ILUSTRIRANI SLOVENEC
LETO VII   _ 1. MARCA 1931 ŠT. 9
NAŠ PRESTOLONASLEDNIK PETER PRI SMUŠKIH VAJAH NA BLEDU 
70
Slovenska pesem v prestolnem Belgradu
Dne 10. in 11. p. m. je priredila mariborska Glasbena matica v Belgradu tri koncerte, ki so uspeli jako lepo in priborili slovenski pesmi nova priznanja. Koncerta se je poleg mnogih drugih odličnjakov udeležil sam kralj. Spodnja slika nam kaže slovenske pevce pred belgrajskim kolodvorom. Spredaj stoji matični predsednik dr. Tominšek (X), na desno od njega pa basist-solist p. Kamilo Kolh, sopranistka Mezetova in tenor. Gostič, levo pa pevovod. J. Hladek-Bohinjski.
Grof de Torihos, španski poslanik na našem dvoru.
Na desni: Ob desetletnici skopljanske univerze. Razen ljubljanske, zagrebške in belgraiske popolne univerze obstoji v Jugoslaviji še pravna fakulteta v Subotici in filozofska v Skopim. Ta je obhajala pred kratkim 10 letnico svojega obstanka. Slika na desni nam kaže poslopje tamošnje fakultete, spodnja slika pa odličnjake, ki so se udeležili jubilejne proslave. Oé leve na desno stoje: kraljevi odposlanec general Nedić, prosv. minister Maksimović, ban Žika Lazic, skoplianski župan Mihajlovič in dekan fakultete Gjurić.
Naši novi jugoslovanski cekini. Na Francoskem so bili pred kratkim dogotovljeni prvi jugoslovanski) cekini. Pri svojih obiskih po raznih pokrajinah naše države jih je kralj že več razdal. Manjši imajo vrednost 20 zlatih dinarjev (220 Din), večji pa štirikrat toliko, t. j. 80 zlatit (880) Din. Ne ve se še, če pridejo tudi v javni promet Na levi: Iz našega narodnega gledališča. Že ponovno smo na tem mestu poudarili, da smo z našo dramo vedno zado-voljnejši (izvzemši seveda gostovanja tujcev, ki so bila letos še skoro vsa več kot ponesrečena). Dober je repertoar in tudi igralci vrše v polni meri svoje dolžnosti. Na levi objavljamo »Tri vaške svetnikec, izvrstno veseloigro, kateri so se letošnji predpust dobro nasmejali hvaležni gledalci. Igrali so jih^ (od^leve): Lipah, Cesar in Smerkoli.
3^.
71
Spodaj: Slavka in Likan, dva dobra prijatelja. Likan je za letos za svoj 10 rojstni dan preplaval v najhujšem mrazu deročo Savo na najširšem kraju pri Rajhenburgu.
(Foto Bavec.)
Dramatika je razvita pri nas po kmetih tako, kot morda nikjer na svetu. Igrajo že skoro prav v vsaki večji župniji, zadnje čase pa uprizarjajo po mnogih krajih že celo izviirne igre ali izvirne dramatizacije. Zgornja slika nam kaže prizor iz III. dejanja igre »Čez deset let«, ki so jo igrali na odru Kat. prosv. društva na Črnučah in ki jo je napisal domačin Štefan Jerko.
Spodaj: Slovenska industrija v Bolgariji. Kakor znauo, proizvajajo ljubljanske Strojne tovarne in livarne že dlje časa tudi motorne brizgalne za gasilna društva, ki so hitro zaslovele celo izven mej jiaše države. Spodnja slika nam kaže prostovoljno gasilno društvo (Dobrovolna požarospasitelna družina) v bolgarski prestolici ob priliki preizkušnje nove motorne brizgalne, izdelane v Strojnih tovarnah in livarnah.
Dekleta iz Žirov nad škotjo Loko, ki so se udeleževala pretekli mesec gospodinjskega tečaja, katerega je tam z velikim uspehom vodila gdč. Miklavčič (v sredini).
Spodaj: Prevaljski fantje, zbrani okrog tam-buraškega zbora svojega agilnega Katol. prosvetnega društva.
Pozdrav »Ilnstr. Slovencu« iz Avstralije. Kolonija slovenskih delavcev - drvarjev v gozdovih zapadne Avstralije.
72
73
Slovenska likovna umetnost
Nande Vidmar
Drago Vidmar
Nande in Drago Vidmar se že več kot deset let javno udejstvujeta kot slikarja. Starejši Nande je prvič razstavil na umetnostni razstavi kluba »Grobar« v Mariboru leta 1920. Nato pa se skupno redno pojavljata na vseh pomembnej.šin razstavah slovenske moderne umetnosti. Kot borca za našo novo umetnost sta vzbudila mnogo pozornosti že leta 1922, ko sta prvič z večjo kolekcijo del priredila z nekaterimi mladimi slikarji razstavo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Ob tej priliki se je z njuno pomočjo ustanovil »Klub nilaidih<, ki je bil za našo povojno umetnost nadvse važen, saj so bili v njem združeni vsi mladi slovenski slikarji, ki so utirali pot novi moderni. V istem letu sta se tudi udeležila V. jugoslovanske umetnostne razstave v Beogradu in dosegla lepo priznanje s tem, da je beograjska občina kupila dvoje njunih najboljših del. Udeležila sta se nato pomembnejših raz.stav v Hodouinu na Moravskem, Sarajevu, Pragi, Berlinu, Splitu, na Dunaju ter na mednarodni razstavi na Reki. Veliko priznanje sta si pridobila s kolekcijo del na VL jugoslovanski razstavi v Novem Sadu leta 1927. Kot dopisna člana uglednega avstrijskega umetniškega društva »Hagenbund« na Dunaju sta zastopala še poleg treh slovenskih slikarjev na.šo umetnost na jubilejni razstavi tega udruženja umetnikov na Dunaju leta 1930. S svojimi deli sta vzbudila veliko pozornost kritične tujine. Istočasno sta se udeležila
važne jugoslovanske razstave v Londonu ter tudi na obeh razstavah Umetniške matice sta bila bogato zastopana s svojimi deli.
Kot umetnika sta brata Virdmarja svojevrsten pojav v naši moderni upodabljajoči umetnosti. Ob vsaki razstavi vzbujata nemalo pozornosti med umetniškimi krogi in sta poleg drugih mladih in najmlajših med prvimi slikarji, ki odpirajo nova pota umetnosti med Slovenci. Odkriti nov slikarski svet in prikazati novo slikarsko lepoto in resnico je njuna težnja in umetniško stremljenje. Kot resna borca si osvajata vse potrebno slikarsko znanje in potujeta. Tako sta domala obiskala vsa važnejša slikarska središča v Evropi. Študirala sta nekaj časa na akademiji v Zagrebu ter v raznih slikarskih šolah v tujini. Nikjer pa nista imela daljšega obstanka. Zato nista pod nobenim posebnim vplivom tega ali onega mojstra oziroma šol, kar najbolje izpričujejo njuna zadnja dela. Baš ta značilnost nam ju odkriva kot močni umetniški osebnosti.
V tesni zvezi sta tudi z Umetniško matico, tega edinega našega društva, ki si je nadelo važno kulturno nalogo: širiti in zanesti ljubezen do upodabljajoče umetnosti med naj.širše plasti našega naroda. Letos je izdala Umetniška matica njuno monografijo. V tej knjigi so zbrana njuna najboljša dela. Upajmo, da nas bosta čimpreje tudi z razstavo veselo presenetila!
Pokrajina, olje iz 1. 1929.
Na   desni:   Pokrajina (St. Lenart nad Laškim), olje iz 1. 1929.
Spodaj: Deklica, olje iz 1. 1929, razstavljena na jubilejni razstavi Ha-agenbunda na Dunaju 1. 1930.
Tihožitje, olje ,iz 1. 1929., razstavljeno 1. 1930. na Dunaju.
Zgoraj na desni: Slikar Drago Vidmar, olje brata Draga Vidmarja iz L 1927.
Na desni: Portret dečka, olje iz 1. 1928.
Zimska pokrajina, olje iz 1. 1927.
Na   desni:   Pokrajina, olje iz L 1929.
Spodaj: Tihožitje, olje iz 1. 1925., razstavljeno v Pragi, v Berlinu, na Dunaju in drugod.
Slikar Nande Vidmar, (Fotografija.)
Zgoraj na levi: Kmet Blaž, olje iz 1. 1924.
Na levi: Portret deklice, olje iz 1. 1927.

74
Barcelona,
središče Katalonije in španskega revolucijonarnega gibanja
Danes bi se imele vršiti po dolgih letih zopet volitve na Španskem, toda zaradi odločnega odpora vseh strank proti vladnemu sistemu gener. Berenguera so bile zopet preklicane, vlada je morala odstopiti in trenotno nihče ne ve, kaj prinesejo Španiji še prihodnji tedni.
Nedvomno je eno izmed glavnih španskih notranjepolitičnih vprašanj katalonsko vprašanje, kajti Katalonci se čutijo kot popolnoma samostojna politična in kulturna individualnost, ki razen tega še gospodarsko daleko nadkri-Ijuje vso ostalo državo, zaradi česar so Katalonci tudi od nekdaj stremeli po čim najširši avtonomiji in se nikdar niso hoteli sprijazniti ne z narodno, ne politično, ne kulturno in ne gospodarsko unifikacijo z ostalo Španijo, za Čemer so vedno stremele centralne vlade v Madridu.
Srce Katalonije in žilavega katalonskega gibanja je Barcelona, najnaprednejše in gospodarsko najvažnejše špansko mesto sploh, šteje 700.000 prebivalcev in ima visoko razvito trgovino in industrijo. Pred 2 letoma se je vršila tam velika svetovna razstava, na kateri smo bili zastopani tudi Slovenci in ' Jugoslavija je imela na njej lep lastni paviljon.
Katalonski trg v Barceloni, eden najlepših in največjih tamošnjih trgov, središče Barcelone.
Na levi: Barcelonsko pristanišče, najvažnejše v vsej Španiji. Pred pristaniščem je velikanski Kolumbov trg. Spodaj: Drevored s stoletnimi palmami v Badaloni, prekrasnem morskem kopališču tik Barcelone.
Palača katalonskega deželnega zbora v Barceloni. Na levi: Španski trg v Barceloni, središče najnovejšega mestnega dela, fci je
nastal ob priliki zadnje svetovne razstave. Zgoraj na levi: Cerkev sv. Družine v Barceloni, železobetonska stavba, nekaka kombinacija gotske in staromehiške glinaste arhitekture.
75
Spodaj: General Weygand, novi vrhovni poveljnik francoske armade. Ker je prevzel maršal Pé-tuin reorganizacijo vse francoske zračne obrambe, je imenovala vlada za podpred. vrhovnega vojnega sveta generala Weyganda (predsednik je vsakokratni voj. minister). Weygand je bil med vojno Fochov generalštabni šef in je zaveden praktični katoličan.
Deveto obletnico papeževega kronanju jo proslavila uemSka »Katoliška akcija< z veliko spominsko slovesnostjo v veliki dvorani berlinske filharmonije. Govoril je papeški nuncij Cesare Orsenigo o duhu in nalogah krščanskega značaja. Na levo od nuncija vidimo nemškega prometnega ministra Guerarda, ki je prisostvoval proslavi z več drugimi člani nemške vlade.
Na levi: Pogreb Tittonija, večkratnega italijanskega min. predsednika in zun. ministra, ki je umrl prejšnji mesec v Rimu. Nazadnje je bil Tittoni predsednik senata in pogreb so mu priredili z največjim pompom na državne stroške. Spodaj: Wilkensova podmornica, s katero namerava prodreti ta znani polarni raziskovalec letošnjo pomi lad na severni tečaj. Ubral bo pot Amerika—London—Spitzbergi— tečaj—Alaska. Podmornico mu je stavila na razpolago ameriška vojna mornarica in jo sedaj prirejajo za njeno drzno pot.
Zgoraj na levi: Sv, oče Pij XI. govori 12. p. m. v radiju. Na levo od njega drž. tajnik kardinal Pacelli, za njim pa Marconi, zgraditelj vatikanske radiooddajne postaje.
Na desni: Angleški prestolonaslednik se je na svojem velikem potovanju v Južno Ameriko ustavil najprej na Bermudskih otokih, kjer so ga prisrčno sprejeli.
Na levi: Pandlt Nehru, predsednik vseindij-skega kongresa in eden izmed najožjih Gan-dhijevih sodelavcev, ki je pred kratkim umrl.
76
Modne novosti
Športna obleka Elegantna večerna obleka
Objavljamo par modniih vzorcev berlinskega izvora: elegantno obleko, okrašeno s črno in srebrno bleščico, odlično večerno obleko iz krepp. satina s Skricastim krilom in praktično sport, obleko iz rjavega tweeda.
Na levi: odlična večerna obleka. i.
Športni vestnik
Na desni: Pogled s Hanssenove skakalnice v Bohinju.
$I>odaj: Tipična smučina bloških smuči, zanimiva  zaradi  svoje  širine.   Bloške kmetiške smuči so namreč približno še enkrat širše nego obiičajne športne.
Spodaj na desni: Krivljenje smuči na Blokah se vrši ie dandanes na tako primitiven način. Delajo jih iz piekuhanega bukovega lesa.
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubjlani - Ponatis posameznih slik dovoljen le s privoljenjem uredništva