Za vse naročnike pripravljamo nagradno žrebanje LETO XVIII. — Številka 5 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorerjskl tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO O V N JUD KRANJ, sobota, 21. 1. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja oa oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja J^60 trikrat tedensko. Od t januarja 1964 kot polteclnilc, in sk.er o siedah in sobotah ZA GORENJSKO Hura! šolske počitnice so tu! Priložnosti za smuk in razvedrilo čez glavo, žal pa kot nalašč premalo snega za ta namen Sindikati o poslancih Bled Zdravstveni dom odprt Danes, v soboto, 21. januarja, bodo na Bledu odprli nov zdravstveni dom. Graditi so ga začeli pred dobrim letom in zanj porabili več kot 450 milijonov dinarjev. V domu bosta našli prostor tudi lekarna in reševalna postaja. Posamezne ordinacije bo poslovale v domu že slab mesec, sedaj pa je vse na-red za redno poslovanje. Nov zdravstveni dom je prav gotovo pomembna pridobitev za znani turistični kraj kot je Bled. Prejšnji ponedeljek so se predsedniki občinskih sindikalnih svetov Gorenjske raz-govarjali o možnih kandidatih za zvezne poslance. Podobno kot predstavniki izvršnih odborov socialistične zveze gorenjskih občin, so naredili izbor posameznih kandidatov za zvezne poslance ob letošnjih volitvah, ki pa še ni dokončen. Za zvezni zbor zvezne skupščine (volimo enega poslanca) so predvideli Janeza Stanovnika in Jožeta Vilfana; Danes, v soboto, ob 19.30 v kino dvorani novinarski večer v Žirovnici Sodelujejo vsi člani uredništva — Zabavni ansambel in domačini: 9 vesljak s citrami, % humorista Grega in Trebušnik, • Pevski zbor France Prešern iz Žirovnice # in pevki Ivanka in Tinka Keržan Vabimo vse prebivalce. Vstop prost! obrazi in pojavi # obrazi in pojavi # obrazi in pojavi % obrazi in pojavi % obrazi ta pojavi Vinjeni voznik je v strnjenem naselju zaradi neprevidne vožnje do smrti povozil pešca. Mladega fanta-moža in očeta. Za ta prekršek, ki že ni več le prekršek, je bil obsojen na 8 mesecev zapora, pogojno za dobo 2 let! Nekako v istem času je bil objestni surovež, ki je v pretepu huje ranil človeka — a ta človek še živi! — obsojen na poldrugo leto dejanskega zapora. Samo po sebi se navrže vprašanje, kakšna je vendar razlika med smrtjo, ki jo povzroči nepreviden vinjeni voz- nik na cesti, ali pa ki bi jo lahko povzročil nerazsodnež, ki mu je alkohol omračil um, za točilno mizo. človek ne bi bil rad razsodnik v dveh slučajno izbranih primerih, niti se ne bi rad vtikal v svobodno presojo sodišč. Vendar se ne more znebiti vtisa, da krivda in kazen po normalni človeški logiki, če vzporedimo ta dva primera, ni pravično odmerjena, še zlasti, ker zasluge v tem primeru ne morejo biti olajševalna okolnost, marveč kvečjemu obratno! — ABC za Gospodarski zbor zvezne skupščine (volimo enega poslanca) Franca Branislja, Iva Ščavničarja, dr. Franca Bučarja iz Radovljice in Franca Puharja iz Kranja; za Pro-svetno-kulturni zbor zvezne skupščine (volimo enega poslanca) dr. Avguština Laha iz Kamnika, Leopolda Kej zarja iz škofje Loke in inž. Avgusta Karbo z Jesenic; za so-cialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine (volimo enega poslanca) Franca Urevca iz Škofje Loke in dr. Gabrijela Hruševarja z Jesenic; za organizacijsko -'politični zbor zvezne skupščine (volimo enega poslanca) pa Ivana Ropinca in Staneta Božiča iz Kranja. Prvi možni kandidati so torej znani. Vendar pa bi bilo napak misliti, da je ta izbor dokončen. Marsikaj se v nadaljnji razpravi še lahko spremeni. Zato so ti kandidati le osnova za nadaljevanje razprav v pripravah na spomladanske volitve. A. Ž. Odvečna bojazen Priprave na spomladanske volitve so dobile nov prizvok. Objavljena so prva imena morebitnih kandidatov za poslance v zvezno in republiško skupščino ter za nehate-re vodilne položaje v občinskih skupščinah. Nobeivtia dvoma ni, da bodo prav konkretne razprave o kandidatih spodbudile širšo javnost, di bo povedala svoje mnenje o njih in predlagala morda nove kandidate. Samo načelno razpravljati o volitvah ni dovolj. Zato verjetno ne ugotaidjamo slučajno, da so v prvem obdobju predvolilnih priprav ljudje stali ob strani in čakali. Ko smo objavili imena prvih kandidatov, so nekateri zmajevali z glavo. Menijo, da je še prezgodaj pisati o konkretnih predlogih, ker še ni nič dokončnega, pa bi bilo zato nerodno, če bi danes objavili to, jutri pa drugo ime. Če smo se odločili za javno kandidiranje, potem so taki pomisleki odveč. Že pred kandidacijskimi zbori nai bodo volivci obveščeni o posameznih predlogih. Razpravljajo naj o imenih in morda tudi sami predlagajo. Potem se bodo na zborih laže opredelili za najprimernejšega. Seveda pa tak način javnega kandidiranja zahteva, da razčistimo z nekaterimi pojmi. Pri kandidiranju ne gre za to, kdo bo koga, marveč ■ za izbor enega, dveh ali več kandidatov, ki so najprimernejši. Vsakdo, ki ga ljudje predlagajo, ima prav gotovo možnosti za kandidiranje, ne glede na to, če potem bo na kandidatni listi ali ne. Javno kandidiranje zavrača stare birokratske nazore, da pomeni predvideti, a ne kandidirati politično nezaupnico za posameznika. Zato smo do sedaj tudi po tihem evidentirali in po tihem zbirali kandidate. - i k Razplet v kranjskem Exotermu Direktor ostane? O dogodkih v kranjski kemični tovarni Exoterm smo v našem listu obširno poročali. Prejšnjo soboto so na seji delavskega sveta ponovno razpravljali o odnosih v podjetju. Delavski svet je obravnaval poiročilo komisije, ki je raziskala razmere v podjetju. Ugotovili so kopico napak, tako strokovnih kot na področju samoupravljanja. Razmere v kolektivu pa so se v zadnjem času začele urejati in izboljševati. Končn0 so se menda vsi dokopali do prepričanja, da bodo uspeli urediti odnose in proizvodnjo le s skupnim delom. Predloga komisije o razrešitvi direktorja delavski svat ni potrdil s potrebno večino glasov. Zato bodo o tem razpravljali še na zboru delovne skupnosti 3LAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 21. januarja 19«t S sestanka kolektiva Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici To ni pranje umazanega perila Kako je reagiral kolektiv obrata Tomaž Godec na predlog uprave LIP Bled o spremembi pravilnika o nagrajevanju Nekaj nam mora biti jasno, če posamezniki v okviru kolektiva ali obrati v okviru nekega podjetja razpravljajo o svojih notranjih odnosih to nikakor ni »pranje umazanega perila«. Spori, nesporazumi in različni interesi se pojavljajo povsod. V zadnjem času je nekako prevladalo prepričanje, če o tem piše časopis, da je tam »nekaj narobe«. Ne moremo se s tem strinjati, če se stvari obravnavajo javno, je to znak, da ni ničesar skrivati, da se na pošten način iščejo najboljše rešitve, torej take, ki bodo koristile vsemu kolektivu. Pri nas se je pojavilo nevarno pojmovanje, da sta dva 6obesodnika sprta, če sta različnih mnenj. Zaradi tega tudi razprava vse prevečkrat ne steče tako kot bi morala. Zato se dogaja, da glavni pobudniki razprav svojo odkritost čutijo kasneje na svoji koži. Zaradi tega je vse preveč formalnih sestankov in odločitev ... Mirno lahko zapišemo, da se to ni dogaijalo na sestanku kolektiva obrata Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici. Uprava podjetja LIP z Bleda jo pripravilo nov predlog o delitvi osebnih detiodkov. Delavci so predlog odkrito kritizirali. Nismo mogli opaziti niti najmanjše zadržanosti, niti najmanjšega strahu pred posledirami. Vse to nas je prepričalo, da so samoupravni odnosi v podjetju dobro razviti, da mislijo tako eni kot drugi pošteno in dobro za razvoj podjetja. Seveda vsaka takšna razprava navrže tudi veliko obrobnih problemov. Tudi osebnih. Nekateri izražajo tudi misli, ki niso najboljše (npr. o tem. kdo je komu potreben: delavec strokovnjaku ali strokovnjak delavcu), ven- dar, če so to osamljena mnenja, nimajo veljave. Tako je prav. V čem je bistvo »problema«? Po dosedanjem nagrajevanju je bila osnova za osebne dohodke 15 Kčk. Po n it cm p edlogu naj bi bila osnova 10 točk. medtem ko naj bi 5 točk prenesli »na odgovornost«. Delavci so se upravičeno spraševali, kaj pomeni to »na odgovornost«. Mar to pomeni, da do sedaj ni bil nihče odgovoren za svoje delo? Vsaj dejali so, da še nihče ni nikoli odgovarjal. V čem je potem smisel točk za odgovornost? Razumljivo j« pojasnilo predstavnikov uprave, da je odgovornost različna, odvisna od delovnega mesta in da to mora biti urejeno, napisano za vse. Do sedaj je bilo le za nekatera mesta zapisano zakaj nekdo odgovarja. Se razumljivojše pa so povedali delavci. Že ob sprejemanju starega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so dobili delavci na odgovornejših mestih več točk. Zakaj bi jim sedaj dodajali šc več? če odgovornost ni zapisana, ni potreben nov pravilnik, mar- več le to, da to odgovornost napišejo, saj so ljudje zanjo že sedaj plačani. Predstavniki podjetja so zagotavljali, da bi zaradi manjšega števila točk mesečni dohodki ne zmainjšali, ker bi tako dobila točka tudi višjo vrednost. Ugovor delavcev je bil preprost in lahko razumljiv. Če bo ostalo vse po starem, zakaj potem nov pravilnik? V upravi bodo po njem imeli več točk, ki bodo še več vredne. Pri njih se bodo tako osebni dohodki povišali. V podjetju imajo omejeno vsoto denarja za osebne dohodke in je razumljivo, da bodo dobili eni manj, če bodo drugi več. V podjetju je sedaj razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom 1:3,9. Je to premalo!? Po novem predlogu naj bi bilo razmerje 1:4,5. Ne smemo biti proti razumnemu razmerju med manj in bolj odgovornimi delovnimi mesti, vendar pa ne smemo pozabiti še nečesa. Življenjski minimum mora biti zagotovljen vsakomur, ki dobro dela. Šele, ko je za- gotovljena ta nujna osnova, lahko govorimo o razmerju. Na sestanku so bili delavci prepričljivejši. Kaže, da gre res za to, da bi povišali osebne dohodke upravi na račun delavcev v obratih. To prav gotovo ni dobra pot. Ostaja še druga, pravilnejša. Naj strokovnjaki in uprava zagotove boljše poslovanje, naj na ta način dosežejo, da bo točka več vredna. Ker imajo delovna mesta bolje ocenjena (kar je pravilno), se bo na ta način povečalo razmerje med najnižjo in najvišjo »plačo«. Potem bi ne imel nihče manj, marveč vsi več! Sicer je lahko reči »naj zagotove«. Lahko je reči in težje narediti v sedanjih pogojih, ko primanjkuje lesa in je reforma krepko potrkala tudi na vrata lesnih podjetij, Vendar — za to so plačani. Z boljšo produktivnostjo do višjih osebnih dohodkov — to je geslo gospodarske reforme. Podjetje se je našlo v precej težavnem položaju. Zaloge se hitro večajo. Naredili so že načrt za boljše izko- riščanje rezalnega lesa ... Pri vsem tem pa stanje nikakor ni kritično. Osebni dohodki so še razmeroma dobri, saj znaša popreček v obratu Tomaža Godca 77.500, na Rečici 81.300, v Mojstrani 79.200, Podnartu 73.300, obratu vzdrževanje 99.10° in upravi 110 tisoč starih c*na.rjev mesečno. Na sestanku v četrtek so predlog delavci odklonili. Menili so, da gre pri vsem le za višje osebne dohodke uprave ter dejali, da uprava lahko tudi poišče skrite rezerve v prevelikem številu zaposlenih ... • Predlog je bil odklonjen. • Pri tem pa se je pokazalo • dvoje. V kolektivu vlada • ozračje odkritosti in po-% štenosti. Delavci kot tudi • člani organov upravljanja • niso zadostno seznanjeni z • delom uprave in samou- • pravnih organov ter žara-« • di tega z nezaupanjem • gledajo na nekatere odlo- • čitve, ki so lahko tudi đo- • bre. P. Čolnar ODKRITO IN POŠTENO — Tako lahko ocenimo sestanek kolektiva Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, ki je bil v četrtek. Zagovorniki in nasprotniki predloga so drug drugega poslušali in demokratično prepričevali. Na sliki: delavci na sestanku — Foto: F. Perdan Tržič—Postojna Spoznavajmo svet in domovino Občinski komite ZMS v Tržiču bo s sodelovanjem ljubljanskega radia organiziral v Tržiču oddajo Spoznavajmo svet in domovino. 11. februarja se bosta pomerili mesti Tržič in Postojna. -S Tržič Predavanje ^ o mednarodni politiki Pretekli teden je članom Ji r šega političnega aktiva tržiške občine govoril o političnih dogodkih v svetu direktor Visoke šole za politične vede v Ljubljani dr. Stane Dolanc. -š Seja izvršnega odbora SZDL V sredo popoldne je bila v Tržiču seja izvršnega odbora SZDL. Govorili so o pripravah na občinsko konferenco, o pravilniku SZDL in predlogu proračuna za letos. -š Šenčur Dva občna ziora Danes (v soboto, 21. januarja) zvečer bosta v Šenčurju kar dva redna občna zbora. Zbrali se bodo člani tamkajšnje strelske družine Janko Mlakar in člani krajevne organizacije zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev. Nekaj zadev bodo obravnavali tudi skupaj, kajti člani ZROP aiktivno sodelujejo tudi v strelski organizaciji in imajo z njimi redne vaje in tekmovanja. Tržiška industrija v preteklem letu Ugodni rezultati Gospodarske organizacije presegle plan proizvodnje za 5,6 odstotka in izvoz za 28 odstotkov Periodični obračuni gospodarskih organizacij v tržiški občini za preteklo leto kažejo ugoden gospodarski razvoj. Celotna industrija je vrednost planirane proizvodnje presegla za 5,6%, v primerjavi z letom 1965 pa za 18%. Izvozili so za prek 4 milijone dolarjev blaga in presegli plan za leto 1966 za 23%. Finančni rezultat bo znan v februarju, ko bodo gospodarske organizacije izdelale finančne obračune. Vendar pa tudi tu ni bojazni, da bi bili pokazatelji neugodni, razen morda pri Lepenki, ki' ne pokriva svojega čistega dohodka in vseh osebnih dohodkov ter jo še regresira matično podjetje Kartonažna Se bo meso podražilo? Ko je bila odrejena sedanja cena telečjega mesa na Jesenicah, je bila odkupna cena telet po 700 din kg žive teže. Sedanja odkupna cena telet je znatno višja ter neprenehoma raste, zato nekatera mesarska podjetja prodajajo telečje meso pod lastno ceno. Zato sem se v mesarskem podjetju na Jesenicah pozanimal, če bo zaradi tega prišlo do ponovne podražitve mesa. Po njihovem mnenju se cena govejega in svinjskega mesa ne bo spremenila, toda le, če ostanejo sedanje tržne razmere na živilskem trgu. Ne morejo pa to trditi za telečje meso. Sedanja kategorizacija kvalitete mesa po njihovem mnenju še ni pravična za potrošnika. Potrošnik, ki kupuje meso druge ali tretje kvalitete, še vedno »-so-finansira« kupca, ki dobi boljši kos mesa. Jože Vidic tovarna Ljubljana. Tovarna kos in srpov je presegla letno vrednost proizvodnje za 7%, v primerjavi 7. letom 1965 pa je proizvodnja večja za 16,5%. Izvozili so za 472.935 dolarjev izdelkov in presegli plan za 18,2 odst. Tovarna pil je letni plan proizvodnje presegla za 2%. v primerjavi z letom 1965 pa za 18,9 %. Letos se je prvič uveljavila tudi na tujem trgu in prodala za 283 dolarjev svojih proizvodov.. ZLIT je dosegla vrednost proizvodnje milijardo 184 tisoč starih dinarjev in presegla plan za 8 %. Slabše je bilo z izvozom. Podjetje ni doseglo zaželenih rezultatov v finalizaciji proizvodov in je lahko izvažalo samo rezan les. Tako ima tudi precejšnje zaloge pohištva in bo moralo letos najprej poskrbeti za to prodajo. Lepenka je izvoz presegla za 6 odstotkov, medtem ko je proizvodnjo dosegla komaj z 80%. V začetku leta namreč proizvodnja ni stekla tako kot bi morala zaradii poskusnega obratovanja novih strojev. Predilnica je presegla letni plan proizvodnje za 6% in dosegla najvišjo vrednost izvoza 1,643.492 dolarjev ali 27 odst. večji izvoz od planiranega. Takoj za njo je Peko z 1,623.358 dolarji izvoza in preseženo proizvodnjo za 4%. Tudi tovarna Runo je presegla vrednost industrijske proizvodnje napram planu za 3%, v primerjavi z letom 1965 pa za 27 odst. Proizvodnja bi bila lahko še večja, če ne bi med letom primanjkovalo usnja. Zelo ugodno pa je bil dosežen izvoz. Od planiranih 64 tisoč dolarjev je podjetje izvozilo blaga v vrednosti 142 tisoč dolarjev in preseglo plan kar za 116%. S. Šolar JESENICE — Kotel Posta je odprl na Javorniku — Koroška Bela sodobno urejeno restavracijo, ki ima v dveh prostorih 85 sedežev in moderno urejeno kuhinjo z zmogljivostjo 200 kosil. Tako je po dolgih letih prišla do veljave nedokončana stavba družbenih organizacij. Pripravljajo tudi prostor za parkiranje JESENICE — Cesto na Planino pod Golico je enosmerna. Predstavlja ozko grlo za rekreacijski center na črnem in španovem vrhu. Na tabli je sicer zelo razločno napisan vezni red za obe smeri, kar pa večkrat odvrne gosta kot pa privabi in pouči KRANJ — Na stadionu so uredili kar tri ledene ploskve za drsanje. Žal vse tri niso za eno veliko in zato nudijo mladim drsalcem malo užitka. Ob tem pa je vstopnina kar visoka (50S-din), zlasti če vemo, da na umetnem drsališču na Jesenicah plačajo otroci 30 S-dinarjev vstopnine Vsem naročnikom Glasa V teh dneh se bo oglasil pri vas pismonoša s položnico, da boste lahko poravnali polletno naročnino za svoj list. Upamo, da boste to storili v polnem številu. Naročnina za pol leta je dva nova dinarja dražja kot doslej in znaša 12 novih dinarjev. Povišali smo jo zato, ker smo se na željo mnogih bralcev odločili razširiti obseg lista in ga tiskati na boljšem papirju. Zato računamo, da boste podražitev upoštevali. Vsem starim in novim naročnikom, ki bodo poravnali vsaj polletno naročnino in bodo hkrati imeli poravnane tudi vse obveznosti do lista za nazaj, sporočamo, da bodo lahko sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki bo marca letos. Za žrebanje bomo pripravili 100 nagrad v skupni vrednosti prek 2 milijona starih dinarjev. Med drugimi nagradami boste lahko dobili: — superavtomatični pralni stroj — stroj za drobljenje koruze, ječmena, in ajde — Kremžar Orion 65 — televizor in še mnogo praktičnih nagrad. Edini pogoj: plačana polletna naročnina za GLAS! Zato naročite in razširjajte GLAS, ki naj najde pot v vsako gorenjsko hišo! NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 21. januarja 1 Domača satira Evidentacija Pri nas smo že imeli sestanek za evidentiranje kandidata. Volitve bodo, kot pravijo. Pri nas pa smo bili vedno med prvimi. Tako tudi zdaj. Zakurili smo veliko dvorano in sklicali množični sestanek. Enajst nas je bito. Tudi Jaka je prišel, ker prosi za obrtt se more pokazati na takih sestankih, kar mu lahko prav pride. Govoril je tovariš z občine. Po vsej Gorenjski bodo volili, kot je pravil. Toda ne vsi. Le nekateri. Kdo, se še ne ve. Govoril je dolgo in zelo zanimivo o nekem planu, potem o »rejalizaciji« in veliko drugih stvari. Toda vsi smo vzdržali do konca in le neka žena, ki se nikdar ni vtikala v politiko, je zaspala, ker verjetno ni razumela. Potem smo volili. Pravzaprav še ne. Le mislili smo. Toda tovariš z občine nam je ob slovesu povedal, da je bilo to le prvo evidentiranje. Tako se učeno reče in pomeni> da smo le povedali, koga in kakš)iega imamo radi in kakšnega in katerega ne maramo. Seveda smo pri tem pazili, da nismo slabo govorili o tistih, ki so bili zraven in o njihovi »žlah-ti«. Zamera je lahko najhujša nesreča. Izbrati dobrega pa ni lahko. Takega namreč, ki nam ne bi delal težav. Ljudje marsikje govorijo o svojih poslancih, ki po Kranju, Ljubljani in Beogradu čisto drugače govorijo in delajo kot je bilo naročeno. Marsikje pa imajo težave, ker tak človek sklicuje same sestanke, zbore in tam govori, govori in govori. Ljudje pa že iz spoštovanja ne sinejo med tem brati Pav-lihe ali plesti nogavice in morajo poslušati do konca. Zato smo se zmenili, da hočemo takega, ki bi nas pustil pri mirit. Odločili smo se za enega (imena ne vem, saj tudi ni važno!) ki ni domačin, ki nas ne pozna in mi njega ne. V gostilni smo potem pravili o tem našem množičnem sestanku. Nihče ni vedel o njem. Vsi pa so bili veseli, da smo imenovali takega pred katerim bo mir. Tako smo pri nas opravili prvo evidentacijo in se oddahnili. Marel Pred volitvami v skupščino občine Škof j a Loka Odborniki na rešetu Udeležba občinskih odbornikov na sejah skupščine Skupščina občine škofja Loka je imela v pretekli mandatni dobi 29 sklicev, od tega 25 rednih sej, 3 nadaljevanja ter eno izredno sejo. Smo pred volitvami polovice odbornikov in zaradi tega je za volivce zanimivo, kako so se njihovi odborniki udeleževali sej skupščine. Odsotnost odbornikov moramo razdeliti v upravičene in neupravičene izostanke. Pri presoji svojih odbornikov poglejmo, kolikokrat so bili posamezniki neupravičeno odsotni. Morda bodo tako volivci vide!:, če so se na zadnjih volitvah pravilno odločili in če se niso, jih bodo morda podatki opttsorili, da morajo .pri naslednjih volitvah resneje premisliti. Največkrat so neupravičeno manjkali naslednji odborniki: Stane ing. Konstantin (13), Anton žbontar (15), Milan Dolenc (13) ter Srečko Tušar (12). Med tistimi, ki so manjkali neopravičeno Beležka Kajenje v avtobusih V zadnjih časih skoraj na vseh avtobusnih progah vse pogosteje revizorji pregledujejo vozovnice. Preverjajo in ugotavljajo, če so vsi potniki pravilno in v redu plačali vozne karte. To je vse lepo in prav, toda pogoste kontrole bodo verjetno začele potnike vznemirjati. Prav bi bilo, da bi revizorji poskrbeli še za ohranitev nekdanje stare lepe navade, ko je veljalo pravilo, da se v rednih avtobusih ne kadi. V zadnjih letih je na vseh avtobusih videti posameznike, ki v avtobusu brezbrižno kadijo, kakor bi bili sami v avtobusu. Na to skoraj ne-ljudnost do sopotnikov jih ne opozori sprevodnik, ne šofer, še manj pa revizor. Prav bi bilo, da bi vsaj letos, ko je leto turizma, poskrbeli, da bi te brezbrižne kadilce počasi odvadili kaditi v avtobusli. V jeseniški železarni Regres za prehrano V okviru gostinske enote Železar so na Jesenicah lani odprli nov obrat družbene prehrane, članom kolektiva železarne in njihovega izobraževalnega centra bodo obroke regresirali, če se bodo aboni-rali za več kot 14 dni. Ker imajo za kuho dovolj kapacitet, bodo hrano lahko dobila za svoje delavce tudi druga podjetja, deliti pa jo bodo morala v lastnih jedilnicah. sedemkrat ali večkrat so še naslednji: Anton Frelih (7), Alojz Možina (7), Ivan Oman (7), Jože Tolar (7), Janez Tomaž in (8), Andrej Pavlo-vec (9) in Janez Treven (7). Desetkrat ali večkrat so bili odsotni naslednji odborniki: Vemo Dol jak (13 — od te?a 12 opravičeno). Jernej Hribsrnlk (12 — 11), ing. Janez Konstantin (16 — 3), AIoz Mežina (13—6), J:n,ko Piv k (14—11), šok (10 - 5) tar (15 — 0). celj HI — i Franc Svolj-An.lo.1 Zbon-MLha Berton-). dr. Marija Era::ko (12 — 11). Stane Demšar (10 — 0), M;!an Dolenc (15 — 2). Anten Golia (11 — 8), ing. Frrnc Hočevar (17 - 11), Francka Ješe (10 — 9), Erik Jeglič (13 — 8), Anton Košen'.na 03 — 9), ing Pavel Oi:p (13 — 11X Andrej Pavlovec (13 — 41, Janez Treven (15 — 8), Srečko Tušar (22 — 10) in Janez Ziherl (11 — 5). Šinkovec Mirko je bil edini odbornik, ki ni nikoli manjkal. Med najrednejšimi so še: Franc Ceferin (1 odsoten — 1 upravičeno). Milan Osovnikar (1 — 1), Franc Rant (2 — 0), Lovro Gajgcr (1 — 0), Blaž Ha.bjan (1 — 1), Matevž Markelj (1 — 1), Jože Pavlic (2 — 2), in Milan Zakelj (1 — 1). P. Čolnar Časi se spreminjajo COVOR,M0 SLOVENS« Pred proslavo Prešernove brigade Lepotica v štabu V Kranju, kjer je dobila Prešernova brigada svoj domicil, pripravljajo veliko proslavo za to enoto. Osrednja prireditev bo letos v Stražišču, združena s prireditvami v okviru občinskega praznika. Hkrati pripravljajo tudi posebno knjigo, ki jo bodo borci te brigade ob takratnem srečanju prejeli v spomin. V sklopu teh priprav nam je takratni komandant Prešernove brigade — tovariš Karel Leskove ponudil za objavo več spominov. Danes objavljamo njegov prvi prispevek. Vasica Jamnik leži na severnem, strmem pobočju zelene Jelovice. Tam so se Pre-šernovci večkrat zadrževali. Bili so tako domači, da so ob vsakem prihodu v ta njihov kraj že vnaprej vedeli, v kateri hiši bo ta in ona četa, kje kuhinja, kje štab itd. Tako je bilo tudi nekega; mrzlega zimskega dne. Razporedili so se po vasi. Stab bataljona je bil v osamljeni bajti v zgornjem delu vasi. Komandir bataljona se je spravil za mizo v hiši, kjer sta s pomočnikom komisarja pisala poročilo za štab briga- de. Tudi tisti dan je bilo kaj poročati. Pri jamniški cerkvi so se namreč spopadli z Nemci. Komandir Nace je bil mlad fant srednje postave, kostanjevih las in strogega pogleda. Brado si je le kdaj pa kdaj obril, saj je bila redka in mahovita. Nosil je uniformo nemškega orožnika. — S kratkimi stavki je narekoval poročilo pomočniku komisarja. Ta pa se je nenadoma zamislil. »Kaij razmišljaš, če bodo jutri spet prišli Nemci?'« ga je vprašal komandir. »Prekleto čudno se mi zdi, da so ti zelenci danes tako nenadoma prišli, da nas ni nihče obvestil,« je odvrnil pomočnik. »Vrag jih vzemi! Še vedno se najde kakšen podrepnik, ki jim pokaže pot do nas,-« je odvrnil komandir in zamahnil z roko, kot da pač to ni nobena izjema. Zunaj na vasi pa jc bilo živahno. Slišati je bilo petje, kramljanje in korake po zmrzlem snegu. Največ se jih je zadrževalo pri vodnjaku sredi vasi. Tam so prihajali domačini, zlasti žene in se srečevali z borci, ki so bili že vsem poznani kot sinovi vasi. V hišo, v štab bataljona, je nepričakovano stopil nepoznani partizan. Bil je lepo športno, zimsko napravljen in nič drugega kot titovka ter Zazidalna načrta za Kokrico in Klanec Konec decembra lani so imeli na Primskovem skupaj s Klancem in na Kokrici zbor volivcev. Razpravljali so o predlogu zazidalnih načrtov za te kraje. O predlogu zazidalnega načrta za Kokrico in Klanec pa je na zadnji seji razpravljala tudi občinska skupščina. Predlog urbanističnega programa mesta Kranja določa stanovanjsko območje Kokri-ce kot sestavni del mesta Kranja, ki je namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo z vsemi potrebnimi javnimi objekti. To je južno od potoka Rupov-ščice in ceste Kokrica—Naklo. Bodoči center tega območja je predviden med odcepoma cest Kranj—Preddvor In Kranj—Golnik. V tem prostoru naj bi živelo okrog dva tisoč prebivalcev (Kokrica 1600, Mlaka 260 in Bobovk 120). V centru je predvidena samopostrežna trgovina, mesarija, slaščičarna, vzgojno-varstvena ustanova in drugo. Prav tako je v predlogu zazidalnega načrta rezerviran prostor za nepopolno osnovno šolo, in sicer severno cd gostilne Lakner. Sedaj prevladujejo na Kokrici visokopritlične in eno-nadstropne stanovanjske hiše. Največ hiš, 137 od 181, kolikor jih je sedaj na Kokrici, je bilo zgrajenih po letu 1945. V načrtu pa je predvidenih še 95 stanovanjskih hiš. Največ je montažnih, visokopri-tličnih in enonadstropnih. Vsako stanovanje naj bi imelo tudi garažo. Pri sedanjih 181 stanovanjskih hišaih ima garaže samo 58 hiš. Promet- ne zveze na tem območju pa so precej slabe, zato je v načrtu predvideno izboljšanje vseh prometnih zvez. Na območju Klanca je trenutno 283 stanovanjskih hiš, pri čemer prevladujejo eno-nadstropne hiše. Sedaj znaša gostota prebivalcev 54 na hektar. Z dokončno zazidavo tega območja pa bo gostota 77 prebivalcev na hektar. Število prebivalcev bi se namreč od sedanjih 1500 povečalo na 2200. V načrtu je predvideno, da bi na tem območju zgradili še 134 stanovanjskih hiš, od tega 60 vrstnih. Prav tako bodo tudi tukaj nekateri javni in športni objekti. Predvidena je samopostrežna trgovina, vzgoj-no-varstvena ustanova in drugo. Preurediti pa bo treba tudi nekatere ceste. A. Z. MODERNI STROJI — Tovarna šešir iz škofje Loke dosega lepe poslovne rezultate. Na slild vidimo najmodernejše stroje, s katerimi je opremljena tovarna — Foto: F. Perdan Nove mesnice: Rateče, Žirovnica Če tuji turist prestopi mejo v Ratečah in se napoti v tamkajšnjo mesnico, bo verjetno takoj dobil slab vtis o naših poslovalnicah. To pravim zato, ker je prvi vtis vedno najmočnejši in trajen. Tega se dobro zavedajo v mesarskem podjetju na Jesenicah. Zato nameravajo že letos zgraditi novo mesnico v Ratečah, saj sedanja res ne ustreza potrebam. To bo za vas na meji velika pridobitev. Razen novogradnje v Ratečah bo Mesarsko podjetje Jesenice letos tudi v drugih krajih razširilo in moderniziralo svoje poslovalnice. Prenovili bodo mesnico v Kranjski gori. Tudi mesnica v Žirovnici ne ustreza. Če bo lastnik hišo, v kateri je sedaj mesnica, prodal, jo bodo prenovili, v nasprotnem primeru pa bo Mesarsko podjetje zgradilo v Žirovnici novo mesnico. Novo prodajalno bodo odprli tudi na Plavžu, kjer sedaj ni nobene mesnice, čeprav je tam po vojni zraslo veliko stanovanjsko naselje. Popravili bodo tudi vse druge poslovalnice na Jesenicah. Veseli bomo, če bomo ob koncu leta lahko poročali, da je bilo vse to tudi storjeno. Jože Vidic V komunalnem podjetju na Jesenicah Svoj razvoj krojijo z lastno proizvodnjo 170 ljudi ustvarilo okrog 200 milijonov skladov V komunalnem podjetju na Jesenicah je zaposlenih okrog 170 ljudi, ki so v preteklem letu ustvarili okrog 730 milijonov starih dinarjev fakturirane realizacije, ali za skoraj 210 milijonov več kot so predvidevali. Pri tem obsegu pometa imajo okrog 200 milijonov skladov, ki jih bodo porabili predvsem za razširjeno reprodukcijo in modernizacijo strojnih naprav. Leta 1962 je pri 180-miHjon- brzostrelka sta mu dajali pečat partizana. ►»Komandirja bi rad,« je dejal odločno. »To sem pa jaz. Kaj pa bi rad, tovariš?« je dejal Nace in premeril s pogledom pri- šleca. »Kurir sem s terena. Pripeljal sem vam to tovarišico v bataljon«, je gladko in odsekano povedal prišjec ter po* nudil komandirju spremno pismo. »Dobro. Kot vidim je bila tovarišica že na terenu in je delala za našo stvar. Tako se je že dobro seznanila s stvarmi in ve, kaj so partizani,« je dejal komandir, ko je prebral pismo. Dekle z nahrbtnikom in njenega spremljevalca kurirja so nato povabili, da se pogrejeta pri topli peči v štabu. Kaj kmalu sta postala zgovorna in tovari-ška, domača. Kurir je povedal, da je iz kranjskega okraja, sicer pa doma iz Kamnika. Dekle je bilo kot kurir na terenu. Toda zaželela ie med borce, v brigado. Si- ta je bila skrivanja in ilegalnega dela v zaledju. Tako sta pravila: in bilo je zelo razumljivo. »Kaj pa si delala prej doma?« je komisar previdno vprašal dekle. Gimnazijo sem končala v Ljubljani in bolničarski tečaj sem tudi napravila,« se je odrezalo dekle z neko sramežljivostjo, ki je bila razumljiva za prve trenutke v novem okolju. »Bolničarski tečaj! Kot nalašč! Prav takll.i nam primanjkuje!« — Tretja četa je brez bolničarja. Tja boš šla,« je ves vesel dejal komisar in zatem bataljonski bolničarki Bredi naročil naj jo spremlja. Breda in Jelka, tako je bilo ime novi, simpatični partizanki, sla odšli in se pogovarjali kot bolničarki, kot borki in verjetno tudi kot dekleti — ženski, o I partizanskih razmerah. Tudi kurirja, ki je spremljal prikupno Jelko v partizane, so pogostili z obilno partizansko večerjo v četi. Jelka je brž prve dni vzbudila pozornost med borci. To pa ni bilo čudno. Bilo je dekle kakih osemnajstih, s prikupnimi oblikami nežne postave. Dolgi, črni lasje so ji v bogatih slapovih vihrali prek vraitu na ovratnik rdeče vetrovke. Lepe, smučarske plave hlače so konča vale v skrbno očiščenih gojzeri-cah. Dvoje, kot oglje črnih in živih, mamljivo nemirnih oči pod skrbno urejenimi obrvmi je bilo v vabo sredi polnega obraza z mlečno belo poltjo. Razen tega je bila živahna, prijazna, zgovorna in hkraiti neverjetno delavna. Zdaj je bila s pranjem pri vodnjaku, zatem je šivala, pospravljala . .. Tako je Jelka že v prvih dneh postala vzor marljivosti tovarištva in dobre volje ter ob tem, seveda tudi središče pozornosti, pogovorov in tudi duhovitih šail vseh mladih fantov — partizanov. Po vsem bataljonu se je takoj raznesla vest, kakšno prikupno tovarišico so dobili v tre- tji četi. Brž je imela vrste pomočnikov, ki so ji bili pripravljeni pomagati pri pranju in drugih delih in vsak, ki je bil tako več kot drugi deležen njene družbe in morda tudi prijaznih pogledov, vsak je bil srečen. Drugi pa so mu zavidali, zbijali šale, izmišljali dovtipe. Tako je bilo na Jamniku tri dni. Bil je hud februarski mraz. Čeprav je popoldansko sonce že dokaj močno ogrevalo ves breg, je zvečer še močneje škripal sneg pod nogami. Zatem se je bataljon premaknil v Poz:rno nad Selško dolino. Prav tisti dan je Jelka prišla v štab vsa preplašena, sramežljiva in objokana. »Tovariš komisar! Tovariš komisar!« je jecljaje ponavljala in ni mogla do prave besede. Komisar je bil presenečen. Zasmilila se mu je v slutnji, da se ji je pač moralo pripetiti nekaj neprijetnega. (Nadaljevanje prihodnjič) ski realizaciji imelo 20 milijo nov izgube. Spoznali so, da se zgolj od komunalnih služb ne bo dalo živeti, zato so začeli snovati obrate, ki bi bili donosnejši. Po programu, ki so ga sprejeli, so najprej utrdili obstoječe službe, utrdili organizacijo podjetja in razvili obrat za nizke gradnje. Ta je trenutno najpomembnejši, saj je imel v preteklem letu okrog 450 milijonov bruto realizacije. Že v letu 1964 je podjetje doseglo 505 milijonov S-din realizacije in skoraj 100 milijonov skladov. Ustanovili so še obrat kle-parstvo in pleskarsko delavnico. Od tedaj dalje porabijo vsako leto 50 do 60 milijonov S-din za novo opremo, za modernizacijo in razširitev dejavnosti. Dobro so razvili in organizirali pogrebno službo, službo za odvoz smeti in čiščenje ulic. Naroć'li so stroj za pometanje u'c itd. Danes so zadovoljni, da so razvili tudi proizvodne dejavnosti in si tako krojijo lasten razvoj z lastno proizvodnjo. Od nje j s odvisen tudi hitrejši napredek in modernizacija komunalnih služb, za katere je podjetje kot tako poklicano, da jih opravlja in razvija v zadovoljstvo občanov. Proračunska in druga sredstva so usahnila, zato je iniciativa ko'ektiva pohvale vredna in spodbudna za druga tovrstna podjetja. Lani je podjetje kupilo tudi osem stanovanj za potrebe kolektiva. Tudi lani ustvarjene sklade bodo porabili predvsem za razširjeno reprodukcijo in za potrebe standarda. J. Podobnik Nekaj novih predpisov s področja kmetijstva Zanimivo za kmetovalce Kmetje lahko nabavijo vse stroje, vendar le za osebno delo — Kdaj je kooperacija obvezna — Zadruga lahko preraste v podjetje V kratkem bodo v zvezni skupščini obravnavali nekatere nove predpise s področja kmetijstva. Poglejmo, kaj bodo novega ti predpisi prinesli, če bodo sprejeti. Osnovni zakon o izkoriščanju kmetijskih površin bo delno spremenjen. Občine naj bi dobile pravico predpisati vrstni red setve na tistih zemljiščih, ki bi jih pridobili z regulacijami in združevanjem zemlje. Tako bi zagotovili sejanje takih kultur, ki najbolj ustrezajo kvaliteti zemljišča. Isti zakon bi tudi natančno določil, kdaj je možno predpisati obvez- Drsališče v Kamniku Obnovili so drsališče pri mestnem kopališču v Kamniku. Ledeno ploščo so napravili na teniškem igrišču. Ob nizki temperaturi je led prav dober. Vsak dan je drsališče odprto od 14. ure naprej, v nedeljo pa tudi dopoldne. Zvečer je dovolj razsvetljeno in vsak dan je tudi več drsalcev, zlasti mladine. Zaradi takega navdušenja je bila pred 25 leti na tem drsališču odigrana prva tekma v hokeju v naši državi. Zalog Plesna revija Kulturno-prosvetno društvo v Zalogu bo jutri, v nedeljo ob 15. uri priredilo v šoli plesno revijo. Gostoval bo Plesno športni klub iz Kranja. Plesalci bodo izvajali splošne in latinsko-ameriške plese. Na prireditvi bodo igrali Veseli trgovci iz Zaloga. Po končanem programu pa bo v šoli ples. no kooperacijo kmetovalca s kmetijsko organizacijo. To bi bilo možno le, če bi se velika večina kmetovalcev s takim sodelovanjem strinjala, če bi bili za tako sodelovanje vsi pogoji in če bi kmetijska organizacija jamčila, da bo tako sodelovanje posamezniku in njej prineslo večje koristi kot posamično obdelovanje zemljišča. Načrt predvideva tudi, da bo zapuščeno zemljišče, ki ga bo kmetijska organizacija ali pa družbenopolitična skupnost (občina) upravljala več kot deset let, postalo njena trajna last. Osnovni zakon o kmetijskih zadrugah bo tudi delno spremenjen. Zadruge naj bi po novem lahko brez težav prerasle v podjetja, ne da bi jih bilo potrebno poprej razpustiti in šele potem ustanoviti podjetje. Zadruga, ki bi prerasla v podjetje bi lahko zadržala vso dotedanjo dejavnost. Kar zadeva sodelovanje s kmetovalci pa bi bila zadruga izenačena z ostalimi gospodarskimi organizacijami. Zato področje, na katerem zadruga lahko sodeluje s kmetovalci, v novem zakonu ne bi bilo več določeno. Vsaka zadruga bi torej lahko sodelovala z vsemi, ki bi želeli sodelovati z njo. Pripravljajo tudi poseben predpis o kmetijskih strojih, ki jih lahko nabavi posamezni kmetovalec. Po tem predpisu bi kmetovalec lahko nabavil vse stroje, ki jih potrebuje za osebno' delo na posestvu ali pa za usluge dru- gim. Za delo na svojem posestvu bi lahko najel tudi neomejeno število drugih oseb (pri tem je omejen z obsegom posestva), medtem ko bi strojne usluge drugim lahko opravljal le sam ali pa člani njegove družine. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj • sporoča, da so uradne ure za stranke od 16. 1. 1967 dalje: v Kranju vsak ponedeljek in petek od 8. do 11. ure, vsako sredo pa od 8. do 11. in 14. do 17. ure; na Jesenicah vsak ponedeljek in petek od 8. do 11. ure, vsako sredo pa od 8. do 11. in 14. do 17. ure; v Radovljici vsak torek in petek od 8. do 11. ure, vsako sredo pa od 8. do 11. in 14. do 17. ure; v škofji Loki vsak ponedeljek in petek od 8. do 11. ure, vsako sredo pa od 8. do 11. in 14. do 17. ure; v Tržiču vsak ponedeljek in petek od 8. do 11. ure, vsako sredo pa od 8. do 11. in 14. do 17. ure; Sprejemna pisarna posluje vsak dan, razen vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Jesenice Enaki regresi za dopuste kot lani V jeseniški železarni bodo letos ob dopustih članom kolektiva dajali enake regrese kot lani. V Crikvenici, kjer imajo svoj dom, bodo pri zasebnikih najeli do 55 ležišč. Popravili bodo tudi plažo in vodovodno napeljavo. Za obseg koriščenja doma na Me-žaklji se še niso odločili. Izvršni odbor sindikata bo v kratkem sklical gradbeni odbor, ki naj bi izdelal predlog za dograditev rekreacijskega centra na Črnem vrhu nad Jesenicami. -b Tržič Končani zbori volivcev Prejšnji teden so bili v tr-žiški občini končani zbori vo-livcev, na katerih so občani med drugim razpravljali tudi o osnutku odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Od 15 zborov volivcev je za uvedbo odloka glasovalo 10 zborov, 5 pa jih je bilo proti. -š Jesenice Za uspešno delo v turizmu Na seji sveta za turizem in gostinstvo, ki bo predvidoma še ta mesec, nameravajo razpravljati o imenovanju koordinacijskega odbora, ki bi združeval in vodil enotno akcijo od Rateč do Vrbe za čimbolj uspešno delo v letošnjem mednarodnem letu turizma. Priprave za javno tribuno Občinski odbor SZDL v Tržiču pripravlja vse potrebno za sklicanje javne tribune, na kateri bodo govorili o možnostih za celodnevno varstvo otroik v šoli. Ta bo predvidoma 8. februarja. Tečaj na Veliki planini Na Veliki planini je Gorska reševalna služba iz Kamnika organizirala enodnevni tečaj za gorske reševalce, ki ga je ob udeležbi 15 članov vodil zdravnik dr. Vavken iz Ljubljane. Tečaj so zaključili s praktičnimi vajami reševanja. Stražišče, Kokrica Zazidalni načrti za občane Te dni, pa vse do konca meseca marca, si prebivalci Stražišča in Kokrice lahko ogledajo zazidalne načrte za njihovo območje, ki so dani v javno razpravo. Prebivalci Stražišča si lahko načrte ogledajo v prostorih krajevne skupnosti vsak torek v tecV nu od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure, občani Kokrice pa v prostorih zadružnega doma vsak dan v večernih urah. -š Gozd Martuljk Nova pisarna TD V Gozdu pri Kranjski gori je že dlje turistično društvo, ki sikrbi za razvoj turizma na svojem območju. Da bi društvo lahko bolje poslovalo, je te dni dobilo pisarno v novi leseni zgradbi poleg gostilne Pri Jožici. — b Kriški sekstet v Podljubelju Moški sekstet iz Križ bo s sodelovanjem Turističnega društva Begunje gostoval v soboto ob 19. uri v Podil j u-belju. Zapel bo nekaj slovenskih narodnih in koroških pesmi, turistično društvo pa bo program popestrilo s predvajanjem barvnih slik Gorenjske ob spremljavi Avse-nikove glasbe. Tržič O predlogih za poslance Na torkovi seji volilne komisije pri občinskem odboru SZDL v Tržiču so navzoči ; sprejeli osnutek pravilnika o postopku pri volitvah, ki ga je pripravil Glavni odbor SZDL. Nadalje so razpravljali o možnih kandidatih za zvezne in republiške poslance ter sklenili, da predlagajo občinski volilni komisiji spremembo odloka o volilnih enotah. Tržič Tečaj prve pomoči 109 učencev osnovne šole »Tone Čutar« Jesenice je obiskovalo tečaj prve pomoči, ki ga je organiziral občinski odbor RK. Na tečaju so predavale gojenke šole za zdravstvene delavce, ki jih je pripravljala in v 'a predavateljica Jožica i.ampuž. Na zaključni slovesnosti so udeleežnci tečaja dobili ustrezna potrdila oz. spričevala o opravljenem tečaju. Podobne tečaje bo občinski odbor RK organiziral tudi na drugih šolah, najprej pa na osnovni šoLi Prežihov Vo-raoic, kjer se je v sredo že začeli. Obiskuje ga 100 učencev. J. V. Invalidi so zelo delavni Cerklje — Redni letni občn zbor ZVVI Cerklje, ki s svoje dejavnostjo pokriva vsel 29 vasi v nekdanji cerkljanski občini, je zelo dobro uspel, tako glede številne udeležbe kakor sprejetih sklepih in zaključkih. Ta organizacija v Cerkljah sodi med tiste, ki posvečajo vso skrb ne samo svojim članom in organizacijskemu delu, pač pa celotnemu življenju tega kraja, člane te organizacije je videti in čutiti povsod; na zborih volivcev na sestankih in prostovoljnem delu. Občani Vodovodnega stolpa na zboru Kruh iz Radovljice Na letni konferenci krajevne organizacije SZDL Vodovodni stolp v Kranju, ki je hkrati veljala tudi za zbor občanov tega naselja, so v četrtek zvečer hudo grajali poslovanje v nekaterih trgovinah. V samopostrežbi pri Vodovodnem stolpu se popoldne ne dobi več kruha, včasih zmanjka tudi mleka. Besede z obeh plati so pokazale, da gre za okornost. Razen tega je kruh še slabo pečen in slišati je bilo prdelog, naj bi ponudili pekarni v Radovljici, da bi za naselji Vodovodni stolp in Zlato polje odprla svojo prodajalno. Kritizirali so tudi poslovanje v novi Lekarni pri nebotičniku, kjer naj bi ne zapirali lokala Čez noč, marveč naj bi bila stalna nočna služba v prodajalni. Prav tako so občani tega terena kritizirali neurejene bazene, načrt ureditve ceste JLA med nebotičnikom in zdravstvenim domom, kjer je predvideno, da bodo sekali drevje in drugo. Ker ima ta krajevna skupnost še od lani 2,546.000 starih i dinarjev, verjetno ne bo težko urediti nekaterih stvari s sodelovanjem občanov. K. M. vprašanj odgovoro Namesto običajnih pet vprašanj, objavljamo tokrat petkrat po pet vprašanj in odgovorov. Povprašali smo namreč vse predsednike občinskih odborov SZDL gorenjskih občin, kako je kaj z volitvami. Odgovarjali so nam na naslednjih pet vprašanj: 1. Kako ocenjujete položaj pred voPtvami v občini? 2. Kaj je socialistična zveza že storila v pripravah na volitve? 3. Ali je katerakoli organizacija aH pa posameznik izven socialistične zveze v občini ali pa vi. terenu že pismeno ali ustno predložil kakršnegakoli kandidata za poslanca ali pa odbornika? 4. Kakšni so konkretni že prečiščeni predlogi na območju občine za poslance? 5. Kakšni so predlogi v vaši občini za najodgovornejše funkcije v občinski skupščini? še nimamo evidentiranih kandidatov za zbor delovnih skupnosti. 3. Do sedaj je bila edina organizacija, ki je predlagala kandidata izven SZDL, krajevna skupnost Železniki. Igorja Peternclja so predlagali za predsednika občinske skupščine, Cveta Kobala pa za republiškega poslanca. 4. Predlogov je precej, vendar lahko pričakujemo še nove. Pri kandidatih za zvezno skupščino je -položaj naslednji — Za zvezni zbor (volimo enega poslanca) sta predlagana dr. Marjan Brecelj in Janez Stanovnik. Za gospodarski zbor (volimo enega poslanca) so predlagani: Franc Branisclj, Ivo Ščavničar ter ing. Jure Ivanetič. Za kultur-no-prosvetni zbor (volimo 1 poslenica) so predlagani: dr. Avguštin Lah, ing. Avgust Karba, Leopold Kej žar in dr. France Bučar. Za social-no-zdravstveni zbor (volimo dva poslanca) so predlagani: dr. Gabrijel Hruševar, dr. Bojan Fortič in Edo Vončina. Za politični zbor (volimo 1 poslanca) so predlagani: Ivan Repinc, Stane Kajdiž in Franci Urevc. Za republiško skupščino so znani doslej naslednji kandidati (povsod volimo po 1 kandidata) — Splošni zbor: Sveto Kobal, Franjo Svoljšak, ing. Jože Krapš. Ivan Franko, Čiro Lendovšek. Kulturno-prosvetni zbor: Leopold Kej-žar, Vinko Jelovčan, Lojze Malovrh, Franc Vidmar, Andrej Pavlovee. Gospodarski zbor: Franc Braniselj. Tone Polajnar, Jože Nastran. Janez Jemc, Veno Doljak. To so predlagani kandidati. Spisek bo verjetno še dopolnjen z novimi predlogi. Politična volilna komisija bo o njih še razpravljala, razen tega pa se bomo še posvetovali z gorenjskimi občinami. 5. Predlogi še niso dokončni. Za predsednika skupščine Skofja Loka je za sedaj evidentiranji 5 kandidatov (po abecednem redu): Franc Braniselj, Tone Peternelj. Tone Polajnar, Franjo Svoljšak in Franc Šifrer. ing. Krapš Jože Škofja Loka 1. Na terenu vlada veliko zanimanje za volitve. Krajevne konference SZDL bodo v kratkem končane. V zaostanku je mestno področje. 2. Evidentiranje kandidatov poteka normalno. Delo SZDL teče prek krajevnih konferenc in aktivov. Predvsem gledamo na kvaliteto predlaganih kandidatov. Za sedaj Nova mesnica Bodo letos odprli tudi slaščičarno -kavarno? CERKLJE — V Cerkljah z okoliškimi vasmi, je bila do sedaj le ena prodajalna mesa in mesnih izdelkov. Pred dnevi pa se je vaščanom uresničila davna želja, da kraj dobi še eno mesnico, ki bo imela večjo izbiro mesa in tudi mesnih izdelkov. Lep in okusno opremljen lokal je uredil privatni mesar — domačin v središču Cerkelj. Izbira je sedaj izredno velika in tudi zadovoljstvo potrošnikov. S tem pa je prav gotovo odpadla točka dnevnega reda na zborih volivcev. Sedaj je ena prodajalna v privatnih rokah, drugo pa ima Kmetijsko živilski kombinat Kranj, obrat klavnica. Zelo verjetno pa je, da bo še letos v Cerkljah tudi slaščičarna in kavarna, ki jo prav tako postavlja privatnik. Takega lokala v nekdanji cerkljanski občini še ni bilo, zato tudi ta lokal prebivalci težko pričakujejo. Vili Tomat Kranj 1. Razprave so zajele še vedno premajhen krog občanov. Kljub razpravam in stališčem vseh organov SZDL imam občutek, da se še vedno »čaka«. 2. Razen razširjene saje občinskega odbora, kjer smo razpravljali o delu skupščine v preteklem obdobju in oblikovali merila za izbor odbornikov, je o tem veliko razpravljala volilna komisija. Izvršni odbor je skupaj s predsedstvom občinskega sindikalnega sveta v Kranju izdelal mnenja, kako naj vodimo predvolilno delo. O tem smo v informacijah občinskega odbora obvestili vse krajevne organizacije SZDL in sindikalne podružnice. 3. Smo sredi zbiranja možnih kandidatov. Volilna komisija je do sedaj prejela 17 možnih kandidatov za občinske odbornike in preko 30 predlogov za poslance. Te so predlagali na nekaterl.i krajevnih konferencah socialistične zveze in na občinskem sindikalnem svetu. Čakamo pa še na predloge iz delovnih organizacij, kjer tudi že razpravljajo o izboru možnih kandidatov. 4. Delno so bili ljudje o tem obveščeni v zsdnji številki Glasa. Noben kandidat pa še ni dokončen. Menim, da bomo šele po razpravi v splošnem zboru občinske skupščine dobili predloge, ki jih bomo posredovali zborom volivcev. 5. Od odgovornih mest poteče mandat v naši občini podpredsedniku občinske skupščine, predsedniku zbora delovnih skupnosti in nekaterim predsednikom svetov. Posameznih predlogov še ni! Organi čakajo na predloge s terena.. A. Z. Pavel Lotrič Jesenice 1. Položaj pred volitvami jo kar ugoden. Nekatere krajevne skupnosti so zelo agilne. Manjšo razgibanost smo opazili v delovnih organizacijah. Zato smo jih vzpodbudili, da bodo začeli razpravljati o volitvah, možnih kandidatih in jih evidentirati. 2. Socialistična zveza se je za svojo predvolilno dejavnost poslužila zlasti krajevnih konferenc SZDL. Skladno z iskanjem sposobnih ljudi . za evidentiranje kot možne kandidate, so na konferencah zelo kritično ocenjevali tudi naloge in odgovornosti odbornikov in poslancev. 3. Največ evidentiranih so doslej poslali sveti krajevnih skupnosti. Zal povsod največ govorijo in tudi evidentirajo za odbornike, malo pa je bilo zavzetosti za nove poslance, ki jih je treba voliti. 4. Kot že rečeno, pri pogovorih o zveznih in republiških poslancih nismo še našli skupnega jezika v dosedanji! stikih s predstavniki ostalih gorenjskih občin. Kar zadeva zvezne poslance, menim, da je doslej edini resni kandidat Marjan Brecelj. O vseh drugih se bomo še morali pogovarjati v širšem krogu naše občine in usklajevati z ostalimi občinami. 5. Pri predlogih za najodgovornejše funkcije v novi občinski skupščini so letos dali pobudo sami volilci. V Kranjski gori in na Plavžu so predlagali Franca Zvana (sedanjega sekretarja občinskega komiteja ZK) za predsednika skupščine. In verjetno bo to obveljalo. Drugih predlogov za sedaj še nimamo. Vladimir Erjavšek Trzic 1. Skorajda ni sestanka ali razgovora, kjer ne bi ljudje govorili o volitvah, pa naj gre za odbornike ali poslance. Anketirali smo veliko ljudi, dobili mnogo koristnih predlogov, o katerih smo se pogovarjali na minulih konferencah krajevnih organizacij socialistične zveze, in zato trdim, da smo zares v pravi predvolilni dejavnosti. 2. Ljudem smo posredovali oceno dela sedanje občinske skupščine, anketirali vse volivce v volilnih enotah, kjer bodo letos volili, iz zbranih predlogov na krajevnih političnih aktivih opravili ožji izbor za možne kandidate in vse to javno objavili. Za vse bodoče odbornike občinskega zbora že imamo predloge za možne kandidate. 3. Skoraj sto aktivnih družbenopolitičnih delavcev v občini smo poprosili, naj volilni komisiji pismeno predlagajo za možne kandidate za republiške in zvezne poslance. Mnogi izmed teh sto so to tudi naredili in debili smo štrideset predlogov. Od drugod predlogov ni bilo. 4. Za zvezne poslance imamo teie predloge: zvezni zbor dr. Marijan Brecelj, gospodarski zbor Franc Braniselj Iz škofje Loke in ing. Jure Ivanetič iz Kamnika, kulturno-prosvetni zbor dr. Avguštin Lah z Visoke šole za politične vede v Ljubljani, organizacijsko-politični zbor Stanko Kajdiž iz Radovljica in Ivan Repinc iz Kranja, socialno-zdravstveni zbor dr. Gabrijel Hru.ševar z Jesenic. Republiški poslanci: republiški zbor Stane Mešič in Andrej Pehare, za ostala zbore še ni izčiščenih predlogov. 5. Te dni volilna komisija1 pri socialistični zvezi povprašuje o tem vse odbornike in vsa vodstva družben >i političnih organizacij. Upajmo, da bodo tudi ti predlogi dobri. - / Stane Kajđiž Radovljica 1. Menim, da je politična situacija pred volitvami v radovljiški občini ugodna, kar je rezultat uspešnega delovanja občinske skupščine v pre-: tekli mandatni dobi. Zato je naša želja, da bi bila nova občinska skupščina prav tako solidno sestavljena kot je bila dosedanja in da bi odstranili še tiste prepreke, ki jo ovirajo pri njenem še bolj učinkovitem delu. } 2. Naša organizacija je v pripravah za volitve najprej sklicala širši sestanek članov SZDL na terenu, na katerem je bilo orisano delo občinske skupščine in nakazan profil odbornika, ki bi bil primeren za delo v skupščini. O teh vprašanjih smo govorili tudi na vseh konferencah SZDL. Ravnokar pa pripravljamo odprte sestanke SZDL na terenu, kjer ljudje že predlagajo kandidate za nove odbornike. Poleg tega bomo na terenu izvedli še manjšo anketo, ki nam bo pomagala pri izbiri kandidatov za odbornike in poslance. 3. Od drugih organizacij ali posameznikov doslej še nismo prejeli kakšnega predloga za odbornika ali poslanca« Menimo, da bo do tega prišlo, ko bodo zaključeni sestanki SZDL na terenu. 4. Možni kandidati za republiške poslance: Franc Jere, sedanji predsednik občinske skupščine, Jože Bufelin. direktor železnine Radovljica, Stane Korošec, predsednik Občinskega sodišča v Radovljici, za organizacijsko-politični zbor: Jože Vidic, predsednik sindikata, Matija Mar-kelj, sekretar tovarne Sukno Zapuže, socialno zdravstveni zbor: dr. Borut Rus, zdravnik ZD Bled in dr. Janez Romih, zdravnik v tovarni Elan. 5. Konkretnih predlogov za možne kandidate za opravljanje najodgovornejših funkcij v občini še nimamo. GLAS * 8. STRAN KULTURA IN PROSVETA SOBOTA — 21. januarja 1967 Z občnega zbora v Zasipu Mladi so popestrili delo Svobode V Zasipu so imeli minulo soboto občni ^bor tamkajšnje kulturne organizacije. Navzoči so bili vied drugim tudi predstavniki drugih družbenih organizacij, kar priča o medsebojnem sodelovanju. V tamkajšnjem kulturnem domu ,ki je postal družbeno žarišče vseh občanov, so zabeležili v letu 1966 nad 90 različnih srečanj. Tamkaj imajo kulturne prireditve, proslave, predavanja, družabne večere, tekmovanja in sestanke ter občne zbore. Svoboda združuje okrog sebe 232 članov, med njimi tudi precej mladine .Uspešno dela knjižnica, izobraževalni odsek, šahovski krožek, medtem ko se je pevski zbor žal razšel in tudi dramska skupina je zašla v težave, ker nimajo režiserja. Kljub temu pa je bilo v Zasipu več gostovanj od drugod: iz Ilrušice, Bohinjske Posredujemo prodajo ka- rambo'iranega osebnega avtomobila Zastava 750, leto izdelave 1965, s prevoženimi 10.000 km; Začetna cena 8.000,00 N din Ogled vozila je možen vsak dan pri Go'majer Sašotu, Loka 21 pri Tržiču. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do »rede, 25. 1. 1967 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ OBJAVA Zduženje šoferjev in avto-mehr.nikov Jugoslavije, podružnica Kranj, vabi vse šoferje C kategorije, ki še nimajo strokovnega izpita, na eestanek v nedeljo, 22. januarja 1967 ob 9. uri dopoldne v učilnici Delavsekga doma, vhod št. 4. (izpred avtobusne postaje) v Kranju. šolska komisija Bele, iz Mošenj, Ribnega in Zabreznice. Tako so prebivalci lahko gledali nekaj zanimivih in zabavnih iger. Kaže, da se bodo podobna gostovanja vrstila tudi letos, saj se že dogovarjajo s sosednimi kraji. Tudi domača dramska skupina bo letos naštudirala kakšno delo, posebno pa radi Zasipljani obiskujejo redne predstave gledališč na Bledu. Aktivni kulturni delavci v Zasipu so dosegli nekaj lepih uspehov, vendar bodo morali pridobiti v svoje vrste še več mladine. Doslej so mladinci delali le v nekaterih sekcijah Svobode. Kaže, da bodo v tem tudi uspeli, saj so v novo vodstvo Svobode izbrali precej mladih ljudi. -J. B. Delo kulturno-prosvetnih organizacij v kranjski občini Vsako leto nove oblike Konec decembra so se v kranjski občini po večini zaključili občni zbori kulturno-prosvetnih društev. Na njih so razpravljali o kulturnih potrebah in oblikah v posameznih krajih, društva so pregledala svoje delo in napravila program za prihodnje. Delo kulturno-prosvetnih društev na terenu je v veliki meri odvisno od sodelovanja ostalih družbenopolitičnih organizacij, organov krajevnih skupnosti in vseh prebivalcev v poasmeznem kraju. To se je pokazalo tudi na občnih zborih. Tam, kjer je bilo med letom to sodelovanje dobro, tudi uspehi niso izostali. Vendar pa je še precej takšnih krajev, kjer organizacije in posamezniki nimajo dosti razumevanja za kul-turno-prosvetno dejavnost. Sploh pa na terenu stare (klasične) oblike kulturnega dela, za katere je potrebno precej truda, izumirajo. Pojavljajo pa se vedno več novih. Tako vsako leto ustanovijo v občini več pevskih zborov, zabav- no-glasbenih in narodnih ansamblov itd. Da je sodelovanje vseh organizacij in prebivalcev posameznega kraja potrebno in tudi uspešno, kaže Jezersko. Tu so imeli preteklo leto več literarnih večerov, predavanj, proslav in drugih prireditev. Pripravili so jih dijaki in študentje s sodelovanjem ostal'h. Ker so bile prireditve zelo dobro pripravljene, tudi obisk ni izostal. Od 900 prebivalcev Jezerskega, je vsak literarni večer obiskalo prek 300 ljudi. Podobno je tudi v Zalogu. Tu klasičnih oblik (iger in podobno) sicer niso povsem opustili, vendar pa posvečajo več pozornosti razstavam, zabavnim prireditvam, knjižničarstvu, lutkovnim predstavam itd. Precej slabše pa je v Podbrezjah in Trbojah. V Podbrezjah imajo dobro urejeno samo knjižnico, za druge oblike pa ne morejo dobiti ljudi. V Trbojah pa se krajevna skupnost sploh ne zanima za delo kulturno-pro-svetnega društva. A. žalar V nekaj stavkih RADOVLJICA — Delovni program in proračun — Svet zveze kulturnih organizacij je ob navzočnosti vodstev vseh kulturnih organizacij občine včeraj obravnaval letošnji program dela in proračun. Ta se je za letos povečal zaradi programa gostovanj poklicnih gledališč v treh centrih občine. Tudi dejavnost je široko zasnovana, saj obsega vse zvrsti amaterske ustvarjalnosti in sodelovanje s poklicnimi institucijami. Novost so literarni večeri in nekaj večjih prireditev v letu turizma. KAMNIK — Spoznavajmo svet in domovino — Na tekmovanju Spoznavajmo svet in domovino se bodo kamniški dijaki 28. t. m. pomerili s krškimi. Tekmovanje, ki ga bo prenašal radio, bo ob 20. uri 20 minut v mali dvorani doma. KOMENDA — Dejavnost dramske skupine — Prosvetno društvo v Komendi je že dvakrat ob nabito polni dvorani uprizorilo ljudsko igri Deseti brat. Kot gost jo je režiral bivši šolski upravitelj Ivo Jezeršek, ki živi zdaj v pokoju v Ljubljani. V prejšnjih letin je p.id njegovim vodstvom prosvetno društvo razvijalo živahno gledališko dejavnost. CERKLJE — Priprave na prireditev Pokaži kaj znaš — Kulturno-umetniško društvo Davorin Jenko Cerklje pripravlja zelo zanimivo tekmovanje Pokaži kaj znaš, po znanem vzorcu radia in televizije. Pravico nastopa bodo imeli vsi prebivalci nekdanje cerkljanske občine, in sicer: manjši instrumentalni orkestri, solo instrumentalisti, pevci zabavne glasbe, solo pevci in pevske skupine, recitatorji in humoristi. Datum prireditve še ni določen. CERKLJE — Delo dramske sekcije —- Dramska akcija KUD Davorin Jenko Cerklje v letošnji sezoni dobro ci.-la. Pravkar so dvakrat uprizorili dramsko delo Antona Hubuda Stari in mladi. Zdaj študirajo drugo dramsko delo vesloigro Kam iz zadreg, ki jo režira učitelj Avgust Kalan, uprizorili pa jo bodo v februarju. V marcu bod uprizorili mladinsko igro Kekec in Mojca. V teh dneh se je diuštvo začelo pripravljati m letošnjo Prešernovo proslavo, ki bo v kino dvorani v Cerkljal na večer samega kulturnega praznika. RIBNO — Občni zbo>- Svobode — V soboto, 21. januarja bo imela Svobod? Rudij? Gedretiča Ribno svoj občni zbor. \ minulem letu je kulturna organizacija v Ribnem pod vod stvom prizadevnih kulturnikov opravila pomebno delo. V ju liju je bil v Ribnem tudi kulturni teden, v katerem je imela velik delež tudi ribenska Svoboda. Zelo uspešno so med drugim naštudirali komedijo Kam iz zadreg ter pripravili več kulturnih večerov. KRANJ: »Pesnik in človek« na akademiji ob Prešernovem dnevu — Letošnja osrednja akademija ob slovenskem kultiu-nem prazniku — 8. februarju bo 8. februarja zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju. Akademija bo v koncertni obliki, režijsko pa jo pripravlja Črtomir Zoreč. Osrednji del akademije bo branje Prešernovih pisem, ki jih je pod naslovom »Pesnik in človek« zbral in priredil Črtomir Zoreč, kustos Prešernovega spominskega muzeja, ženske bodo na akademiji nastopale v stilnih kostumih, bral pa bo med drugim tudi domačin iz Vrbe v domačem jezikj iz prve polovice prejšnjega stoletja. Še enkrat: »Pustite nas živeti« V zvezi z objavljenim člankom »Pustite nas živeti« dajemo naslednje pojasnilo. Fejzič Ismet je bil zaposlen do 31. marca 1965 v SGP Novogradnje Tržič. Pri tukajšnjem zavodu se je po likvidaciji SGP Novogradnje kot začasno nezaposlen prijavil dne 1. 4. 1965. Po veljavnih predpisih je Fejziču pripadalo denarno nadomestilo v vi-*in< 22.152 S-dinarjev in otroški dodatek v višini 22.770 S-dinarjev mesečno. Poleg tega pa je užival tudi pravico do 7dravslvrnp zaščite zase in za otroke. Med brrzposel-nestj omu je z.nvod za z.°po-elovrn'e po'e^oval zmo-Ji-tev pri delovnih organizacijah: I Garnizon JLA — Kranj, Jelovica Škofja Loka, Planika Kranj, Železniška postaja i Krani, Iskra Kranj, SGP ! Projekt Kranj in nazadnje v j Stanovanjski zadrugi Sava Kranj, kjer se je tudi 15.. 7. 1966 zaposlil na delovno mesto pomožnega delavca. Njegove prošnje za zaposlitev zavod ni sprejel, torej se je izgubila. »Lahko bi nosil dva č'ove-ka po Kranju«, je dokaj ; dvomljiva izjava, saj je iz zdravniškega spričevala z dne 15. 7. 1TC5 razvidno, da za ! de'o v gradbeništvu ni spo-sob?n in je bil z-i-rdi tega i tudi odklmjen v SGP Pro- i j t k t Kranj. Res je, da se je redno jav-vljal na zavodu za zaposlovanje in dejstvo je tudi, da je služba za zaposlovanje za njegovo zaposlitev urejevala že z navedenimi podjetji, vendar pa pripominjamo, da je bil njegov odnos do sodelavcev zavoda skrajno nekorekten in grob, kar leliko utemeljujemo s tem, da je demonstrativno raztrgal svojo delovno knjižico in se samovoljno odjavil. Ce bi sodelavci zavoda ukrepali po zakonitih predpisih in njegovi želji, bi tov. Fejziču prenehale vse pravice, ki mu izvirajo iz naslova začasne nezaposlenosti. Ker pa se je v največji meri upoštevalo njegovo socialno stanje, mu zavod ni ukinil pravic, temveč je celo posredoval pri pristojnih organih za izdajo nove delovne knjižice. Fejzičeva ugotovitev, da ie že skoraj tri leta brez zaposlitve ni resnična, saj je bil od 15. 7. 1966 do 5. 11. 1966 zaposlen v Stanovanjski zadrugi Sava, kjer bi bil lahko še danes zaposlen, če bi bil njegov odnos do dela pravilen. Iz podatkov, ki nam jih je posredovala Stanovanj, zadruga Sava, je namreč razvidno, da je imel skrajno malomaren odnos do dela (po njegovi krivdi je bil ukraden kabel v vrednosti 155.000 S-dinarjev), povzročal prepire med sodelavci in posameznikom grozil, nekomu pa celo, da mu bo požgal in miniral hišo. Njegovo pripravljenost in voljo do dela pa najbolje osvetljuje podatek, da je v času 3 mesecev in 22 delovnih dni pri omenjenem podjetju neopravičeno izostal 10 polnih »plavih« In 10 delno »plavih« dni (skupno 105 ne- opravičenih ur izostankov). Ne glede na to, da se njegov priimek končuje na «-ič«, mu zavod — kakor mnogiru drugim še za naprej skuša posredovati primerno zaposlitev in se je v tem času pogovarjal s podjetji Standard in Exoterm. Ce je tov. Fejzića sram, da prejema denarno nadomestilo in da živi na račun drugih, mu je bila dana možnost, da bi s pravilnim odnosom do dela lahko sam hranil 6ebe in svojo družino. Z navedenim pojasnilc-n meni Komunalni zavod za ?a-poslovanje Kranj, da je javnost objektivno obveščena o zadevi tov. Fejzića in da se javna obravnava njegovega primera lahko zaključi. Komunalni zavod za zaposlovanje KRANJ Prestavnik ameriškega vojnega poveljstva v Saigonu je v četrtek povedal, da je prejšnji teden padlo, bilo ranjenih ali izginilo v bojih v Južnem Vietnamu okrog tisoč dvesto ameriških vojakov. To so doslej največje izgube, kar so jih ameriške sile imele v enem tednu v vietnamski vojni. Pripadniki rdeče garde so v četrtek zasedli prostore mestnega partijskega komiteja v Pekingu. Rdečegardisti so objavili, da nadzirajo komite. Prav tako obsojajo sedanjega vršilca dolžnosti sekretarja mestnega komiteja Vu Teja. Razen tega so pripadniki rdeče garde aretirali še štiri vidne voditelje. Generalni sekretar U Tant je sporočil predsedniku zvezne skupščine Edvardu Kardelju, da se strinja s sklicanjem konference delegatov evropskih parlamentov. »Srečen bi bil, če bi sodeloval na katerikoli način, ki bi po vašem mnenju utegnil prispevati k uspehu konference,« je med drugim napisal v sporočilu U Tant. Avstrijska vlada v teh dneh proučuje predlog, da bi na Dunaju ali v neposredni bližini zgradili mesto Združenih narodov. V tem mestu bi bili tisti organi svetovne organizacije, katerih sedež bi bil v glavnem mestu Avstrije. Avstrijski časopisi pišejo precej skeptično o načrtih avstrijskih vladnih organov. Za gradnjo stalnega poslopja OZN na Dunaju bi potrebovali namreč precej denarja. Z vietnamskih bojišč in iz pisarn, ki pkrbijo, da vietnamska vojna v redu teče, prihajajo vedno bolj strahovite vesti. Predsednik Johnson je v minulih dneh zopet povišal vsoto namenjeno za vojaške potrebe in s tem so izdatki za vojsko v Ameriki narasli na najvišjo raven, večji so bili na ameriški strani samo zadnji dve leti druge svetovne vojne. Močna ameriška podpo- ki Mekong ne pomeni veliko, se je začelo eno izmed najbolj krvavih poglavij vojne v Vietnamu. Delta reke Mekong je že več let glavna trdnjava osvobodilnega gibanja. Na tem področju je bilo razporejenih okrog 40.000 južnovietnam-skih vojakov, ki jim je poveljeval general Dang Van Quang vsa leta brez uspeha. Njegov cilj, da bi odvzeli osvobodilnemu gibanju Ofenziva smrti v. ra z denarjem se pozna tudi v vojašlllh načrtiih in ameriških ofenzivah. V Vietnamu je zdaj v teku načrt ameriških generalov za očiščenje delte reke Mekong. S surovimi sredstvi uničevanja, s premočjo v vojaški tehniki, ki pa v razmerah, kakršne so v močvirnatih predelih ob re- ozemlje, preko katerega so nadzirali važne vpadnice za Saigon, ni bil nikoli uresničen. In zdaj so generalovim vojakom, ki so se bolj ukvarjali s prekupčevanjem, kot z vojskovanjem, priskočili na pomoč ameriški vojaki. 5000 vojakov ameriške mornariške pehote z dvanajstimi vojnimi ladja- Z mladinske konference v Tržiču Več pozornosti specializiranim organizacijam Kritična ocena dela mladih v samoupravnih organih — Kako pomladiti zvezo komunistov Na nedeljski mladinski konferenci v Tržiču so udeleženci dokaj kritično ocenili dosedanje delo svoje organizacije in opozorili na nekatera najvažnejša vprašanja, ki jih bodo morali rešiti v prihodnje. Menili so, da bo treba odslej posvetiti več skrbi vsebini dela ZM in se ne več pogovarjati samo o organizacijskih oblikah. Delo z mladino bo treba prenesti iz za- Iz slovenskih zamejskih časopisov MATAJUR Člani čedadske zadružne mlekarne so zbrali za poplav-Ijence 270 tisoč lir. Upravni svet mlekarne je to vsoto poslal trem najbolj prizadetim občinam v Karniji. Pred novim letom se je mudila na uradnih pogovorih v Čedadu delegacija SZDL občine Tolmin in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Pogovarjali so se o perspektivah za bodoče sodelovanje na kulturnem polju med sosednjima področjima Tolminske in Čedada. Na prihodnjem sestanku, ki bo v kratkem sklican, bodo poiskali Še drug« možnosti sodelovanja. SLOVENSKI VESTNIK Inštitut za pospeševanje gospodarstva pri zbornici obrtnega gospodarstva v Celovcu ima> v januarju napovedanih nekaj tečajev s področja turizma. Na zadnji seji občinskega sveta občine Železna Kapla so navzoči največ razpravljali o ustanovitvi tekstilno-indu-strijskega podjetja v Železni Kapli. Neka zahodnonem-ška tekstilna tovarna namreč namerava v Železni Kapli ustanoviti svojo podružnico. Vreme Pretežno oblačno. V južni Sloveniji možne padavine. Temperature v notranjosti okoli 0°C V višjih legah v začetku tedna, je lahko še sončno. . prtih krogov mladinskih vodstev v specializirane mladinske organizacije (zvezo tabornikov, planinsko, športno), katerim doslej ZM ni posvečala dovolj pozornosti. Vse to pa se danes že maščuje in se posledice kažejo v zmanjšanju članov organizacije. Zato bo novo vodstvo moralo vložiti precej truda, da se stanje popravi. Delo mladine v samoupravnih organih ni bilo najboljše. Podatek, da v organih upravljanja v občini deluje nekaj nad 900 ljudi in od tega le 10% mladih, nam pove, da tu nekaj ni v redu. Mladi ne predlagajo svodih vrstnikov v samoupravne organe in jih potem, če so že predlagani, ne volijo. Mladih ljudi tudi na zborih volivcev in kandidacijskih zborih socialistične zveze skoraj ni zaslediti. Največ so na konferenci govorili o odnosu mladih do zveze komunistov. Od 594 'komunistov v tržiški občini je le 67 ali 11% mlajših od 25 let. Kje so vzroki za to? Verjetno mnoge ugotovitve, ki veljajo za mladinsko organizacijo, veljajo tudi za zvezo komunistov. Gre predvsem za privlačne oblike dela, ki pritegnejo mladeea človeka. Verjetno je tudi mi, z letalstvom in s helikopterji je zasedlo polotok Thanh Phu, odkoder nameravajo napasti trdnjavo osvobodilnega gibanja v delti Mekong. S tem se začenja najbolj krvavo obdobje vietnamske vojne, borba na življenje in smrt. Zakaj? Področje reke Mekong je žitnica Južnega Vietnama. 82 % celotne žetve riža prihaja iz tega področja. Pred vrati Saigona so pripadniki Vietkonga imeli svojo državo v državi, nadzirali so glavne ceste za Saigon, oskrbovali se s hrano in kmetijskimi pridelki, pobirali davščine, gradili utrdbe, bolnišnice in delavnice. Nikjer v Južnem Vietnamu ne živi toliko ljudi skupaj, kot v delti reke Mekong. Skoraj polovica prebivalstva Južnega Vietnama, okoli sedem milijonov ljudi živi na tem področju. Delta je gosto naseljena, saj živi v nekaterih krajih 1000 do 1200 ljudi na kvadratni kilometer. Osvobodilne sile imajo tukaj zbranih okoli 100.000 borcev. Vse poti od tod vodijo v neprehodne džungle, ki jih Američani s svojo premočjo v zraku ne morejo nadzirati. Napad na delto reke Mekong se je torej začel v znaku velikega obračuna. Američani svoj načrt izpolnjujejo z uničevanjem, požiganjem in rušenjem. Požigajo pridelke, naselja in vasi, uničujejo in čistijo do konca, do mrtve zemlje. Vsaka bomba, ki pade, pa ubija brez razlike tudi kmete in delavce, ki jim ostane tako samo ena rešitev, da se pridružijo Vietkongu. Stvari so tako precej znane, Američani imajo premoč v vojaški tehniki, ki pa bo v močvirju ostala najbrž neučinkovita. Vietkong pa premoč v ljudeh. Ofenziva v delti reke Mekong je odvisna od tega, v kakšni meri bodo odločilni ljudje in v kakšni meri tehnika. Ze sedaj pa je dvomljivo, če bodo Američani razen načrtnega uničevanja svojo tehnično moč sploh lahko dokazali J premalo pogovorov starejših članov ZK z mladimi ljudmi o sprejemu v organizacijo in ne nazadnje: treba bo tudi spremeniti kriterije za spre- jem v organizacijo ZK. Osnova naj bo delavnost, ugled v družbi in delovni ugled vsakega mladinca. S. šolar S ceste na \\ SČ *» R *: F. Perdan Saša Dobrila PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA * PANORAMA O PANORAMA © PANORA? gorenjski kraj Ot Konec lanskega leU 1966) smo pisali o Poljanske doline, l etnografijo Aleš Mr v več krajih v Polj običaj pri pogrebni Glas je Mrzel opis-juliju lani pripoved Lom je hribovs* ki leži severozahod' ljan v nadmorski < bližno 600 m. Vas bližno 40 prebival povečini bavijo 6 stvom in živinore; mačo uporabo. Nc ne pelje skozi vas nje in se verjetno ne pozna Lomu p? njega časa. Običaj ga sprevoda pri t je tu ohranil v sv rejši obliki. Dve poti vodita i Volčo; stara in nov no znamenje stoji j ob starejši poti v \ kojnika morajo M kopališče (ki je v Zbirateljska strast: majhne napake V prodajalni znamk je stranka zahtevala znamko, na kateri je pisalo Dfutsches Reich namesto Deutsches Re-ich (Nemčija). Dobila je več pol rjavih znamk, ki jih je podrobnđ ogledovala s pove-čalom. Končno je pokazala na znamko in rekla: »Našla eem napako, vzela bom znamko!« Mnogo ljudi prebije večere pri znamkah s povećalom v roki. Posebneži so zbiralci, ki zbirajo znamke z napakami. Ti se ne zadovoljijo z znamkami različnih dežel. Iščejo znamke, ki jih nima vsakdo: znamke z napakami. Poprečni zbiralci si težko privoščijo znamke, ki imajo zgodovinsko vrednost. Redkost si mora priskrbeti sam. Stalno išče kakršnokoli znamko z napako. Prebreka košare s papirjem, podstrešja in celo smetišča. Kakor hitro pa tudi trgovci odkrijejo napako, se sproži lov na to redkost. Znamke so hitro razprodane. Kmalu se pojavi v katalogu z znamkami cena za Kratke zanimivosti # Na Japonskem so za orjaški tanker, ki bo imel 205.000 brt., (izdelali doslej največji ladijski vijak. Premer vijaka je 7.8 m, tehta pa 38,2 tone. Odlili so ga iz zlitine niikla, aluminija in brona. # V Zahodni Nemčiji so začeli izdelovati za avtomobile posebne »expres« kuhalnike za pravo kavo. Naprava je priključena na armaturno ploščo. Pred vožnjo voznik mapolni napravo s kavo, sladkorjem in vodo. V nekaj minutah po vključitvi dobi iz nje dve skodelici vroče kave. # Noga nekaterih voznikov kar sama pritiska na plin. Na brzinomer malokrat pogledajo, ker morajo paziti na cesto. Tuje tovarne so zaradi tega začele izdelovati posebne alarmne naprave, ki nad določeno mejo hitrosti sprož;:o zvočni signal. 0 N> 68 53 UJalterlUinkler Klagenfurt — Celovec Getreidegasse 1 bogata izbira ženskih, moških in otroških modnih oblek po zelo ugodnih cenah! Pogovorili se boste v slovenščini! Q— Veselimo se vašega cenjenega obiska! Največja specializirana tekstilna hiša — Das grosste spezialisierte Textilhaus sni modna hiša ^Jjy LJUBLJANA - MARIBOR moda, tekstil, preproge konfekcija, čevlji itd. Mode, Textilien, Teppiche Konfektion, Schuhe usvv. Pri plačilu v tuji valuti 10 odstotkov popusta — Bei Zahlung in auslandischen VVahrungen 10 '/• Nachlass Angleži, Yugotours in London Večno šepetanje: »Želite dekleta ?« je zelo donosna obrt, posebno ponoči Število malih zvodnikov, ponujajočih svoje blaigo, vztrajno raste, kolikor bolj pe ura pomika proti polnoči. Dražljivi stavek pa je namenjen predvsem zablodelim turistom, nedozorelim mladeničem in nervoznim meščanom, ki previdno stopajo po uličicah, s preprosto željo — doživeti. No, lahko mirno trdim, da dožive več, kot so za svoj denar pričakovali. Tako jim ta razvpita četrt ponuja goljufijo na lep ©li nesramen način, obžalovanje, zastonjsko šolo — plačujejo se izkušnje — in za nameček poskus pretepa ali napada z nožem — zadnje predvsem za zelo zahtevne stranke — in po želji manjše zasliševanje na policijski postaji. TVD KRANJ prireja tradicionalno MASKARADO na pustno soboto, 4. februarja, ob 20. uri v domu Partizan v Stražišču. Dostojne maske dobrodošle. Najboljše bodo bogato nagrajene. Igra plesni ansambel Feniks in Veseli Kranjčani. Rezervacije vstopnic sprejema gostilna Benedik v Stražišču in telefonično na telefon 21-518 Vabljeni! Zgodba se začne kot vsaka s ponudbo snubilca. .Večni refren o dekletih. Možak, ki se s tem poslom ukvarja, je star, ne ravno dobro oblečen in nadvse prepričan v svoje besede. Nato rdeče osvetljen hodnik, majhna kletna soba opremljena kot točilnica. Nekaj deklet, obvezna zavesa in mizica. Razlaga pravil. Ta so zelo različna in prikrojena v sistemu, ki ga v tem klubu uporabljajo. Vsaka avantura, v katero zapelje snubilec ne-dolžncža z dežele, je prevara, pri čemer je prevarani seveda nedolžnež. Vse sloni na prepričanju, ki ga ljudje dobe pri branju slabih kriminalk, da je v Sohu ogromno prostitutk, in da so te pri opravljanju svojega dela vestne in poštene. To zmotno prepričanje, strah pred policijo in velikodušnost se drago plačujejo. Dekle bo govorilo o težavah s policijo, kar je duševna priprava za plačilo vnaprej, nežno bo stranko obsula z drobnimi ljubeznivostmi, našla izgovor, da bi se vrnila in končno izginila v neznano. Naivnež, ki jo bo iskal v klubu, bo zvedel, da njih ona nič ne briga in naj jo torej sam išče, sploh pa, da je zelo zdravo zanj, ako se takoj pobere. Spoznanje, da si prevaran in nemočen, normalno zadostuje. Ako pa se vseeno najde kakšen, ki se ne more pomiriti, ga pe-licjo za zaveso, kjer mu gorila v človeški podobi vcepi potrebno prepričanje. Vendar, biti moram iskren, ne dotaknejo se ti tiči nikogar, vsaj normalno ne. Zadostuje jim grožnja, ker z njo vedno ukrote naivneže, šele, ko ne vidijo nobenega izhoda, ko se počutijo ogrožene in se prestrašijo, postanejo resnično nevarni. Takrat ne premišljajo, marveč udarijo, s pestjo, lesom, nožem. Ti ljudje, ki se preživljajo z malimi goljufijami, so zelo podobni kačam. Sikajo, da bi vas prestrašili in usekajo, ko jim, po njihovi logiki, ne preostane drugega. Ta svet je svet zase. To niso prave prostitutke, obratno, sploh nimajo nobene prave zveze s prostitucijo. Dekleta so, nekatera tudi poročene, ki se nikoli niso prodale, čeprav vsak večer poberejo precej denarja, danega v ta namen. Pa vendar so mi ljubše prave prostitutke, tiste prave, ki slone na oknu in kličejo stranke z ulice, tiste, ki se skrivajo za napisi: MODEL — II. nadstropje — zvoni dvakrat. Te vsaj ne nosijo v sebi želje po varanju in si svoj kruh tako rekoč pošteno zaslužijo. In Soho je prostor, kjer to dno najlaže srečate. Srečate jih na cesti, v umazanih prostorih, kjer točijo čaj, kavo in pijačo do jutra. In jutro, to so ure okrog petih, ko srečate samo še posamezne čistilce ulic, to so ure tišine, ko tudi ta raz-grajaška četrt omahne, da bi ujela trenutek spanja, tišine, to so ure, ko postane London podeželsko mestece, ki čaka na vzhod sonca, da se bo lahko prebudil, da bodo zažvenketale steklenice mleka, da se bo orjak prebudil v vsakdanjem ritmu. Začelo se bo jutro, sivo in zaspano s skodelico čaja v bližnji okrepčevalnici, z ljudmi, ki hite po opravkih, z vso velikostjo mesta in ulic in z utrujenostjo neprespane noči. Pogačnik Jože Ena izmed ulici- v Sohu — podnevi seveda. Sedajle pusta, bo ponoči polna ljudi ki iščejo zabave ali stranke Razprodaja od 21. januarja do 11. februarja 1967 Posebna ugodnost pri razprodaji Prepričajte se o naših ponudbah. Najnižje cene in najboljša kakovost! GLAS * 14. STRAN Tri dežele, eno gospodarsko središče SOBOTA l i 21. Januarja 1967 C LJUBLJANA Vabimo vas na VESELO PUSTOVANJE v Kranjski gori — Porcntov dom združeno s plesno zabavo, smučanjem in izletom v Trbiž in Beljak. PROGRAM: 4. februarja: Odhod iz Ljubljane z avtobusom ob 12.30 izpred poslovalnice SAP, Titova 38. Po prihodu v Kranjsko goro namestitev v domu, nato prosto za smučanje. Po večerji sledi: vesela pustna zabaiva prenočišče. 5. februarja: Zajtrk, nato prosto za smučanje. Po kosilu izlet v Trbiž in Beljak. Povratek v Ljubljano v večernih urah. CENA ARANŽMAJA JE 80 N-din za osebo. V tej ceni je vračunano: prevoz z avtobusom, polni pen-zion v Kranjski gori, pustna zakuskas izlet v Trbiž in Beljak, organizacija in vodstvo izleta. Prijavljenci, ki bi želeli potovati z osebnimi prevoznimi sredstvi plačajo za aranžma v Kranjski gori 65 N-din. Udeleženci izleta v Trbiž in Beljak morajo imeti lastne potne liste. MASKE SO ZAŽELENE! ZA NAJLEPŠO MASKO JE PRIPRAVLJENO PRIJETNO PRESENEČENJE. Kupujte dobro ■ kupujte poceni - kupujte pri SANONIG VILLACH, A M SAMONIG-ECK Obiskovalci drsalne revije imajo pri elektro-radioaparatih poseben popust £MfoMATZl Nasproti Stadttheatra Klagenfurt - Celovec, Theaterplatz 1 Nova veletrgovina " G I OVA N N I j Trst, Via Ghega — telefon 31863 blizu železniške postaje Konfekcija, tekstil, modni in športni izdelki po polovičnih cenah ter kavbojke Super rifle, hlače, ki jih največ prodajo v svetu. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta. / Velepapirnica Villach—Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-26 % Velika izbira papirja in pisarniških potrebščh Q Ves pribor za tehnično risanje K-Lt-^, 1 Rassati Antonio Trbiž — Tarvisio Via Roma 32 • špecarija • drogerija • papirnica • parfumerija Wasche Schwarz Klagenfurt — Celovec Paradeisergasse 16 Posebna ugodnost pri nakupu ženskega perila, nogavic, rjuh, nedrčkov, puloverjev, moških srajc, nogavic, spodnjih hlač Almira Alpska modna industrija Radovljica tel. 70-128 proizvajamo vse vrste pletenin: Ženske, moške in otroške. Naši izdelki so kreirani po najnovejših modah v svetu. Za cenjena naročila se priporočamo. Alle Arten von Flechtvvaren fiir Damen, Herren und Kinder. Un-sere Erzeugnisse sind nach der neusten Mode kreirt. Fiir geehrte Bestellungen empfehlcn wir uns. Avtopromet Gorenjska Kranj oddelek za turizem prireja vsako soboto enodnevne izlete v Trst Odhod avtobusov vsakokrat ob 6,30 izpred kina Center. — Povratek iz Trsta ob 17,30 — Cena potovanja znaša 35 N-din. — Potnik mora imeti individualni potni list. — Naročila sprejemamo za vsak izlet do vključno petka v navedenih tednih.— Prevoz je t modernimi avtobusi. Vse informacije dobite pri našem oddelku za turizem tel. 21-081 (avtobusna postaja — II. nadstropje) ter pri Kompasu in Generalturistu. BRAUN — SIXTANT Električni brivski aparat RADIO SGHMIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi E l ek t rodeia vnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalni-ca — poceni in hitro t 1 Trapanotto Lorenzo Tarvisio — Trbiž, Via Romana 17 — peči na plinsko olje vseh vrst — pralni stroji — vse potrebne instalacije za kopalnice Jože Madotto Fužine — Laghi — galanterija — volna vseh vrst — pijače — konfekcija — obutev — pralni stroji in pralni praški Obiščite nas (in prepričajte se o kvaliteti). Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju udje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje » gorenjski kraji In ljudje "1 pri kerlejžu v Lomu ^ Številki Glasa z dne 24. decembra Vi lesenih poslikanih znamenj iz pripravil Loški muzej. Kustos za j H zbiranju gradiva za to razstavo Slini zvedel za še dobro ohranjen Wjih, ki jim pravijo kerlejži. Za \čaj iz vasi Lom; o tem mu je v ^ačin Damjan Vodnik. tisti poti, po kateri je hodil vse življenje. Pred znamenjem se pogrebni sprevod ustavi in tedaj sledi obred, ki za umrlega pomeni poslednje slovo od domačega kraja. Pred znamenjem se po-grebci ustavijo; krsto (po domače ji pravijo truga) polože ma tla. Najbližji sosed umrlega je iz peči v pokojnikovi hiši vzel za pest žerjavice in jo del v staro lončeno posodo, ki jo nese do znamenja. Eden izmed sorod, umrlega nese za pogrebom pokoj, krožnik. Ko se sprevod pred kerlejžem ustavi, polože krožnik na trugo, posodo z žerjavico pa položi a-°" Jta š- se a- psi po »ta prvi« sosed na tla in prične moliti tri očenaše. Prvega moli za vse rajne, ki so jih nesli mimo tega kerlejža. Drugega moli za duše v vicah. Tretjega moli za umrlega. Ko sosed zmoli, gre trikrat okrog »truge«, v rokah ima posodo z žerjavico in kadi. Ko gre mimo glave umrlega, napravi s posodo križ (skupaj trikrat). Ko pride sosed poelednjič okrog »truge« vrže posodo z žerjavico po hribu navzdol. Sprevod nato nadaljuje pot proti pokopališču... Aleš Mrzel Obred je zanimiv in ni več ohranjen v vseh krajih Poljanske doline. Mrzel pravi, da ga na ostalem območju nekdanjega loškega gospostva (Sorsko polje, Selška dolina) ne poznajo, zato so tudi razstavo lesenih poslikanih znamenj omejili samo na Poljansko dolino, čeprav so pr- votno nameravali vključiti tudi Selško dolino in Sorsko polje. Na pregledni karti so na razstavi pokazali, kje je običaj ob kerlejžu še v celoti ohranjen, kje le delno (ali občasno) in kje ga ne poznajo več. Na vseh pogrebnih znamenjih je obred tudi naslikan: zgoraj na tabli >je povsod križ z Jezusom, spodaj pa pogrebni sprevod in črna krsta v sredi. Pogrebci klečijo z obeh strani obrnjeni proti krsti in molijo. Na dveh, treh znamenjih na razstavi, ki so bolje ohranjena, je na krsti viden krožnik oz. skleda in žlica v njej, pod krsto pa lončena posoda, v kateri je žerjavica iz peči pokojnika. Ime kerlejž jc nastalo iz latinskega »kyric eleison« (Gospod, usmili se!). O pogrebnih znamenjih in običajih v zvezi z njimi bo obširneje pisal Aleš Mrzel v prihodnji številki Loških razgledov (XIV. letnik). Ker marsikateri podatki verjetno še niso znani, prosimo vse prebivalce Poljanske doline, da neposredno na Loški muzej ali pa uredništvu Glasa (za rubriko Gorenjski kraji in ljudje) pišejo iz svojega kraja: Ali je običaj pri kcrlej-žih pri njih še živ? Ali pri njih sploh poznajo taka pogrebna znamenja? Ce je običaj izginil, kdaj? Ali ga morda šc d.Ino (včasih) obu-de k življenju? Kakšen je običaj (morebitne krajevne inačice)? Kdo je naslikal znamenje in kdaj? Kje stoji? — Odgovori na ta vprašanja iz čim številnejših krajev. Poljanske doline bodo izpopolnili sliko zanimivega običaja, ki izginja, zato še enkrat prosimo vse naše bralce, da pobrskajo po spominu; vzamejo pero v roke, in zdaj, ko so dolgi večeri, čimbolj natančno zapišejo, kako so spremljali in še spremljajo pokojnike na zadnjo pot. Za vsak odgovor vam bomo hvaležni. A. Triler Trlica iz Zgornje bohinjske doline (Iz etnografske zbirke Gorenjskega muzeja v Kranju) - Foto: F. Perdan ^zcestjj Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, najdete v uradnih pu-i teh številk se seveda 'avadno navajajo samo , ali ne?« mo na uredbo o total-vonila samo podaljšani ir-no stavko.« 'no podjetje, torej ta podjetja kot opekarne bporu,« je Richardove ina je VVassermannova sakogar, ki bi se drznil S na delovna mesta!« vkovni odbor in zase-ilannova, v njem pa so hja Wolfa, naj pridobi Wolf je brez moči. Ko astjo, ga zgrabijo in jga vržejo v sneg. Tudi j tovarno. \o delavke že postavile Wnnova, ki jo je prija-asu, ki ga je poslal tovarno najkasneje na Vveško in vam ohraniti ke. Nisem ?h, f potrebno- V tovarno pridejo delat nove delav-s°cialistični ti' ff nasedle hujskaštvu. Nisem kriv, če me č,°vek v nI, k|eyeta, ker tega nisem zaslužil. Bil sem vselej kem okvin, IrU.mOZ,noSti' ki so mi biIe dane- In človek bi v ta-da izbirale m i °Stal- Zato vam daJem Poslednjo možnost, delavke hL V "poslitvijo ab' med brezposelnostjo! Delavoljne Skanju nn, •Vnovič zaposI't'. če se bodo odpovedale riuj- tične inteiW.(I k? redlJO tistl' ki P°zivajo k stavkam za poli-ničesai proti!« vzdržujejo, če jih imajo s Čim! Jaz nimam pravi ttfc.n«?8 pnsi,lti' ker računa na omahljivost posameznic,« delavke k nT,an.nOVa- 2upa"' ki ga -»e poslal< da bi pregovoril tere deHvirl • ' ?' opraviI ničesar. Morda je zvedel, da neka-naplesale i: vojak?**0 °' ^ b' rade pričakalc Novo ,cto in se bor« ih^JPv Pravi Hannis> najmlajša članica stavkovnega od-Otta R„e,r kraJevnega predsednika socialdemokratske stranke strovn "iej se zdi' da bi bi,° predolgočasno za Silve- veselo Sli V t0-arni' A če že moraJ°. potem naJ bi Pripravile bi iirn Varovanje kar tu in povabile svoje prijatelje. Mrakova da ho ,fi„ 23 P S-. Prost°ra pa imajo dovolj! Sama se ponudi, W ° orBanizirala. Ve nf S^rnia"nova. niraa nič pr°ti. Vendar jo mučijo druge skrbi. sti'rif.f „ f T ,n,r Richard Pogodil z direkcijo tovarne v Ingol-?n stavkokazinje in da mu jih je direkcija tudi obljubila, starit* l, nestrpno Pričakuje Irmgard, da se bo vrnila iz Ingol- hštoR^rJSZgto**™1* dClaVke k Zb°rOVanJU " ^ PrC" rla w?a dula,vke .° tem raz8Ias" že vedo. Nekaterih se loteva strah, hTin °f° i7el° in kruh' če bodo še vztrajale pri stavki. Nagovarjajo aruge ki še ne omahujejo, naj bi prenehale stavkati in prosile inženirja, da jim pusti pognati stroje. Danes je še čas! Jutri, na oiivestrovo, bo že prepozno! Inženir Richard bo zaposlil druge! A odkod naj jih dobi? Preden bi se priučile, bi preteklo precej tAl t 'Vi g° bi traJal0' da bi nove delavke napravile na dnino loiiko kakor one. To pa bi bila za Richarda večja izguba, kakor ce bi izpolnil starim delavkam upravičene zahteve. Tako govore organizirane delavke. Toda njihova prepričevanja naletevajo na vedno več gluhih ušes. Najbolj preplašene vedo, da bodo po Novem letu prišle delavke iz Ingolstadta in ponavljajo besede, ki so jih brale v Richardovem razglasu. Ce bodo trdovratne m poslušale VVassermannovo, Vaničkovo in druge članice stavkovnega odbora, bodo po Novem letu ob delo in zaslužek! A če se ravnajo po Richardovih besedah in zapuste tovarno, jih bo inženir vnovič zaposlil! Napetost med delavkami, ki so za nadaljevanje stavke, in onimi, ki jih je preplašil inženirjev razglas, je vedno večja. Ogorčenje narašča na obeh straneh. Nekaj starnberških deklet se je že izmuz- nilo iz tovarne in so odšle klečeplazit pred inženirja. Zato socialist-kam ne preostane drugega, kakor da same zastražijo tovarno. In ker jih je med delavkami zdaj zelo malo organiziranih, se razkroj enotnosti nadaljuje. »Ce bomo delavci taki. se nikoli ne bomo polastili oblasti.« »Ne stavkamo za polastitev oblasti, marveč za izboljšanje zaslužka, ob katerega bomo. če bo Richard zaposlil druge.« »Tudi za dosego tega je potrebna enotnost in vztrajanje do konca. Ce bomo neenotne, nas bo ovil okrog prsta.« »Tudi tako nas bo. Me hočemo zapustiti tovarno!« »Nc boste je! V vašo in našo korist vas ne pustimo!« »S kakšno pravico nas zadržujete?« »Da, s kakšno pravico?« Besedni dvoboj se nadaljuje in meji že na nasilno obračunavanje med neuklonljivimi in bojazljivkami. Vmes so omahljivke. Te so v večini. Za njihovo pritrjevanje in pripadnost se pulijo obojne. Zmaga se že nagiba na stran delavk, ki hočejo ubogati Richar-dovo zahtevo in zapustiti tovarno. Tudi VVassermannovo in druge članice stavkovnega odbora, ki se na seji dogovarjajo, kakšno taktiko bi zavzele v boju proti Richardu, obveste o paniki, ki je zajela delavke. Zdaj mora sama prednje, čeprav bi raje šla šele potem, ko bi prišla Irmgard z novicami iz Ingolstadta. A Irmgard še vedno ni, čeprav bi morala biti že tu. Davi je padel sneg in zaradi snega imajo vlaki zamude. Zato delavkam ne more ničesar zagotoviti. »Ce ne bomo vztrajale, potem smo lahko prepričane, da ne bomo ničesar priborile, marveč samo izgubile! Inženir Richard pa bo lahko uveljavljal samovoljo nad vsakim delavcem ali delavko, kakor se mu bo zahotelo.« »Zase se bojiš, kajne?« se oglasi neki glas. »Ne govori tako! Herta nikoli ni mislila nase!« drug glas brani Wassermanovo. »Dokler se zavedam in čutim, da pripadam razredu prihodnosti, se ničesar in nikogar ne bojim. Pripravljena sem trpeti in se boriti za njegovo zmago. Ko bi ne bila pripravljena, bi ne bila vredna svojega razreda in bi se prav nič ne razlikovala od stavkokazk, ki jih namerava pripeljati Richard iz Ingolstadta ali jih napravTTT iz vas.« »Ne bo jih!« se oglasi drug glas. »Saj to je Irmgard,« jo zagleda VVassermannova. »Ne bo nas!« se takoj za Irmgard oglasita dekleti ob njej in se rineta v ospredje, pogledi delavk pa ju radovedno spremljajo, dokler se ne vzpneta na vzv išen prostor k VVassermannovi. GLAS * 15. STRAN GLAS * 16. STRAN 0^ ■ AR SOBOTA — 21. januarja 1967 Dedek Mraz v bolnišnici Jožek iz Preddvora je prav pred prazniki zbolel. Krepkega in vedno zdravega fantiča je zgrabila zlatenica. Grda rumena bolezen ga je vrgla v posteljo in spravila v bolnišnico. Ravno pred novoletnimi prazniki. Gospoda zdravnika je pač treba ubogati. On že ve, kako je s to boleznijo, ki se je letos pritihotapila v našo deželo. Jožek je torej v bolnišnici na Jesenicah. Ker je pogumen in prav nič cmerav dečko, ga imajo vsi radi, še gospod zdravnik. Za novo leto sta ga prišli obiskat mama in stara mama. Mislili sta, da bo jokal in silil z njima, pa i.ič takega. Toliko reči jima je imel povedati, da skoraj do besede nista prišli. Najprej o dedku Mrazu. »Veš mama, dedek Mraz je v bolnišnici tudi bolan. Čisto majhen in suh je bil in nič ni govoril. Preden je prišel v našo sobo, so mu gotovo povedali, da imamo zlatenico in da ne smemo nič dobrega jesti. Pomisli, samo pre-pečenca nam je prinesel, vsakemu tri kose. Nazadnje pa je le rekel, da nam bo doma več prinesel, kadar se pozdravimo.« Mama in stara mama sta se morali skozi solze smejali, ko sta poslušali Jožkovo poročilo o dedku Mrazu in sta seveda pritrdili, da ga doma čaka zvrhana skleda novoletnih daril, samo kmalu naj se pozdravi, da mu ne bodo bratci in sestrice skrivaj spraznili sklede. Darina Konc Popravek Učenci iz 3. c razreda osn. šole Lucijan Seljak iz Stražišča so nas opozorili na pomoto v zadnji številki Glasu pionirjev, kjer smo pomotoma podpisali pri vesti o čakanju na novo leto pionirje 3. c iz Preddvora. — Sporočilo so nam namreč poslali pionirji iz Stražišča. Kje se je rodil France Bevk? Je že tako. V šolo moramo hoditi. Nekateri radi, drugi neradi, pa vendar vsi moramo. Pionirji v Preddvoru sn:o se preselili v novo šolo. Na staro stavbo nas veže še toliko spominov. Enega vam bom povedala. Storžič Lep se ml zdiš, ko pomlad te odene in ti poletje prinese cvetic, da na malih tratah cvetje se smeje in sliši planinca glasen se vrisk. Ko prek skalovja jesen spet zaveje, ti ves ponosen in pisan stojiš, le vrh ti sivo skalovje pokriva, polno prepadov in globočln. In ko te zima s snegom pobeli, kapico toplo iz zvezdic dobiš, kot naš snežak za gričem, le, da se ta vedno kislo drži. Metka Jerič, 7. a razred Osn. šola Preddvor Nekateri najbolj sovražijo glavne predmete. Le zakaj, boste vprašali? Zato, ker so najtežji, seveda! Nekoč se je pri slovenščini zgodilo tole: Spoznali smo pisatelja Franceta Bevka. Med razlago je prof. Golobova omenila tudi to, da je napisal knjigo Kaplan Martin Čedermac. Ob zaključku šolske ure pa je vprašala nekega učenca: »No, povej, kje se je rodil Bevk?« Učenec je nekaj časa premišljeval, nato pa je urno odgovoril: »Rodil se je v vasici Čedermac pri Cerknem.« Vsi smo se smejali. Zakaj, vprašate. Ja zato, ker je bilo konec ure... O, prav presneto se motite. Ce ne veste zakaj, vprašajte profesorja slovenščine na vaši šoli. Alenka Markun, 7. a, Osn. šola Preddvor Rad imam psa Moja, mamičina, očkova in sestrina najljubša žival je pes. Pas je bistra in pametna žival. Pred dvema letoma smo ga kupili. Ime smo mu dali Džeki. Imel je lepo črno dlako, le na koncu tačk in po trebuhu je bil bel. Bil je volčjak. Zelo je bil izbirčen. Najraje je imel bonbone in čokolado. Tudi sladoled je jedel. Juhe in krompirja pa še povohal ni. Hišico je imel poleg garaže. Ponoči je bil privezan, podnevi pa tekal okoli. Poleti smo ga vzeli s seboj na morje. Tam se je z nami kopal. Zelo dobro je plaval. Nekega večera ga je povozil avto. Vsem nam je bilo zelo hudo za njim. Sedaj smo že leto dni brez njega. Spomladi bomo dobili novega psa, na katerega bomo bolj pazili. Miloš Lipovac, 3. a — Kranj, osn. šola Lucijan Seljak Tekmujmo Gorenjska turistična zveza in naše uredništvo razpisujeta nagradno tekmovanje za članke o turizmu. Najboljših 10 člankov o turizmu bomo nagradili z 10 knjižnimi nagradami. Kot veste je letos mednarodno leto turizma. Napišite nam o turizmu v svojem kraju, o srečanjih, ki ste jih imeli s turisti, o veselih in neprijetnih doživljajih, ki so jih imeli turisti pri vas, o tem kako se razvija turizem pri vas, kaj je narobe, česa so gostje najbolj veseli itd. itd. Mislimo, da to ne bo težka snov in da boste lahko veliko napisali o svojih krajih, naših in inozemskih gostih. Med letom bomo že objavljali najboljše prispevke, ob koncu šolskega leta pa bo posebna komisija določila 10 najboljših, ki bodo prejeli nagrade, čakamo prve prispevke Uredništvo Imela sem vrabčka Rada imam živali. Imela 6ern ribice, dve želvi, rake in nazadnje še vrabčka. Tega sem imela najrajši. Za praznik — 29. november — smo šli k stari mami. Očka je šel po avto. Pred njo je našel vrabčka z zlomljeno perutničko. Ujel ga je jn prinesel domov. Imela sem že pripravljeno kletko za liščka. V kletko smo dali vrabčka, očka pa mu je napolnil skodelico z zdrobom in v drugo nalil vodo. Ko smo prišli čez dva dni domov, sta bili obe skodelici prazni. Vrabec je bil tako lačen, da je vse pojedel. Dala sem mu ime Civ. Tako smo ga imeli nekaj časa v moji sobi. Kmalu smo ga premestili v dnevno sobo. Tu je bil na toplem in je zato postal živahen. Skakal je po kletki in nekoč je poskusil celo na gugalnico, pa je padel z nje. Večkrat sem mu odprla vratca, a najprej si ni upal iz kletke, nato pa je kmalu že tekal po sobi. Mamica se je nanj jezila, ker se je ved--no kam pokakal, najrajši Še pod peč. Nekega večera sem prišla iz šole, a kletke z vrabcem ni bilo več. Mamica ga je izpustila. Vedela sem, če ga mačka ne poje, pa pogine od lakote, ker Civ ne more leteti. Tisti večer sem bila zelo žalostna. Zdaj pričakujem liščka, a ne vem, če ga bom imela tako rada kot vrabčka Civa. Mirjan Pavlin, 4. b — Kranj, osn. šola France Prešeren Dedek Mraz Glasno so prizvončkljall kraguljčkl, prldrsele so tiho sani, vse so obložene z darovi, a na njih dedek Mraz pipo kadi. Hitro drvijo lepi jeleni, zvite lisice vrte se naokrog, nerodno tacajo beli medvedi, teče zadaj zajček hitrih nog. Kmalu znočilo se bo Jeleni zdrvijo še hitreje, na saneh se dedek Mraz smeje. Kmalu bo obdaroval otroke. Pridnim dal bo čokolado, dobrot, porednim pa le en sam piškot. Peter Gašpcrln Begunje na Gorenjskem ?&ft w&iE' 13 •£ m Vrba — Prešernova rojstna hiša — Pire Franc, Stara Loka !2^ta - 21. januarja 1967 PO SVETU GLAS # 17. STRAN ?,rJa™ld^ Sonca ,n Lune v Teotihaucanu, s katere bodo turisti za dva dolarja lahko 8'edali indijanske obredne plese Mehiške piramide tiidi v Mehiki turizem gospodarska panoga Št. 1 — Lani milijarda dolarjev dohodka od turizma — Zanimanje predvsem za preteklost Mehiški strokovnjaki za turizem so se pred kratkim lotili obsežnega posla, da posivijo zanimanje tujcev za hji5hovo deželo. Blizu glavnega mesta Mexica, v Teotihaucanu bodo »oživeli« veliko piramido Sonca in Lune. Priredili bodo posebne igre ♦►zvoka in svetlobe«, v katerih bo sodeloval narodni filharmonični orkester in prek tristo statistov preoblečenih v stare indijanske nošnje. Predstavili bodo indijanske obredne plese in pesmi V čast bogovoma Sonca in Lune. Velika piramida Sonca in Lune je najznamenitejša božja pot v Latinski Ameriki. V novi »priredbi« bo samo pridobila na turistični privlačnosti in strokovnjaki računajo, da se bo enakopravno kosala z velikimi svetovnimi turističnimi atrakcijami kot so Tadž-mahal v Indiji, Vensaille v Franciji, oziroma, da jih bo celo prekosila. Bitka za turistični sloves S tem začenjajo Mehikanci bitko za utrditev turističnega slovesa. Ze pred tremi leti je obiskalo Mehiko prek milijon turistov. Ta številka »kokovito narašča. V večini so turisti iz ZDA. V Mehiki pe mude poprečno pet do šestkrat dalje kot se tujci mude v katerikoli evropski deželi. Lani so turisti pustili v deželi nekaj več kot milijardo Turizem v drugih deželah sveta dolarjev. Tako je turizem postal najpomembnejša gospodarska panoga. Tuje turiste zanimajo v Mehiki predvsem zgodovinski spomeniki. Izkopanine starih plemen Aztekov, Maja in Toltekov. Pravijo, da je v Mehiki več kot 11 tisoč arheoloških centrov z izkopaninami starih kultur. Ti so raztreseni po vsej ogromni deželi in jih ni moč vedno doseči z avtomobili ali vlakom. Zato so zgradili po vsej državi kopico majhn iti zasilnih letališč, na katerih lahko pristajajo samo manjša letala. Zelo je razvita »aero-taxi« služba. V okvir »oživljanja« zanimanja tujih turistov za mehiško preteklost sodi tudi obnavljanje znamenite piramide in prireditve na njej, ki so se že začele in bodo trajale vse leto. Za dva dolarja si turisti lahko ogledajo zanimive posameznosti iz življenja in umetnosti starih Indijancev v edinstvenem naravnem okolju. Profesor dr. Gavrino Negronl, znanstveni sodelavec britanskega Instituta, ki je uspel izločiti virus, za katerega meni, da je v tesni zvezi z levkemijo in da jo morda celo oovzroča Svetovni znanstveniki govore Človek bo premagal raka Lahko smo optimisti, čeprav je še dolga pot do zmage nad to boleznijo (Nadaljevanje iz 3. številke) S sistematičnim raziskovanjem tal na različnih področjih velikega mesta in njegovih predmestij so ugotovili, da je razdelitev kancerogenega benzopirena odvisna od virov zastrupljanja. Več preiskav je potrdilo, da je možna predelava in razstavljanje benzopirena s pomočjo nekaterih bakterij, ki žive v zemlji. Zaradi tega se postavlja na dnevni red odkrivanje načina, kako biološko prečistiti okolje, v katerem človek živi. Rak ima Ahilovo peto Francoski akademik prof. dr. Bernard Halpern in dopisni član sovjetske akademije prof. dr. Leonid La-rinov imata podobna mnenja o možnostih tako imenovane kemijske terapije bolnikov, ki imajo raka. Francoski znanstvenik zatrjuje, da so zaradi svoje »mladosti« in naglega razmnoževanja rakave celice zelo »požrešne«. Požro precejšnje količine hranilnih snovi iz organizma. To pa je po njegovem mnenju šibka točka raka. Z drugimi besedami, njegova Ahilova peta. Zato predlaga ta znanstvenik, da bi iz rakavih celic odstranili amino-kisline in vitamine, oziroma da bi pri nekaterih bolnikih na umeten način povzročili pomanjkanje vitamina B-6, kajti opazili so, da to rakavim celicam bolj škoduje kakor zdravim. Ko so pregledovali živali, so opazili, da so nekateri tumorji pri takih poskusih celo povsem izginili. Kako »prevarati« raka? Ko razglablja o svojih opazovanjih, pravi profesor Halpern, da je ta metoda teoretično zelo zanimiva in da bi jo bilo potrebno preiskusiti na človeku. Prav v tem je po profesorjevemu mnenju obetajoča perspektiva, kajti »rakave celice lahko prevaramo, če jim podstavimo snovi, ki so po kemični sestavi sicer zelo podobne, niso pa hranilne, ker ne vsebujejo ustreznih fermentov«. Take, antimetabolične snovi, kot jih imenujejo, že uporabljajo v vrsti zdravil. Njih število pa stalno narašča. Preprečujejo razmnoževanje rakavih celic, tu pa tam pa te celice celo povsem odstranijo. Francoski znanstvenik pričakuje v prihodnje še pomembnejše uspehe pri odkrivanju še učinkovitejših antimetaboličnih zdravil. Bolje prej kot prepozno Ta francoski znanstvenik je nedavno tega izjavil nekemu angleškemu časopisu, da je »skrivnost zmage nad to zavratno boleznijo povsem preprosta: potrebno jo je le zgodaj odkriti in pravočasno zdraviti«. »Treba je vedeti za nekatera osnovna dejstva in jih znati uporabiti. To je vse...« Ameriško združenje za boj proti raku je naredilo obsežno študijo o preventivnem preprečevanju te bolezni. V ta namen je anketiralo več kot milijon ljudi. Prvi rezultati tega obsežnega, šest let trajajočega dela so pokazali, da je le 20 odstotkov ljudi, ki poiščejo zdravniško pomoč ali nasvet, brž ko opazijo kri v seču ali izpljunku. Statistični podatki o raku, ki so jih zbrali od 10.000 bolnikov po ameriških bolnišnicah, povedo, da se zaradi nepravočasnih zdravniških posegov možnosti za ozdravitev zmanjšajo na polovico. (Nadaljevanje prihodnjič) * 18. STRAN ZA Z ENE SOBOTA — 21. januarja 1961 Primerne barve v stanovanja urKinja Psihologi so napisali že veliko razprav o vplivu barv v okolju na človeka, odkrivali pravcata čudesa občutij in dojemanj. Veliko se je pisalo o tem, kakšne naj bodo barve v prostorih za delo, kakšne v šolah, v bolnišnicah itd. Se vam potlej ne zdi tudi pomembno, kako je obarvan vaš dom, vaša dnevna soba, vaša spalnica in ostali prostori? Če rečem »obarvan«, ne mislim le na barvo sten, ampak tudi na to, kakšne barve je oblazinjeno pohištvo, zavese, preproga, slike in vsi drobni predmeti, ki krase pro- Hudomušno o resnih zadevah Brez težav pri vzgoji Vzgajali otroka je najlažja stvar, če imamo ribičevo potrpljenje, astro-vavtove živce in nadarjenost shajati s kar se da malo spanja. Mnogi odkrijejo, da jim za idealne starše še marsikaj manjka. Znajdejo se v težavah. Nekaj nasvetov v obliki vprašanj in odgovorov. Vprašanje: Kaj je največja ovira za dober odnos med starši in otroki? Odgovor: Otroci. V.: So knjige o psihologiji otroka koristne? O: Za koga? V.: Moj otrok me vznemirja. Nenavadno ga zanimajo spolne stvari. O.: Nenavadno zanimanje za spolne stvari je popolnoma normalno. V.: Ali niste v zadregi, če vas otroci sprašujejo o spolnosti? O.: Bolj sem v zadregi, če me vprašajo, kako'se računajo ulomki ali nekaj o zemljepisu Afrike. O spolnosti vem j a precej več. V.: Kaj je s puberteto? O.: Puberteta je normalni razvojni pojav, ki jo vsakdo prestane, razen seveda starši, ki imajo pnbcrtetnika. V.: Moja trinajstletna hči meni, da sem staro-kopitna, ker ji ne dovolim, da bi hodila v šolo nališpana. Zakaj ne more dojeti, da ji hočem dobro? O.: Ker je stara trinajst let in ste vi njena mati. V.: Mojega šestletnega večkrat popade jeza in tuli, da me sovraži. Ali ni to žalostno? O.: Drži, toda normalno. Ne vznemirjajte se. Drugače pa je, če vas nenadoma objame in šepeta v uho: »Mama, tako te imam rad.« Ob tem se pa že lahko vznemirjate. Najbrž je nekaj dragocenega razbil ali pa nekaj želi. V.: Ali lahko starši z otroki preganjajo čas? O.: Seveda. Toda ne kot tovariši pri igri. Starši in otroci so nekaj drugega kot ostali ljudje. Otroci ljubijo žvečil :e gumije, ropot, umnzamjo, sneg, konje, sladkarije, nered in vse, kar ima opraviti z vodo (razen umivanja). Naj gre z vami na neko športno prireditev; neprestano bo iskal z očmi prodajalca sladoleda. Naj gre z vami v kino in — moram popraviti, v kino pojdite raje sami. V.: Zakaj jokajo otroci? O.: Zakaj mijavkajo mačke? V.: Moj štiriletni me v javnosti večkrat spravi v zadrego. Vedno ima kaj pripomniti na račun drugih ljudi. Kaj naj naredim? O.: Ne veliko. Potolažite se z mislijo, da ga bo^tc vi spravili v zadrego, ko bo v puberteti. Zanj bo sramota, če ga bo kdo videl skupaj s svojo materjo. V.: Kako navadimo otroke na čistočo in red? O.: Prav tako kot na resnicoljubnost, pridnost, občutek za odgovornost, vljudnost in zaupanje vase. V.: In na kakšen način? O.: To bi tudi jaz rad vedel. Priredil V. Z. stor. Tvoriti mora dopadljivo celoto in pripomočkih kar najboljšemu počutju gostov in domačih. Kadar opremljamo na novo, se lahko odločimo za tako imenovani »topli« ali »hladni« interieur, ali pa za »kombiniranega«, če so nam pri srcu presenečujoče barvne kombinacije, katerim mora botrovati izvrsten okus. Za topli interieur izbiramo med vsemi odtenki rumene, prek oranžne, do rdeče barve. Topli so tudi rjavi in beige toni. Lahko se odločimo za dve ali celo tri barve, ki v sobi prevladujejo, se ponav-1'ajo v svetlejših ali temnejših odtenkih. Hladne barve za Make up »čim manj je namazana, boljša je«, pravijo moški, me pa si le ne moremo kaj, da se ne bi skušale malo polepšati. Prava umetnost vsega ličenja pa je najbrž v tem, da žensko polepša, ne da bi bilo takoj opazno, kolikšne količine »barvic« ima na obrazu. Sploh pa naše bravke ne pretiravajo z make-up-om, večina najbrž zdrži kar brez pudra, črtala za oči in celo brez ličila. Vendar morda le katero zamika, da bi se vsaj za zvečer, za na ples ali za v gledališče naličila. Morda po temle vzorcu: 1. populimo obrvi izven glavnega loka 2. na obraz nanesemo tanko plast svetlega pudra (če imamo polna lica, jih osenčimo s tri tone temnejšim) 3. popravimo obrvi — črtico za črtico (in če imamo v resnici svetle, jih ne smemo močno začrtati) 4. natuširamo trepalnice (paziti moramo, da se nam ne zlepijo in da se ne narede »bunkice«) 5. uporabimo eve-liner za tanko črto tik ob zgornjih trepalnicah od notranjega očesnega kota do zunanjega, kjer jo podaljšamo za nekaj milimetrov poševno navzgor. 6. namažemo ustnice (če imamo velike, jih ne bomo še poudarjale s temnim ličilom — sploh pa je letos moderno, da so poudarjene oči, ustnice pa so svetle) 7. eventualno osenčimo še veke (obarvamo jih zeleno, modro, tirkizno ali rjavo). Oj, predpust, ti čas presneti :cina Morda se veselimo plesa v maskah, pa še ne vemo, v kaj se bomo napravile. Poglejmo te tri skice. Nas bo zamikalo postati Kleopatra v mini-kri-lu? (No, model hitro lahko spremenite v dos-tojanstve-nejšega, če si omislite krilo do tal). Vse lahko napravimo same: poiščemo ravno krojeno enobarvno obleko (lepa bi bila bela), naredimo trd pa- pirnat ovratnik, prelepljen z raznobarvnimi svetlečimi papirčki. Lasuljo si sposodimo, ali pa poskusimo svoje lase počesati po egipčansko. Za Grkinjo potr obu j orno precej tankega blaga, da ga lahko drapiramo, na skici je krilo dolgo — če pa mislite, da je škoda blaga in imate lepe noge, pa imejte kratko tuniko (mini — če hočete). Tretja — Capuccina je razigrana. Z nekaj spretnosti in veliko krep papirja (vsi vo-lančki na obleki in na klobuku) lahko same naredite tudi to masko. Izberite svojo najljubšo barvo za obleko (ali pa barvo obleke, ki jo že imate in jo mislite uporabiti za kostum) in našijte nanjo volančke iste barve (Če ne najdete krep papirja takšne barve, se odločite za bele — in ne bo slabo). hladni interieur pa so: modra, zelena, tirkizna, vijoličasta, 2 vsemi različnimi toni. Če P* se odločimo za kombinacije-raje ne bodimo preveč drzni Gotovo bi nas kmalu začel« boleti oči (pa tudi glava) spričo živo rdečega kavča, zelenih zaves in vijoličaste preproge ali kakšne podobne duhovite kombinacije. 9 Pri žrebanju sem dobi brezplačne počitnice za dvt osebi na nekem otoku. Po telefonu sem poklical ženo. »Bi hotela z menoj za osem dm na počitnice?« »Čudovito!* Po kratkem odmoru P& »Kdo pa kliče? pričan o svoji zmagi, žc segal po vicešamplonski tituli. obrambni tretjini naletel \ dvignjeno palico (cross cheekl naravnost na mene v višini zob. Izbil mi je polovica zoba, jaz pa sem v hudi jez| udarec vrnil. Neresnična j^ tudi vest. da sem obračuna) tudi s sodnikom Cebuljem, Nisem smel igrati dve minuti, Igralec Beograda pa 5 minut In še 10 minut disciplinsko kazni. Verjetno so pričal«* vali, da bom prišel v disci* plinski postopek In da ne bom mogel igrati proti Pajs tizanu«, je smeje zaključil Rudi Hiti. Znano je, da v Beogradu vsako leto pride do medsebojnega obračunavanja in resnih poškodb igralcev. Crvena zvezda jc napovedala celo osvojitev obeh točk, zagotovo pa vsaj ene kljub temu, da je bila na Jesenicah visoko premagana. Najbolj je presenetila ljubitelje hokeja na Jesenicah vest v časopisu Delo, da je Rudi Hiti v tekmi z OH K Beogradom edini krivec za splošni pretap na igrišču. Že naslednji dan pa je beograj-slki dopisnik V. Ilič obdolžil igralce Kramjske gore za pretep v tekmi s Partizanom. Po vrnitvi iz Beograda smo Rudija Hitija povabili na kratak razgovor: »Nisem i-zval pretepa! Vse vesti v Delu so i«mlšijen\ Igralec Beograda je v naši Podobnih vesiti je iz Beograda še pričakovati, mladi igralci Kranjske gore so letos precej napredovali in mnogim ne gre v račun, da bodo i prav verjetno, zasluženo osvojili 2. mesto. L. K.