko črtic o njem kot človeku, zlasti pa kot — lovcu.
Dr. Rojic je bil čislan zdravnik in splošno jako naobražen mož: poleg slovenščine je govoril in pisal italijanski, nemški in francoski jezik. On je bil menda prvi goriški zdravnik, ki je pod latinske recepte pisal navodilo za porabo zdravila slovenski. Na svojo zdravniško vedo in na svoj doktorat je bil silno ponosen; jezil se je celo, da ie dunajsko vseučilišče podelilo prestolonasledniku Rudolfu častni doktorat brez izpitov. — Kot zdravnik je bil strog do skrajnosti. Pred toliko leti mi je proti pljučnici predpisal kininove praške in mrzle obkladke. Po praških mi je brnelo v glavi in ušesih, pa jih nisem jemal. Neko jutro jih je pre-Štel in ugotovil, da ves prejšnji dan nisem bil vzel niti enega. To ga je tako razljutilo, da me je okregal, kakor se jaz ne bi bil upal ošteti nemarnega prvošolca. Odsihdob sem redno stresal predpisano število praškov, pa ne povem kam. Poleg teh sposobnosti je bil izvrsten gospodar: znal je zaslužiti, varčevati in računati. Kar je imel pod palcem, je držal trdo. Ej, da bi v<i znali tako!
Na počitnice je z družino rad zahajal v naš prijazni Cepovan, kier je stanoval na Močilah. Stalni letoviščarji smo bili Še prof. Ber-buč, prof. Ivančič. inž. Machnitsch in jaz. V naši družbi je bil redno domači župnik gospod Jakob. Ne-kolikokrat je bil tam gori naš Simon Gregorčič in prof. Sivec, pa i drugi so prihajali skozi Cepovan na izlete v Trnovski gozd ali pa po strmem Špehovem brdu v Sv. Lucijo. Dr. Rojic, prof. Berbuč, Machnitsch in jaz smo celo nameravali zidati hotel za tujce. Pogajali smo se že za stavbišče, aH radi par sto goldinarjev, kterih dr. T\. ni hotel primakniti zahtevani kupnini, se je bila kupčija razdrla, kar je bila velika škoda. Dr. Rojic pa je bil radi tega tako jezen, da ga ni bilo več gor. Danes je to važno prašanje zopet aktualno: inž. Ribi je kupil Berbučevo hišo, kte-ro namerava preži dati in zvišati za letoviščarje poleti, pozimi pa za smučarje, ki gojijo nad Cepovanom ta imenitni zimski sport.
Dr. Kojic je bil tudi lovec in tisto leto je bilo na obsežnem čepo-vanskem lovišču vse po ino jerebic. Pokojni župan in vele]>osestnik Anton Kafol je nama dovolil loviti te srčkane poljske kokoške. Ali za jerebice potrebuješ dobrega psa-prepeličarja. Dr. R. je imel svojega «Lorda», moj pa je nosil klasično ime «Argo». Prvi je bil visok, nosil je dolg, zavit rep, kratko glavo, ofi pa je imel divje. Rodovnika ni imel in nihče ni vedel, kje se je skotil pes, ki je bil po barvi še najbolj podoben — žrebetu lipicanske pasme. Moj Argo je bil nizek, rjav, z belimi obročki na nogah, močnih prs, da bi ga bil mogel vpreči pred mlekarjev voziček. Po lovskih lastnostih pa sta bila oba taka. da si je sv. Hubert gotovo zakrival svoje obličje, ko ju je gledal, kako sta hrez discipline dirjala za mačkami, vrabci, za domačimi kokošmi, kako sla se klala med seboj in z drugimi brati po vasi... Z dr. Rojcem sva študirala najboljše knjige o
dresuri lovskih psov, ali «grau iststveniki so se morali začeti o- LOtfPlJSki StiVlIkS
jede Theorie.» Zato sem nabavil živega poljskega zajca. Lokovčani so hodili po deske na nado žago, pa sem pri nekein znanem «lovcu» naročil divjega zajca. Ze drugi ali tretji večer — po dnevu se le ni upal — mi prinese v košari «kova-šut&» (marčnika), jaz pa sem mu po dolgem barantanju odštel dva srebrna goldinarja.
—	Kaj? Dva goldinarja ste^dali za zajčka borih dveh funtov?!» se zavzame drugi dan dr. R. — «Osem-deset krajcarjev bi bilo ravno dosti! Kam naj hodim po denar? Goldinar je honorar za en obisk pri bolniku! Vi ste zapravljivec. Nikoli ne boste imeli ničesar!« (Kako prav je mož prerokoval! Opomba stavca.) Molčal sem na to očitanje, ker sem bil celo četrt stoletja, mlajši od njega in ker je bil — naš domači zdravnik. Ko se je po prigovarjanju soproge in hčerko Melite pomiril, zlasti pa, ko sem mu zagrozil, da porabim zajca edinole za dresuro svojega psa, sva se dogovorila za prihodnje jutro na prvi pohod. Zajca sem bil privezal na usnjat ovratnik in na tanko železno verižico, ker vrvico iz prediva bi bil zajček koj pregrizel. Petnajstletni štefe P od gornikov je nosil zajca deset korakov za menoj, da moj Argo ni dišal divjačine, ja-z pa sem nosil puško in vodil psa na močni vrvici, prav za prav je pes vlekel mene, ker je bil močan in je komaj čakal, da ga izpustim. Bilo je okoli šestih v jutro. Dr. R. je sedel pred hišo in čakaj na svoj zajutrek. Nič se mu ni mudilo, kuharici pa tudi ne.
—	«čemu pa nosite puško?» me praša poredno.
utitiiv z o-ožjem se obda,» mu odgovorim, «vrh u tega bi mogla priii mlada lisica na strel, rad sklatim tudi vrano, šojo, jastreba...«
—	«Kaj pa oni fant tam Čaka?»
—	tfZajca nosi v košari.»
—	«Koliko pa zahteva za pot?»
—	«Tri šestice sem moral obljubiti, sicer ga oče ne bi bil pustil z donia.»
—	«Dve bi bilo dosti! Vi kar sip-Ijete denar po cesti! Vobče pa ne bi potrebovala nosača; zajca bi mogla nesti — midva.« Mislil je seve le — mene. — «Jaz ne bom nosil zajca in košare po vasi! Pa če Vam ni prav...»
—	«Vi ste silno nervozen človek! Čemu pušite na vso zgodaj smrdji-ve cigarete? Ali Vam nisem kajenja že tolikokrat prepovedal?«
—	«Video meliora, proboque, de-teriora sequor.» (Približno: vidim boljšo stran in odobrujam bolja« nasvete, nagneoije pa me vleče na slabšo pot). Vostalem pa moje cigarete niso smrdljive, prave egiptovske so, znamke «Osiris».
—	«Boste že videli: ko boste dosegli petdeset let in bi najrajši živeli, pa pojdete rakom žvižgat in kosom petl» Med nami bodi povedano, da jo je učeni zdravnik vsaj s tem prerokovanjem — polomil. Med takim prerekanjem fle vzel še on puško, Lorda pa je vodila njegova hčerka Melita, ki smo jo že prod dvema letoma pokopali.
(Konec prihodnjič.)
Pierre-Siissn lopiace
istega dne kakjor Aleksandro volta, naiareč 5. marca 1827. je zatisnil za vedno oči drugi duševni velikan, Pierre-Simon La^ place. Oba sta dosegla visoko starost. Volta 62., Lapiace 78. leto. Sploli je velika sorodnost v njihovem življenju.
Volta, vzor vztrajnega in vestnega eksperimentatorja., Lapla-ce, odlični matematik in teoretik, oba sta našla v največji o-^ebnosti tiste dobe, v Napoleonu Bona$karte, popolno razumevanje in primanje za svoje delo.
Napoleon je kot konzul L 1799. imenoval Laplacea za notranjega ministra, pozneje za senatorja in celo za senatnega kancelar ja. L. 1801. je Volta obrazložil svoj izum elektriškega stebra pred Napoleonom, ki mu je v priznanje izposloval celo proti pravilom zlato svetinjo Francoskega Instituta. Razen tega mu je določil reden mesečni prispevek, kasneje ga je imenoval za člana Instituta in senatorja kraljevine Italije in mu podelil naslov grofa. Tudi Laplace je postal plemič (markiz), toda šele po Napoleonovem padcu.
Kljub temu pa, da sta bila senatorja, se toliko Volta kolikor Laplaee nista veliko brigala za javno življenje. Da, Laplaee je moral že po Šestem tednu odložiti poverjeno mu mesto notranjega ministra radi očitne nesposobnosti. Napoleon mu je tedaj v šali očital, da hoče reševati tudi državne probleme z infinitezimalnim računom.
Zanimiva je tu njuna pasivnost in celo nesposobnost za u-pravno in politično življenje, ka so se vendar drugi dusevm velikani tiste in neposredno pred-idoče dobe po večini izkazali tudi za izborne diplomate in politike. Iz velikega števila naj o-menim samo enega, našega Ru-djera Boškoviča, ki ga ravno sedaj slavi Branimir Trulielka v «Savremeniku» kot politika in diplomata.
Doba univerzalnih genijev se ie pač nagibala k zatonu, znan-
meje vati na ožje in bolj specializirano delovno polje.
Volta je široki masi znan po izumu elektriškega člena, ki nosi po njem ime in ki tvori začetek prave elektrotehnike; vsa druga njegova odkritja in izumi, in teh je veliko (omenim naj samo izum elektroforja), ki bi takisto vsaj v znanstvenem svetu ovekovečili njegovo ime, so ostali splošnosti neznani.
In slično je tudi z Laplaceom. Njegovi glavni deli «Systčme du monde» (Svetovni sestav) in «Mćcanique celeste» (Nebesna mehanika), katerim je posvetil lahko rečem vso drugo polovico svojega življenja, nista prodrli in tudi nista po svoji vsebini in obliki mogli prodreti v širše kroge; pač pa je postalo njegovo ime splošno znano po njegovi teoriji o postanku in razvoju našega solnčnega sestava.
Ker sem se v nekem prejšnjem članku dotaknil tega vprašanja, si dovoljujem danes na tem mestu vsaj v glavnih obrisih podati vsebino njegove teorije.
Ker je štirideset let pred njim tudi filozof I. Kant izdelal slično teorijo, se navadno združita obe teoriji pod skupnim imenom Kant-Laplaceova teorija, dasi se obe teoriji v bistvenih točkah razlikujeta. Ne maram tu orisati te razlike, omejiti se hočem samo na Laplaceovo teorijo.
Laplaee je prišel do svoje teorije po enakih razmotri van jih kakor Kant. Vsi planeti obkro-žujejo Solnce v isti smeri; njihovi tiri leže vsi skoro v eni in isti ravnini. Isto velja glede gibanj satelitov okoli planetov. Tudi vrtenje vseh teh teles okoli lastne osi je istosmerno. Iz tega je Laplaee zaključil, da ne more biti to slučaj, temveč da mora imeti nekje svoj vzrok. Radi tega predpostavlja on, da je v davno preteklih dneh zavzemala prostor, kjer krožijo sedaj planeti okoli Solnca, ogromna žareča, plinasta in zelo redka masa z gostejšim jedrom v sredini. Tej masi je on že od vsega začetka pripisoval vrtenje okoli lastne osi.
Podpiralo ga je v njegovem mnenju opazovanje raznih meglic na nebu. katere je tedaj proučeval predvsem znani astronom W. Herschel.
Ta ogromna krogla se je polagoma ohlajevala in radi tega krčila in zgoščevala. Po osnovnih zakonih mehanike pa je morala v zvezi s tem naraščati hitrost, s katero so krožili posamezni deli okoli osi celotne mase.	'
Že radi kroženja in radi tako porajajoče se sredobežne sile se je morala krogla močno oplo-ščiti. Hitrost pa je z ohlajevanjem lahko tako narastla, da je pri zunanjih delih sredobežna sila nadkrilila privlačnost osrednje mase. Okoli vrtečega se o-srednjega telesa se je stvoril pas, ki je s časom radi trenja njegovih delcev pretrgal in pretvoril v vrtečo se in okoli jedra krožeč o kroglo. Nastal je tako prvi planet. Sledili so drugi pasovi in drugi planeti. Od planetov so se^ iz sličnih vzrokov od-" trgali sateliti ali lune.
Laplaceova teorija, ki je gotovo dokaj mikavna, pa ima svoje slabe strani.
Predvsem si je težko obrazložiti, kako se je odtrgal od prvotne celotne mase megleni pas in kako je iz tega nastala krogla, planet.
Razun tega pa so gotovi pojavi v našem solnčnem sestavu, ki v dobi, ko je Loplace ustvaril svojo teorijo, niso bili Še znani v očitnem nasprotju z Laplaceovo teorijo.
Tako krožijo n. pr. Uranovi in Neptunovi sateliti v nasprotni smeri kakor Uran in Neptun sama, in njihovi tiri so močno naklonjeni proti tirom ostalih planetov in satelitov našega solnčnega sestava.
Toda kljub vsem tem nedostatkom je Laplaceova teorija o postanku solnčnega sestava vendarle še vedno najboljša. Zlasti odkar sta jo primerno predelala H. Foincare in G. H. Darvvin.
Seveda niso tudi s temi popravki odpravljeni vsi ne d ost at-ki, toda ' začasno služi Laplaceova teorija najbolje svojemu namenu.
In tudi, ako nas ne more po vsem zadovoljiti, naj nam bodo v tolažbo besede, ki jih je baje Laplaee izrekel neposredno pred svojo smrtjo: «Kar vemo. je le malo; veliko pa je, česar ne vemo.«	L- C-
naročajte in M „EDINOST"
iTfrab— d	tawl2.il			1927:	
BARI	26	14	2&	5	74
FIRENZE	58	15	79	78	53
MILANO	20	41	72	60	61
NAPOLI	27	81	60	69	30
PALERMO	80	66	63	37	72
ROMA	2	29	86	71	59
TORINO-	71	63	36	50	7
VENEZIA	20	47	5	4	26
DAROVI
V spomin prve in druge žalostne obletnice-daruje g. Karel Slo-kar - Sv. Križ-Cesta L 20 za Šol. društvo s pripombo: Dve leti že, vse dni, noči, solze zalivajo oči; Kdor tega skusil ni, ne ve, kako hudo, kak' težko je. Da kar si ljubil, zgubiš vse. — Srčna hvala!
G.čna N. N. iz Kobarida darovala za Dij. kuhinjo L 20.
P. v P. daruje za Sol. društvo L 100. (Denar hrani uprava).
Srčna hvala!
Ceno čeSKo posteljno psrie
1 kg: belo puljenoL25
boljše L 52.— mehko L 40.-, 48.- In 55.-boljSa vrsta L 65 in 75 Puh L 115.— Pošiljalve carine in poštnine prosto po povzetju od L 75.— naprej. Vzorci brezplačno. Vrnitev in zamenjava dovoljena.
BENEDIKT SACHSEL 237 Plzno-Lobes št. 7 (Češko)

- *
POMAGA PREBAVI |8JfO0^
PRISTEN ALUKMT
348
UGAtA 11 JO _ JtmtUEtHČElf m > AftOftATIĆEN v VODI IN50MVKI i
&C.
via Coroneo-25 □□□□□□□□□□□□□
Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki
N. BORSATTI & F/GLIO V TRSTU
ki ima lastno delavnico nad 40 hI. Največje jamstvo, poštene cene. Velika Ubera ur, zlatenine. Kupuje in prodaja zlato m srebro. Govori se slovensko.	347
Pazile na ime
N. BORSA TTI & Figlio
CORSO V ITT. EM. Ill A'. 47
bliza lekarne Rov is (P Laz za C. Goldon:). □□□□□□□□□□□□□
MnHB BI
MODNI SALON Trst ■ Vio XXX ottGbre 15 - Trst
Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje novosti po najzmernejših cenah.	239
Specijaliteta za otroke.
JAKOB BEVC
urama In zlatarna
Trst, Ca m p o S. Giacomo 5
Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krone plat uje višje kot vsi drugI. 156 Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine.
Zobo;
:dravnik v
Dr. SARDOC D.
ordinira v TRSTU rn E l Ifl&riiDi št. 16. Hi. (prej Via S. figami) od 9-12 In od 3-7
■as:
Stucchi - Legnano - VVolsit - Rapid.
Clklomotorji: Mafalda D.K.W. Mafalda Standard«
Motocikli:; B. S. A.
MEHANIČNA DELAVNICA ZA POPRAVILA.
SPECIJALITETU KOLES 2A ŽENSKE IN OTROKE. TVRDKA	(342)
A. LANTSCHNER
Trst, Vfa Roma 28 vogal Via 6eppa
Telefon 198 (zraven glavne pošte) —---
F.lli MONTARULI
Trst, Via Genovažl. 10fe»tfjatampanile)tel. 10SS
Velika zaloga jestvin s prodajo na drobno in debelo.
RiŽ L vrste GaliSkI fižol . . . Napoljske testenine Kava Santos . . Maršala, najfinejša
po	L 2 — kg
.	. 210 .
•	. 3-40 .
.	. 23 - .
.	. 6 50 *
Vino, črno in belo, v steklenicah po .....L 2'—,	L 6-50
Paradižniki dvakrat kondenziran
v lončkih po pol kg	180
. 1 kg	34,*j
Bosanske češplje	3 30
Izhera suhega sadja, marmelade, raja. kave, b:škotov, Čokolade tu- in inozemskih
likerjev, vina v steklenicah itd. po najmijih etnah. Govori se slovenski.	342	Govori se slovenski.
Zaloga - TRST
VIA TRENTO 16. (Pri evangaljskl cerkvi -Shranila naslov I (349)
Velikanski dohodi dunajskega
POHIŠTVA
navadne in finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenau. Na drobno. Na
Največje jamstvo.
Klavirji 341 Pianini Sfarm&niii
PRODAJA

opclno rit R.: i-C )
PrHlaJ. oii ?
Proda'a in po k n s t tnrz utn'eze za nožn?
Vlale XX Settembre 33 - Trst Tel. 793	i rh
Delavnica m. HO BMS
Trst, Via Valdlrivo fit. 24 j
SME EUšOLlfil — GORICA
Apneaice v Solkanu. — Uprava t Gorici: Via G. Caprin it. 5, tel. 5t. 314. Apncnice, ki delujejo noč in dan, se na-Iiajajo ob cesti, ki pelje fz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, k^kor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskui«valiiča od 13. aprila 1936., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno ie prvovrstno, čisto, dobro knhano, se da braniti pripravno za katerokoli rabo. Pri cenah je konkurenca izključena.
V. DROBCI3 - Trdina železnin In Kouln
Trst — Via S. Cario 2 — Telefon ?67 Brzr.avka: fIKO Plošče železne črne, žlehaste in kotle. — Zavornice za vozove ln kočije. — Vsakovrstne potrebščine. — Železni drogi. - Svinčtne cevi.
Pipe in zaklopnice. — Cevi Mannesmann.	(351)

'ss ff*
Stroji za šivanje, vezenje in plete ije, za domin vsa-^	ko obrtnijo. PotrebSčine
TRST, Vsa Muda vacchia 3 Napeljave z motor, pogo-
nom. Popravila.
- ra aiagiatratoai^ --Brezplačen pouk v vrz«njn
Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE
180
LEKA&NA ZALETU - T: HT - Via Mazztef
.v."
BBTHA ZADRUGA U TRSFJ
TKOVSKO
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom
Via MHano 20, pritličje (vogal XXX ottobre) - Tel. 16-04
*
-□ O O □-
Obrestuje hranilne vloge po 5°|o
V«2J« vloge, vezane na odpoved, po dogovoru.
Davek na obresti plačuje zavod sam.
TRGOVCEM IN OBRTNIKOM 07VARJA TEKOČE ČEKOVNE RAČUNE.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte.
Uradna ure od 9-127* do p. In od 272-4 pop.
i
■ I
LJUBLJANSKA KKEDlTiiA B
PODRUŽNICA U TRSTU
CENTRALA V LJUBLJANI
limita in rezerve Biaarjsv 6Q,020.0(10.-
Telefon 5—18, 22—98
Mm ia rezerve Dinarje? &Q,003.053.-
Telefon 5-18, 22 93
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% % na tekočih računih po 5%> vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
122

Podružnice:
GORICA, Brežice, Celje, Černom e! j, Kranj, Logatec.
Hajprikladaejša zveza z Jugoslavijo.
Blagajna ic odprta od 9VJ-121/« in od 1472-16
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split.
A*