Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/292 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z2-3681 Naslov projekta Zmanjšanje vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu, s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov v storitvenih procesih podjetja Nigrad. Vodja projekta 25662 Rebeka Kovačič Lukman Tip projekta Zg Podoktorski projekt za gospodarstvo Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2010 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 2886 NIGRAD javno komunalno podjetje d.d. Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 2 TEHNIKA 2.02 Kemijsko inženirstvo 2.02.09 Tehnika za varstvo okolja Družbenoekonomski cilj 02. Okolje 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 2.07 -Veda 2 Tehniške in tehnološke vede - Področje 2.07 Okoljsko inženirstvo B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Zmanjšanje vplivov na okolje, predvsem emisij CO,, predstavlja največji izziv, s katerim se soočata globalna družba in njeno gospodarstvo (Ayres, 2008). Tako se je pojavilo vprašanje kakšne vplive na okolje (predvsem globalno segrevanje ozračja), povzročajo storitveni procesi komunalnih podjetij ter kako jih uskladiti z direktivami: The way ahead for 2020 and beyond (Limiting Global Climate Change to 2 degrees Celsius) (COM, 2007), 20 20 by 2020 (COM, 2008), Towards a comprehensive climate change agreement in Copenhagen (COM 2009), in strateškimi cilji razvoja Slovenije (peta razvojna prioriteta - Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce) (Strategija razvoja Slovenije, 2005). Cilji tega podoktorskega projekta so bili dvojni. Prvič, modeliranje, raziskovanje in optimiranje dveh storitvenih procesov komunalnih podjetij: upravljanje z odpadki in javna razsvetljava. Ocenili smo okoljske vplive v celotnem življenjskem ciklu (lCa) in določili aktivnosti, ki v največji meri prispevajo k obremenjevanju okolja ter potrošnji surovin in energije. In drugič, razvoj trajnostnega podjetja, kjer smo se osredotočili na dejavnike in ovire za institucionalizacijo trajnostnega razvoja v obstoječe procese. Pridobljena znanja in obstoječe metode bodo omogočile načrtovanje novih trajnostnih storitvenih modelov (sistemov), ki bodo nudili inovativne pristope k zmanjšanju okoljskih vplivov in nov vpogled v njihovo dinamiko. Ti modeli bodo spodbujali smotrnejšo potrošnjo surovin in energije. Rezultati bodo omogočali boljšo, zagotovo pa drugačno obravnavanje okoljskih vplivov storitvenih dejavnosti in bodo uporabni za komunalna podjetja v drugih slovenskih regijah, kot tudi v tujini. Modele storitvenih dejavnosti bomo lahko modificirati in jih prenesli v druge storitvene sektorje (gradbeništvo, energetika). Metode dela za dosego ciljev imajo zasnovo v interdisciplinarnih, tehniških in okoljskih vedah ter so obsegale metodo teorije sistemov, kibernetične metode (npr. metoda črne škatle), analize kompleksnih storitvenih procesov, analize snovnih tokov (angl. Material Flow Analysis), okoljsko načrtovanje storitev ter LCA, ki temelji na metodi mednarodne organizacije za standardizacijo ISO -standardi serije 14000. Predvidene študije so se posredno in neposredno vezale na družboslovje in ekonomijo, zato bodo rezultati uporabni v družbeno-ekonomskem razvoju - da bodo storitve komunalnih podjetij skladne s konceptom trajnostnega razvoja v vseh treh dimenzijah (izboljšane storitve z manjšimi vplivi na okolje, nižjimi stroški in drugačnim konceptom potrošnje virov). Nadalje je podoktorski projekt bil skladen s cilji razvojnih prioritet, kot je zapisano v Strategiji razvoja Slovenije: konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj ter povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Izvedba podoktorskega projekta je bila razdeljena na osem trimestrov, znotraj katerih smo natančno opredelili cilje, ki smo jih realizirali. ANG Reduction of environmental impacts, especially COj emissions, is a major challenge facing our society and economy (Ayres, 2008). Questions that were addressed: What impacts on the environment, especially on global warming, have the service processes of communal companies and how to minimize them in line with the Directives: The way ahead for 2020 (Limiting Global Climate Change to 2 degrees Celsius (COM, 2007), 20 20 by 2020 (COM, 2008), Towards a comprehensive climate change agreement in Copenhagen (COM, 2009) and the strategic goals of the Development Strategy of Slovenia (5th development priority - Integration of environmental measurements into sector policies and consumption patterns) (DSS, 2005). The main aims of this postdoctoral project were twofold—first, to model, research and optimize two of the services provided by Nigrad Inc., waste management and public lighting. The life cycle environmental impacts of the services were estimated and the major 'hot spots' in the system, which could be targeted for environmental improvements, were identified, and second, to develop sustainable company, where an emphasis has been given to the factors and barriers for the institutionalization of the sustianablitiy issues in the existing company's processes. Existing methods and new knowledge will enable the design and planning of new models (systems). As results, these models will offer a new perspective into the dynamic of environmental impacts and innovative approaches in order to reduce these impacts within service processes. These models will also foster more sustainable consumption of resources and energy. The results of the project will also be applicable in other Slovenian communal companies, as well as in other countries. Models of services processes could be further modified and transmitted into other service sectors (construction, energy supply). Methods used for achieving goals are originated from interdisciplinary, engineering and environmental sciences and embraced systems theory, cybernetic methods (black-box method), analysis of complex service systems, material flow analysis, and life cycle assessment (LCA), which is based on the methods of the International Organization for Standardization - the Standards of series 14000. The proposed studies were both, directly and indirectly linked with social sciences and the economy. Therefore, the results could be applicable for socio-economic development. For example, the communal services in accordance with the concept of sustainable development, emphasising all the three dimensions (improved services with minimised environmental impacts, lower costs and better consumption patterns). Furthermore, this postdoctoral project has been in line with strategic aims of development priorities as stated in Development Strategy of Slovenia: competitive economy and faster economic development, two-way knowledge flow and its usage for economic development and linkage of the provisions to achieve sustainable development. The project was partitioned into eight trimesters, during which goals were specified and realized. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Podoktorski raziskovalni projekt je bil v celoti realiziran in usklajen z vsebino ter časovnico, kot je bilo zapisano v prijavni vlogi predloga raziskovalnega projekta. V letu 2010 smo se osredotočili na prvi tematski skop. Le-ta je obsegal študije celotnih življenjskih ciklov (LCA) procesov komunalnih podjetij in njihovih vplivov na okolje. Usklajeno s časovnico, smo v prvem trimesečju zbirali podatke za študij vplivov na okolje javne razsvetljave. Ponovno smo v bazah podatkov (ScienceDirect, ISI Web of Science, preverili najnovejše znanstvene objave omenjenih študij življenjskih ciklov. V skladu z metodami raziskovalnega dela, je le-to potekalo v štirih fazah. Najprej smo definirali cilje, namen in obseg raziskav. Pojasnili smo vzroke za izvedbo LCA, kjer so med najpomembnejšimi zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem na globalno segrevanje ozračja. V drugi fazi (drugo trimesečje) smo definirali proces javne razsvetljave kot sistem (zbir vseh med seboj povezanih snovnih in energetskih pod-sistemov), določili smo tudi okoljsko-ekonomsko mejo procesa. Na ta način smo načrtovali realen model preučevanja vplivov na okolje, s poudarkom na izpustih CO2. Tretja faza raziskovalnega dela je obsegala ocenjevanje vplivov na okolje, kjer smo vplive združili v splošna področja varovanja (vplivne kategorije, npr. klimatske spremembe, zakisanje, Nadalje smo izvedli tudi normalizacijo glede na Zahodno Evropo, ki nam je pomagala bolje razumeti relativno pomembnost okoljskih vplivov. Pomembno je poudariti, da smo poleg obstoječega raziskovalnega modela javne razsvetljave z visokotlačnimi natrijevimi svetilkami (HPS), raziskovanje razširili še na javno razsvetljavo z živosrebrovimi svetilkami (HgV), ki prav tako predstavlja realen model v okolju. Zadnja stopnja študije je obsegala interpretacijo rezultatov in pridobljenih informacij. Rezultati celotnega življenjskega cikla so pokazali, da ima javna razsvetljava, ki temelji na živosrebrovih svetilkah večji vpliv na globalno segrevanje ozračja kot visokotlačna natrijeva razsvetljava (HgV ima na leto 8,48 t/CO2 ekv., HPS pa 5,11 t/CO2 ekv.). V prijavi smo zapisali, da bomo po končanih LCA študijah za javno razsvetljavo študirali in raziskali tiste dele storitvenih procesov, ki povzročajo največ emisij CO2 ter imajo največji vpliv na klimatske spremembe. Rezultati so pokazali, da največji vplivi na klimatske spremembe v celotnem življenjskem ciklu javne razsvetljave nastanejo v stopnji uporabe (angl. consumption) (pribl. 90 %). Tako smo raziskovali možne scenarije zamenjave celotnih svetilk in svetil. Predpostavili smo zamenjavo obstoječih svetil z LED tehnologijo. Za ta namen smo vzpostavili stik s podjetjem Grah Avtomotive, kjer so nam nudili pomoč pri pridobivanju vhodnih podatkov LCA študije za LED razsvetljavo. Prav tako smo si ogledali tudi proces proizvodnje svetilke LED v podjetju Grah Avtomotive. Nadalje smo pripravili še celotno LCA analizo za LED svetila. Rezultati so pokazali, da LED razsvetljava ustvari le 1,20 t/COj ekv., ki vplivajo na globalno segrevanje ozračja na enako funkcijsko enoto kot HPS ali HgV svetilke. Raziskave smo nadalje še razširili na ekonomski vidik, in sicer smo študirali smotrnost zamenjave celotnih svetilk in svetil (»žarnic«) glede na njihovo starost (pri čemer smo upoštevali stroške zamenjave, nakupa in vzdrževanja), glede na ustvarjanje najmanjših možnih vplivov na globalno segrevanje. Raziskave smo v letu 2011 še razširili na ekonomski vidik (o tem smo poročali v projektnem poročilu), kjer smo sodelovali s Fakulteto za ekonomsko poslovne vede UM (doc. dr. Damjanom Krajncem). Rezultati ekonomske analize, so pokazali, da so skupni stroški investicije za 14 svetilk najvišji, ob zamenjavi HPS svetilk z LED (4600 EUR) in najnižji ob zamenjavi HgV s HPS (2100 EUR). Prihranek energije, ki smo ga tudi vključili v študijo, je pokazal, da je najbolj energetsko učinkovita zamenjava HgV z LED (prihranek 241703 kWh) in HPS z LED (129283 kWh) v obdobju 20 let. Nadalje smo opravili še študije prihranka ogljičnega davka. Analiza je pokazala stroškovno neučinkovitost pri zamenjavi HgV s HPS, predvsem ob upoštevanju kumulativnega efekta vseh svetilk v občini Maribor. Nadalje smo se v letu 2011 osredotočili tudi na drugi storitveni proces v podjetju Nigrad d.d.-vzdrževanje cest in gradbenih odpadkov. Najprej smo zbirali podatke za študij v bazah (ScienceDirect, in pregledali obstoječe direktive Evropske komisije na omenjeno temo. V skladu z metodami raziskovalnega dela, je le-to potekalo v štirih fazah. Nato smo definirali cilje, namen in obseg raziskav. V drugi fazi smo definirali proces gradbenih odpadkov kot sistem (popravilo 100 m dolgega voznega pasu) in funkcijska enoto: odpadki, ustvarjeni pri popravilu 100 m dolgega cestišča (upoštevan samo en vozni pas in »tradicionalna« struktura ceste v urbanem naselju). Tretja faza raziskovalnega dela je obsegala ocenjevanje vplivov na okolje, kjer smo vplive združili v splošna področja varovanja (vplivne kategorije, npr. klimatske spremembe, zakisanje, Izvedli smo tudi normalizacijo za Zahodno Evropo. Rezultati so pokazali, da ima storitev vzdrževanja ceste (rušenje obstoječega ustroja, obdelava odpadkov, in konstrukcija novega dela voznega pasu) največji vpliv na zastrupljanje ljudi, sledi mu vpliv zakisanja, globalno segrevanje ozračja in razraščanje biomase. Nadalje smo študirali še relativne prispevke "podprocesov" k posameznim vplivom na okolje in ugotovili, da konstrukcija novega dela vozišča prispeva največji delež k vsem vplivnim kategorijam - vzrok je pridobivanje in procesiranje materialov za gradnjo cest. Najmanjši prispevek k okoljskim vplivom ima "podproces" rušenje obstoječega ustroja. V letu 2011 in 2012 smo nadaljevali z raziskovalnim delom, kot je zapisano v projektni prijavi. V letih 2011, 2012 smo okrepili sodelovanje s prof. dr. Rodrigom Lozanom iz Univerze v Leedsu na področju raziskovanja trajnostnega razvoja podjetij (trajnostni kazalci) ter iz vidika popularizacije trajnostnega razvoja s prof. dr. Donom Huisinghom iz ZDA (Univerza Tennessee), prof. dr. Franciscom Lozanom iz Mehike (Univerza Monterrey), kar smo podkrepili s skupno objavo znanstvenega članka v reviji s faktorjem vpliva. Kot je omenjeno, smo okrepili sodelovanje s prof. dr. Lozanom na področju raziskovanja trajnostnega razvoja (TR) in kazalcev podjetji, kar je predstavljalo naš tretji in zadnji tematski sklop. Tako smo želeli identificirati tiste kazalce in dejavnike, ki lahko vplivajo na spremembo iz netrajnostnega »statusa quo«. Pri raziskovanju trajnostnega razvoja podjetij smo uporabili t.i. metodologijo večdimenzionalnega vpliva na trajnostne spremembe (Lozano, 2008), s pomočjo katere smo analizirali ovire za spremembe in institucionalizacijo trajnostnega razvoja ter identificirali strategije za njihove rešitve. Identificirali smo kazalnike in ovire, ki bodo pripomogle k uporabi novih metodologij in strategij ter pomagale institucionalizirati TR v podjetju. V podjetju smo raziskovali dejavnike, ki vplivajo na integracijo TR. Rezultati raziskave so pokazali, da je večina dejavnikov eksternih (kot npr. regulativa, zakoni), nekaj jih je notranjih (npr. vodenje). Rezultati so tudi pokazali, da obstaja neujemanje med ovirami (kazalci trajnostnega razvoja), ki preprečujejo institucionalizacijo trajnostnega razvoja v podjetju in uporabo strategij za premagovanje omenjenih ovir. Za uresničevanje trajnostnega razvoja v podjetju je pomembna uporaba ustreznih strategij, zato se bo podjetje morali v prihodnosti še bolj osredotočiti na uporabo različnih orodij in tehnik (npr. čistejša proizvodnja in LCA). Pridobljeni rezultati so uporabni za komunalna podjetja, saj ponujajo natančen vpogled v emisije, ki jih povzročata storitvena procesa javna razsvetljava in vzdrževanje cest, vplive na okolje (poleg globalnega segrevanja ozračja smo ocenili še vplive na zakisanje, razraščanje biomase, tanjšanje ozonske plasti, ekosisteme in toksičnost). Ti rezultati omogočajo ciljno reševanje okoljskih vplivov (predvsem zmanjšanje izpustov CO2) storitvenih procesov, ki še do sedaj niso bili raziskani. Komunalnim podjetjem omogočajo inovativne pristope k doseganju trajnostnih storitev na trgu, predvsem natančno določanje zamenjave in vzdrževanja razsvetljave ter vzdrževanju cest (predelava odpadkov, veriga dobaviteljev materialov in odvoza odpadkov »supply-chain«) ob zmanjšanih vplivih na okolje. Pridobljeni rezultati o kazalcih in ovirah institucionalizacije trajnostnega razvoja v podjetju so nadalje uporabni pri izbiri ustreznih strategij za spodbujanje integracije načel trajnostnega razvoja in razvoja metodologij za vrednotenje podjetij iz vidika TR. Sočasno z raziskovalnim delom smo v tem obdobju (2010-2012) objavili 5 znanstvenih člankov (4 od omenjenih s faktorjem vpliva), 1 strokovni članek, 5 znanstvenih prispevkov na konferencah, 1 strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje), 1 strokovni prispevek na konferenci, 3 povzetke znanstvenega prispevka na konferencah, 1 samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji, 1 intervju, 1 učno gradivo, 5 končnih poročil o rezultatih raziskav, sodelovali pri komentorstvo pri diplomskem delu in pripravljali recenzije v dveh revijah s faktorjem vpliva. Med omenjene publikacije sodijo prispevek »Environmental impact assessment of two different streetlight technologies« za znanstveno konferenco CEMEPE 2011, znanstveni prispevek (tema: trajnostna potrošnja) na Svetovem kongresu okoljskega izobraževanja 2011. Objavljali smo v publikacijah za popularizacijo znanosti (npr. Kemija v šoli) in druge znanstvene publikacije. Tako je bil v objavo sprejet znanstveni članek na temo virtualnega izobraževanja za trajnostni razvoj v reviji Educational Technology and Society. Objavili smo 2 članka v reviji Journal of Cleaner Production. Pripravili smo več povzetkov iz tem TR v podjetju in LCA ter jih predstavili na konferencah. Iz raziskave LCA javne razsvetljave smo pripravili tudi znanstveni članek (avtorji: Rebeka Lukman, Rodrigo Lozano, Damjan Krajnc), ki smo ga v letu 2011 posredovali v predogled uredniku revije Journal of Cleaner Production (IF: 2.425). V začetku leta 2012 smo prejeli komentarje urednika. Članek je še vedno v fazi urejanja popravkov, vzrok temu je odsotnost dr. Rebeke Kovačič Lukman v letu 2012/13 zaradi porodniškega dopusta. Članek bomo dokončali in oddali, ko se dr. Rebeki Kovačič Lukman izteče porodniški dopust S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Cilji podoktorskega projekta so bili dvojni: prvič, modeliranje, raziskovanje in optimiranje iz vidika vplivov na okolje dveh storitvenih procesov podjetja Nigrad: - vzdrževanje cest (upravljanje z gradbenimi odpadki) in javna razsvetljava. In drugič, razvoj trajnostnega podjetja, kjer smo se osredotočili na kazalce (dejavnike, ovire). Zastavljene raziskovalne cilje smo realizirali v skladu s časovnico in programom dela, saj smo v tem obdobju pridobili celotne rezultate za storitveni proces javne razsvetljave, ki smo ga nadgradili z LCA študijami HgV svetil in LED tehnologije ter raziskovanje razširili na ekonomski vidik, kjer smo študirali smotrnost zamenjave celotnih svetilk in svetil (»žarnic«) glede na njihovo starost (pri čemer smo upoštevali stroške zamenjave, nakupa in vzdrževanja) pri najmanjših možnih vplivih na globalno segrevanje ozračja. Nadalje smo v skladu s časovnico in programom dela izvedli študije in pridobili rezultate o vplivih na okolje procesa vzdrževanja cest in upravljanja z gradbenimi odpadki. Prav tako smo v letu 2011 pričeli s študijami kazalcev TR, kjer smo v podjetju Nigrad v okviru rezultatov in zastavljenih ciljev razpoznali dejavnike in ovire za institucionalizacijo TR v obstoječe procese. Integracijo trajnostnega razvoja v storitvene procese in samo podjetje ter implementacijo rezultatov smo predstavili tudi vodstvu podjetja. Tako so trajnostni procesi integrirani v novo strategijo podjetja Nigrad d.d., ki je bila pripravljena v letu 2012 in bo realizirana do leta 2015 ter bo omogočala izvedbo inovativnih pristopov k zmanjšanju okoljskih vplivov pri izvajanju storitvenih procesov. V okviru projekta smo poleg drugih univerz okrepili sodelovanje s podjetjema Grah Automotive d.o.o. in Sloluks d.o.o. Obstoječa pridobljena znanja in informacije omogočajo nov vpogled v storitvena procesa javne razsvetljave in vzdrževanja cest ter njunih vplivov na okolje. Nadalje pridobljeni rezultati omogočajo razpoznavanje tistih kazalcev (dejavnikov, ovir), ki vplivajo na institucionalizacijo trajnostnega razvoja v podjetju in njihovo razumevanje bo pripomoglo k boljši integraciji trajnostih načel na nivoju celotnega podjetja. V tem obdobju so bile prav tako realizirane napovedane publikacije. V obdobju 2010-2012 smo objavili 5 znanstvenih člankov, 1 strokovni članek, 5 znanstvenih prispevkov na konferencah, 1 strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje), 1 strokovni prispevek na konferenci, 3 povzetke znanstvenega prispevka na konferencah, 1 samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji, 1 intervju, 1 učno gradivo, 5 končnih poročil o rezultatih raziskav, sodelovali pri komentorstvu pri diplomskem delu in pripravljali recenzije v dveh revijah s faktorjem vpliva. Rezultati projekta nam omogočajo tudi nadaljnje raziskave in povezovanje z drugimi procesi v podjetju. Tako bo naše pridobljeno znanje integrirano v projekt podjetja na področju logističnih storitev - v pripravi je tudi prispevek na konferenco ERSCP-EMSU (junija 2013 v Istanbulu). 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Večjih odstopanj od programa dela raziskovalnega projekta ni bilo. Radi bi omenili, da smo raziskovanje razširili poleg HPS tehnologij, še na HgV in LED ter študije ekonomskega vidika javne razsvetljave, kar je zahtevalo dodaten vložek časa. Prav zaradi tega, se je raziskovanje drugega storitvenega procesa (upravljanje z odpadki pri vzdrževanju cest) pričelo meseca marca 2011. Pri integraciji metodologij za institucionalizacijo trajnostnega razvoja v podjetje Nigrad d.d. smo razširili področje raziskovanja na kazalce (dejavnike, ovire, ki onemogočajo oz. spodbujajo integracijo TR v procese podjetij. V okviru pridobljenih rezultatov smo priporočili, da je za podjetje pomembna uporaba različnih orodij in metodologij (LCA, čistejša proizvodnja), ki so integrirana v novo strategijo razvoja podjetja in bodo realizirana do 2015. Nadalje bi radi poudarili, da sta trajnostni razvoj in ocenjevanje vplivov na okolje posredno povezana še z drugimi dejavnostmi, kot je trajnostna potrošnja, izobraževanje, trajnostna proizvodnja, ki jih je v določenih primerih potrebno vključiti za dosego zastavljenih ciljev in med njimi težko začrtati mejnik. Tudi iz tega vidika, smo del časa posvetili popularizaciji znanosti in drugim objavam. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 15923478 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Upravljanje z gradbenimi odpadki pri gradnji (vzdrževanju cest) ANG Environmental management of waste based on road construction materials V 2008 je Evropski Svet sprejel revidiran okvirni dokument o upravljanju z odpadki, kjer spodbujajo obtok in ponovno uporabo odpadkov, z namenom zmanjšati odlaganje in potencialne vplive na okolje. Ta članek raziskuje Opis SLO vzrok, količino in frakcije gradbenih odpadkov, ki nastanejo pri procesih vzdrževanja cest v Nigradu ter identificira obstoječo prakso upravljanja z odpadki. Na osnovi pridobljenih rezultatov so bili predlagani novi pristopi k ravnanju z gradbenimi odpadki, ki omogočajo zmanjšanje okoljskih vplivov in znižanje stroškov, predvsem pri snovanju trajnostnih storitvenih procesov. Tako smo izvedli LCA obstoječega storitvenega procesa, ki je pomagala identificirati in razširiti razumevanje okolskih vplivov storitvenega procesa. ANG In 2008 the European Council adopted a revised framework for waste management in the EU, with an objective to encourage recycling and reuse of waste, in order to reduce landfills and potential environmental emissions. This paper examines the origin, amount and fraction of construction waste produced in Nigrad, identifying current waste management practices. Based on the state-of-the art study new approaches are to be proposed, which will make it possible to decrease environmental impacts and costs, when providing public services and establishing sustainable service systems. To reach this objective a life-cycle analysis of the existing service has been carried out, which will help identify the system parts that have the most significant impact on the environment. Objavljeno v Technologija.; Aplinkos tyrimai, inžinerija ir vadyba; 2012; Vol. 59, no. 1; str. 42-46; Avtorji / Authors: Koletnik Damijan, Lukman Rebeka, Krajnc Damjan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 67357441 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Določanje okoljskih vplivov dveh različnih tehnologij javne razsvetljave ANG Environmental impact assessment of two different streetlight technologies Opis SLO Javna razsvetljava v Sloveniji je iz energetskega vidika izjemno potratna. Analize iz leta 2006 in 2007 prikazujejo, da je bila poraba energije na prebivalca v Sloveniji 84kWh, mredtem ko je bilo evropsko povprečje 50 kWh. Maribor je ena izmed najbolj potratnih občin, saj je poraba energije za javno razsvetljavo 120 kWh na prebivalca. V letu 2009 so v mariboru pričeli izvajati pilotni projekt zamenjave obstoječih svetilk z novimi LED svetili, ki jih proizvajajo v Sloveniji. Ta prispevek obravnava okoljske vplive javne razsvetljave iz vidika uporabe dveh različnih tehnologij (LED in visokotlačna natrijeva) v vseh fazah življenjskega cikla, ki bodo pripomogli odločevalcem pri usklajevanju okoljskih, družbenih in finančnih zahtev pri storitvah javne razsvetljave. ANG Public lighting in Slovenia is energy intensive. Analyses from 2006 and 2007 show that energy consumption per capita for public lighting in Slovenia was 84kWh, whilst the European average was 50 kWh. Maribor municipality has one of the highest energy consumptions for public lighting in Slovenia (120 kWh percapita). In 2009, Maribor municipality started a pilot project on replacing existing streetlights with light emitting diode (LED) technology, manufactured in Slovenia. This study evaluates the environmental impacts of this public lighting service from the aspects of two different technologies (LED and high pressure sodium (HPS)) lights, during all phases of their life-cycle (production, operation, end-of-life). The results from this study will support local decision-makers when seeking a balance between the environmental, financial, and social requirements of public lighting services. Objavljeno v Grafima Publ.; Proceedings of the Third International Conference on Environmental Management, Engineering, Planning and Economics (CEMEPE 2011) & SECOTOX Conference, Skiathos, June 19-24, 2011; 2011; Str. 983-989; Avtorji / Authors: Lukman Rebeka, Krajnc Damjan Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 1 3. COBISS ID 15248406 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Raziskovanje pomanjkanja vedenja za izboljšanje okolja ANG Addressing the attitudinal gap towards improving the environment Opis SLO Spodbujanje znanja o okolju v zgodnjem življenjskem obdobju izobraževanja predstavlja močno osnovo za nadaljnje okoljsko vedenje, kot tudi pomaga k usmerjanju v trajnostno družbo. Ta članek je osnovan na študijah okoljskega vedenja učencev v osnovni šoli (ruralno okolje). Ovrednotili smo okoljsko vedenje. Rezultati so pokazali, da izobraževanje v šoli prispeva samo eno tretjino k okoljskemu vedenju. Ostali faktorji, ki spodbujajo okoljsko vedenje (obnašanje) so primarno in sekundarno družbeno okolje, strukturne in infrastrukturne pogoje v izobraževalni ustanovi, spol, kjer ima veliko vlogo emocionalni vpliv. Avtorji prispevka predlagajo, da bi neskladje med znanjem in vedenjem (obnašanjem) lahko izboljšali na več načinov, npr. z vzorom učiteljev in preostalih zaposlenih, izboljšanjem infrastrukturnih razmer in spremembo kurikulumov. ANG It is widely acknowledged that environmental literacy, in the early stages of education, can provide a strong foundation for future environmental behaviours, as well as help in the transition towards more sustainable societies. This paper is based upon an evaluation of the environmental attitudes of students in a primary school in rural Slovenia. The attitudes were assessed according to the students' behaviours in their family (primary) and school (secondary) and family contexts. The results show that traditional teaching, in this school, accounts for only one third of the recognised factors that influence the students' environmental behaviours. The other factors that foster environmental behaviours include the primary and secondarysocial environments, the structural and infrastructural condition in the school, and gender, where emotional attitudes play a key role. The authorssuggest that in order to more adequately address the gap between learning and acting, that school administrators, teachers, parents, and othersshould integrate an array of sustainability issues throughout formal andinformal efforts so as to more effectively encourage the development of positive environmental attitudes, and behaviours among their youth and among themselves as role models. Additionally, school principals are urged to improve infrastructural and structural, attitudinal and procedural parameters at the schools and to change the curricula in order to foster pro-environmental behaviours. Objavljeno v Elsevier; Journal of cleaner production; 2011; Impact Factor: 2.727;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.559; A': 1; WoS: IH, JA; Avtorji / Authors: Lukman Rebeka, Lozano Rodrigo, Vamberger Tamara, Krajnc Majda Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 15835414 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Deklaracije za trajnostni razvoj: postati boljši "leaderji" skozi univerzitetni sistem ANG Declarations for sustainability in higher education : becoming better leaders, through addressing the university system. Opis SLO Dosežek je povezan z vsebino, saj smo raziskovali dejavnike, ki vplivajo na ohranjanje ekosistemov in celostno vključevanje trajnostnega razvoja organizacije, ki ga bomo uporabili pri vključevanju TR in kazalcev v podjetju Nigrad. Članek raziskuje iniciative za trajnostni razvoj in kako je trajnostni koncept prešel iz družbe v izobraževanje. Kot rezultat, veliko univerz zaostaja za podjetji iz vidika integracije trajnostnega razvoja. Opravljena analiza deklaracij je pokazala, da bi moral biti trajnostni razvoj in trajnostno delovanje vključen v organizacije na osnovi celostnih, trans-disciplinarnih in ANG sistematičnih pristopov. Takšna integracija pa temelji na moralni obvezi posameznikov, ki razmišljajo širše, vključujoč sedanje in prihodnje generacije, tako da lahko tisti, ki so bolj usposobljeni na področju trajnostnega razvoja lahko bolj efektivno izobražujejo za "trajnostne družbene vzorce". This paper investigates Sustainable Development (SD) initiatives and how the concept has been transferred into the univeristy system. As a result many universities are still lagging behind companies in helping societies become more sustainable. This paper analyses the texts of eleven declarations, charters, and partnerships developed for HEIs, which can be considered to represent university leadersc intentions to help improve the effectiveness of Education for Sustainable Development (ESD). The authors of the paper propose that for universities to become sustainability leaders and change drivers, they must ensure that the needs of present and future generations be better understood and built upon, so that professionals who are well versed in SD can effectively educate students of 'all ages' to help make the transition to 'sustainable societal patterns'. Objavljeno v Elsevier; Journal of cleaner production; 2011; Impact Factor: 2.727;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.559; A': 1; WoS: IH, JA; Avtorji / Authors: Lozano Rodrigo, Lukman Rebeka, Lozano Francisco J., Huisingh Don, Lambrechts Wim Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 67358465 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Napredna raziskovalna in praktična delavnica - trajnostni razvoj v praksi ANG Advanced research and practice workshop - sustainable development in practice Opis SLO B.01. Organizacija znanstvenega srečanja Naslov dosežka: The International Advance Research and Practice Workshop »Sustainable Development in Practice«, 8.-10. September 2010, Maribor, Hotel Arena. Opis dosežka: Znanstveno srečanje je udeležencem omogočilo diseminacijo znanja in izkušenj na področju trajnostnega razvoja. Glavna tematika je bila integracija trajnostnega razvoja oz. njegovih načel in je obsegala raziskave, inovacije v različnih proizvodnih, storitvenih, upravljalskih in izobraževalnih procesih. Objavljenih je bilo več znanstvenih razprav, ki so temeljile na teoretičnih in praktičnih raziskavah. Dokumentacija dosežka: http://sdp.uni-mb.si/home ANG B.01. Organization of a scientific international meeting Title of achievement: The International Advance Research and Practice Workshop »Sustainable Development in Practice«, 8.-10. September 2010, Maribor, Hotel Arena. Description of Achievement: The conference provided a unique forum to disseminate knowledge and practical experiences in the field of sustainable development. A key topic of the conference was an integration of sustainable development and its principles, comprising research, innovations in various production, service, management and educational processes. Several papers were published, based on theoretical and practical research. Documentation of the achievement: http://sdp.uni-mb.si/home Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Univerza; 2011; Loč. pag.; Avtorji / Authors: Lukman Rebeka, Ziberna Bojana Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 2. COBISS ID 67357953 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Korporativni trajnostni razvoj in informacije v Evropi ANG Corporate sustainability information and training in Europe Opis SLO Glavna koordinatorica projekta: Corporate Sustainability Information and Training in Europe. Trajanje: dec 2010 - nov 2012. Št. pogodbe: 510543-2010-SI-LMP ANG Main coordinator of the project: Corporate Sustainability Information and Training in Europe. Duration: dec 2010 - nov 2012. Contract No. 510543-2010-SI-LMP Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v University; 2011; 135 str.; Avtorji / Authors: Lukman Rebeka, Ziberna Bojana Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 3. COBISS ID 15944982 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Trajnostna in družbeno odgovorna Univerza v Mariboru ANG Sustainable and societal responsible University of Maribor Opis SLO V kriznih časih potrebuje družba univerzo, ki je sposobna ponuditi inovativne rešitve in odpirati nova obzorja. Znan je Einsteinov rek, da problemov ne moremo reševati na tisti ravni, kjer so nastali. Učinkovite rešitve so raven višje! In tam jih moramo iskati. In najti. Univerze imajo ključno vlogo pri razširjanju zavedanja, da mora biti socialni in gospodarski razvoj družbeno odgovoren in ne sme ogroziti možnosti za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Na Univerzi v Mariboru želimo s pozitivnim zgledom ustvariti inovativno okolje in učinkovito organizacijo, ki bo z razvojem, ustvarjanjem in prenašanjem ključnih znanj pripomogla h kakovostnemu, uravnoteženemu, trajnostnemu in družbeno odgovornemu (TDO) razvoju univerze, mesta in države. Ker na Univerzi v Mariboru še ne udejanjamo dovolj teh načel, smo ustanovili Svet in Komisijo za trajnostno in družbeno odgovorno univerzo. Svet je pripravil predloge smeri našega razvoja, ki jih bomo predstavili na letošnji konferenci IRDO. Pri preoblikovanju univerze v TDO institucijo bomo upoštevalivse štiri dimenzije trajnostnega razvoja (okoljsko, gospodarsko, družbeno in etično), vseh sedem načel in sedem vsebin iz standarda ISO 26000 (upravljanje organizacij, človekove pravice, delovna razmerja, naravno okolje,vprašanja odjemalcev/uporabnikov, pošteno poslovanje, vključevanje v družbeno skupnost in njen razvoj) ter oba vse povezujoča pojma iz ISO 26000, ki sta soodvisnost in celovit pristop. Nov model TDO univerze bo pripomogel k boljšemu razumevanju interakcij med okoljsko, gospodarsko, socialno in etično dimenzijo trajnostnega razvoja. Zelimo, da bo Univerza v Mariboru s svojim delovanjem pomembno vplivala tudi na druge javne, privatne, vladne in nevladneter industrijske organizacije, da prevzamejo model TDO razvoja. In times of crisis, society needs a university capable of providing innovativesolutions and opening up new horizons. As Einstein put it, Čproblemscannot be solved by the same level of thinking that created themč. Therefore, effective solutions must be sought at a higher level. Universities play a key role in raising awareness of social responsibility and sustainable development that meets the needs of the present without compromising the ability of future generations to meet their own needs. By setting a positive example, the University of Maribor strives to create an innovative environmentand an effective organisation contributing to ANG balanced, sustainableand socially responsible development of the University, the city ofMaribor and the entire country through discovery and transfer of new knowledge. Since the University does not yet implement all of these principles, both a Council and a Committee for Sustainability and Social Responsibility have been established. The Council has formulated various proposals for development, which will be presented at this yearcs IRDO conference. When transforming our University into a sustainable and socially responsible institution, all four dimensions of sustainable development (environmental, economic, social and ethic), all seven principles and core subjects of social responsibility (organizational management, human rights, labour practices, environment, consumer issues, fair operating practices, community involvement and development) as well as both related terms (interdependence and holistic approach) addressed in ISO 26000 will be taken into account. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO); Innovation of culture toward more social responsibility - the way out of socio-cultural crisis; 2012; Str. 1-12; Avtorji / Authors: Glavič Peter, Lukman Rebeka, Mulej Matjaž, Vovk Korže Ana, Bavec Martina, Vuk Drago, Kante Božidar, Rebolj Danijel Tipologija 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 4. COBISS ID 355455 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Bionik tehnolog / tehnologinja ANG Bionics engineer Opis SLO Ustanovitev študija (študijskega programa) Bionik ANG Establishment of a study programme Bionics Šifra D.02 Ustanovitev raziskovalnega centra, laboratorija, študija, društva Objavljeno v CPI; 2011; Avtorji / Authors: Bezjak Marjan, Celan Štefan, Grah Robert, Harb Robert, Harb Darja, Lukman Rebeka, Merc Franc, Petek Janez, Pintar Cvetka, Potočnik Miran, Škrlec Janez, Terbuc Martin Tipologija 2.05 Drugo učno gradivo 5. COBISS ID 19266312 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Geografija in trajnostna univerza Maribor ANG Geography and sustainable University of Maribor Opis SLO Komentorica pri doplomskem delu ANG Co-mentor by diploma thesis Šifra D.11 Drugo Objavljeno v [V. Rogač]; 2012; 123 f. [8] f. pril.; Avtorji / Authors: Rogač Valentina Tipologija 2.11 Diplomsko delo 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 A.01. Članki: poleg navedenih znanstvenih člankov smo objavili še 2 v revijah s faktorjem vpliva in en strokovni članek (vir: Cobiss) A.03. Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji (vir: Cobiss) A.05. Citati (vir: ISI web of science) B.03. V tem obdobju smo objavili 5 znanst prispevkov na mednarodnih znanstvenih konferencah, in 3 povzetka znanstvenih prispevkov ter 1 znanstveni prispevek na konferenci brez natisa (vir: Cobiss). B.06. Članstvo v mednarodnih programskih odborih (Sustainable development in Practice 2010, ERSCP 2012, ERSCP-EMSU 2013) C.07. recenzentka znanstvenih člankov pri 2 mednarodnih revijah (Vir: Cobiss) D.01. (1) Pomoč pri vodenju projekta: European indicators and ranking methodology for university third mission. Št. pogodbe: 143352-LLP-1-2008-1-ES-KA1-KA1SCR. Trajanje: 20092012. (2) koordinatorica projekta: LOSA-MED-CHEM (How could the logistics and the safety of the transports of chemicals be improved in the Mediterranean area) Št. pogodbe: 2G-MED09-199. Trajanje: junij 2010-maj 2013 (3) City Volunteers (Slovenian Croatian Territorial Cooperation - European Fund for regional development: 2011-2013 (lokalna koordinatorica) (4) Implementation of innovative environmental technologies and creative research in-situ (Slovenian Hungarian Cooperation - European Fund for regional development): 2011 - 2013 (lokalna koordinatorica) D.03. Članstvo v tujih mednarodnih odborih/komitejih. Rebeka Lukman je nacionalna predstavnica v ožji skupini PREPARE (Preventive Environmental Protection Approaches in Europe). Gre za neodvisno mrežo strokovnjakov s področja trajnostnega razvoja, trajnostne potrošnje in družbene odgovornosti. http://www.prepare.dk/. D.08. Rebeka Lukman je vodja raziskovalne skupine Nigrad 1. D.09. Rebeka Lukman je somentorica pri diplomi Valentini Rogač iz Univerze v Mariboru (zagovor diplome bo v letu 2012). G.06. Celoten podoktorski projekt je naravnan trajnostno, s poudarkom na zmanjšanju izpustov CO2. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Pridobljeni rezultati projekta omogočajo boljšo, zagotovo pa drugačno, sistemsko obravnavanje okoljskih vplivov komunalnih procesov javne razsvetljave in vzdrževanja cest (upravljanje z gradbenimi odpadki). Pomembne so raziskave okoljsko signifikantnih podsistemov obeh storitvenih procesov, kar omogoča ciljno reševanje zmanjšanja okoljskih vplivov, predvsem izpustov CO2. Ker storitveni procesi komunalnih podjetij do sedaj se niso bili raziskani, pričakujemo, da bodo rezultati doprinesli k razvoju znanosti in stroke (npr. novi pristopi z zmanjšanimi vplivi na okolje). Nadalje bodo rezultati pripomogli k doseganju trajnostnega razvoja podjetja - iskanje ravnotežja med okoljsko, gospodarsko in družbeno komponento in spodbujanju interdisciplinarnega in sistemskega pristopa k reševanju okoljskih problemov, ki je v luči natrpanosti in težavnosti publiciranja v znanstvenih medijih bistvenega pomena za uspeh na globalnem nivoju. ANG The results obtained offer a new and different systemic treatment of the environmental impacts, emerging from the utility service processes, such as public lighting or maintaining of public roads (management of the construction waste). Especially important are studies of the most significant process parts (sub-systems), enabling an objective-oriented environmental impact reduction, including CO2 emissions. The service processes of the utility companies and their sub-systems have not been investigated so far, therefore, the results will represent a substantial contribution to the scientific development and expertise (e.g. new approaches with minimal environmental impacts). The results also contribute to the sustainable development of the company - finding the balance between economic, environmental and social components. Furthermore, the results foster interdisciplinary and systemic approach of solving environmental issues in the light of crowdedness and difficulty of publishing in scientific media, presenting an essential importance for success at the global level. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Raziskovalno delo v okviru projekta se v komponenti trajnostnega razvoja neposredno veže na razvoj Slovenije, in obsega tako gospodarski kot družbeni vidik. Tako imajo do sedaj pridobljeni rezultati težo na področju družbeno-ekonomskega razvoja Slovenije in so usklajeni s strateškimi cilji razvojnih prioritet, kot je zapisano v Strategiji razvoja Slovenije: - konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Še posebej imajo obvladovanje onesnaževanja in novi pristopi k reševanju okoljskih problemov (predvsem vplivov na globalno segrevanje ozračja), pozitiven vpliv na družbeno-ekonomski razvoj, z vidika zmanjšanja stroškov, povezanih s porabo snovi in energije. ANG Studies and achieved results of this project are via sustainable development directly linked with the economy and society. Thus, the results have a significant impact on the socio-economic development of Republic of Slovenia. The results obtained are in line with the strategic aims of the development priorities as stated in the Development Strategy of Slovenia, including: competitive economy and faster economic development, two-way knowledge flow and its usage of economic development and linkage of the provisions to achieve sustainable development. In particular, pollution control and new approaches towards environmental problems, especially CO2 emissions, have a positive impact on a socio-economic development from the cost reduction point of view, including the reduction of materials and energy consumption. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Rezultat Uporaba rezultatov 0 da O ne Dosežen 3 Delno 31 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj Rezultat Uporaba rezultatov 0 DA O NE Dosežen 31 V celoti 3 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Rezultat Uporaba rezultatov 0 da O ne Dosežen Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^ F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Rezultat Uporaba rezultatov O da 0 ne 3 "3 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj Rezultat Uporaba rezultatov 0 da O ne Dosežen bo v naslednjih 3 letih 31 Uporabljen bo v naslednjih 3 letih 3 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj 0 DA O ne Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov Delno 3 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj 0 DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih Uporaba rezultatov Delno 3 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat Uporaba rezultatov F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat 31 Uporaba rezultatov 3 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj 0 da o ne Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^ F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj 0 da O ne Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj 0 da o ne Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat 3 Uporaba rezultatov 31 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat 31 Uporaba rezultatov 31 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat 31 Uporaba rezultatov "3 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat 31 Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj 0 DA O ne Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Delno d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj 0 DA O ne Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Delno d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj 0 DA O ne Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA 0 ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O 0 O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o 0 o G.01.03. Drugo: o o O o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o O 0 G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o 0 o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o 0 o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o O 0 G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o O 0 G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o 0 G.02.07. Večji delež izvoza 0 o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o 0 G.02.09. Nova delovna mesta o o o 0 G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o 0 o G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O 0 o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o 0 o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o 0 o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o 0 G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o 0 o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o 0 o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o 0 o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o 0 G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 0 o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o 0 o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o 0 G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek Objava znanstvenega članka: Environmental management of waste based on road constructio materials Cobiss ID: 15923478 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek B.04. Vabljeno predavanje (Cobiss ID: 15944982) C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: NIGRAD javno komunalno podjetje d.d. in vodja raziskovalnega projekta: Rebeka Kovačič Lukman ZIG Kraj in datum: Maribor [28.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/292 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 A4-FE-43-F6-C2-82-48-F9-85-C5-05-E9-A7-01-50-48-C6-F8-EE-3E