Severin in Odoaker. Jts o smrti grozovitega Atile, hunskega kralja, v polovici petega stoktja pr - hrule so divje truino raznih narodov po rimskih pokrajinah ob Dunavu. T Kakor hudourna nc?ihta so je valil n&rod za narodom. Požari in krvavi T potoki 80 bili njih sled. Stan podunavskih dežel je bil jako žalosteu. Rimljanje so tii le po imenn Je vladali io raejna mesta, od rimskih cesarjev zapuS&na, morala so se sama braniti proii nasilstvu barbarov. Cboge prebi- f A. A. \ valce, s katerimi so barbari po nečlOTeško ravnali, čakala je trda sužaost ali pa srflvt, in polastila se jih je splošna obupnost. Poganski in arijanski narodi so podnnavsko prebivalce grozovito stiskali, ropali so jili, morili in v grozo-vite rerige kovali, s, lcpo zemljo so pustošiJi. V tem silno Imdem 5asn se je nanagloma prikazal ob bregovih Dnnaya mož, ki se po pravici imenuje apostol avstrijski — sveti Serorin. Ta Ca-stitljiri mož v tolažbo iu pomoč zatiranih prebivaleev je prigel kmalu po Ati-lovej srarti, okolo 4&4. 1. po Kristovem rojatru, iz jutrove deželo, ter se je naselil v Asturih, majhenem mestu ob Dunaru, katero so barbari najbujSe t pritiskali. PoiajSeval je stan Bbozih prebivaleev kolikor jc znal in moge). preskrboval jim je brano in obleko ter jih k pogrnnn izpodbujal. Potoval \1 tudi po spdanjem gorenjem in liolenjem Avstrijskem. po Koroškem. Stirskem in dolenjem Ogrskem. Po rimljanskih trdnjavah je zhiral razkropljnne ver-nike, opominjal jih je, uSil, tolažil in varovai. Kamorkoli je priSel, povsofl je žiril blagoslov božji raed ljudstvom. Barbarskp kralje je 8 svojo mogoSao besedo vefikrat takG ompf.il, da so začeli bolj človeško ravnati s premaganci Sveti Severin je bil varuh deželi, rpšitelj zatir&nira. oče nbozim, Hčitelj in TOditelj vsem, ki so po resnici hrppeneli. Malo ne trideset let je ta apostolski raož neutrudno popot^val od krnj^ do kraja. Povsod je svetila njegova kršCanska modrost. njegovo trdno la-upanjp. v Boga, njegova čudodelna moč in goreSa ljnbezen do bližnjega. Sifo-maki so bili njegovi ljnbljenci, in kjer je Ip mogel, povsod jim jcs poraag&i. Živel je zel6 spokorno. Pretiival je v zeK ozkej eelici, postelja mu je bila plabta na trdih tieh. PostU se ]e vaak dan do večera> tadi r najbujšej zimi je hodil bos iti razoglav. LjubU je ponižuost čez vse, a Crtil je napnh in nitiennirnost. Zafeorpj so ga ne samo verniki visoko častili. nego tudi surova aryanska ljudsfcva proko Dunava po ga spoštovala in se ga — bala. Necega dn6 pridp k njnmu zal mladeniž visoke rastf, da bi se ž njim posvetoval. Bil je to nemSki knez Odoaker ali vojcoda Henilov, ki jo bil s stojo vojsko na potu v Italijo. Pred Sastitljivpga starC.ka stopivSi, prosil ga je MagoslOT*. Spvcrin, ki ja Odoakra, da-si slabo opravljenega, tak^j spozaal, povzdigne roki in mu reSp.: „1* idi v Italijo, ako si tudi v re-vnej obleki od živabkih kož; Halija ti bode to oblpko zampnila z najdražjo lepo-tino in kmalu dosežeS veliko oblast." To prorokovanjfl Spverinovo sp jp natanko izpolnilo. Odoakpr je pre-maga] 5 svojp vojsJrn ltAhjo, otlst&v}} jfl rim$keg& cPsarja, jjd od se jp. ijnenovaj kralja nemSkih nafoiiov v Italiji. To 8e je igodilo 476. 1. in tak6 je bilo konec rimskemu cesarstvu v Italiji. Odcaker, mogočea kralj, n( pozabil pobožnega moža st. Severina. Spo-rojil mvi je, da mu hoče izpolniti vsp. 6esar koli ga bodn prosil. Ali Saveria ni želel zase ničesar nego samo to, da bi kralj izpuatil nekoliko jetnikov, kar se je tudi zgodilo. Za jetnikp. sploh si je Sererin mnogo prizadeval in na njegovo prošnjo jih jp bilo mnogo izpuSfenih. Po innozih krajib je za-sadil samostaDske naselbine, a sam je najrajSe prebival v kolibici pod ozidjem Dimnjskiui. Ustanovil je tudi saraostan ,,Heiligensta(lt" blizu Dunaja za