URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 3	Ljubljana, sreda 5. februarja 1975 Cena 12 dinarjev
Leto XXXII
111.
Na podlagi 3. alinee 335. člena, 18. alinee prvega odstavka 342. člena in 4. alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in prvega odstavka 242. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja .1975 sprejela
SKLEPE IN STALIŠČA
o obmejnem gospodarskem sodelovanju Socialistične republike Slovenije s sosednjimi državami
I
1.	Politika odprtih meja in vsestranskega obmejnega sodelovanja Jugoslavije in SR Slovenije s sosednjimi državami ima pomembno mesto v politiki dobrososedskih odnosov. Sodelovanje s sosednimi državami, ob spoštovanju nacionalne suverenosti in enakopravnosti, spoštovanju mednarodnih pogodb, reševanju sporov po mirni poti ter upoštevajoč obojestranske koristi, je činitelj stabilnosti in obojestranska nuja, ker ustvarja ugodno politično vzdušje za razvijanje uspešnih meddržavnih odnosov v celoti. Politični, ekonomski in drugi stiki s sosedi, zlasti razviti blagovni promet, osebni promet in promet potnikov ter dvolastnikov ustvarjajo ugodno vzdušje za-razvijanje dobrososedskih in prijateljskih odnosov med državami. Svobodno gibanje ljudi, ne glede na njihovo nacionalno in državno pripadnost, vpliva tudi na ugoden položaj narodnih manjšin ter omogoča 'tudi stike s tradicijo in kulturo matičnega naroda, hkrati pa demokratično vključevanje v družbeno in gospodarsko življenje države, kjer živi. Zato je treba sodelovanje s sosednjimi državami, še posebej obmejno sodelovanje, krepiti na vseh področjih v skladu z obojestranskimi interesi In realnimi možnostmi.
2.	Razvoj gospodarskih odnosov na obmejnem območju z vso svojo obsežnostjo, predvsem pa prek obmejnih blagovnih sporazumov, sejemskih sporazumov in sporazumov o osebnem prometu, krepi stike celotnega jugoslovanskega gospodarstva s sosedi in svetom.
Temeljne organizacije združenega dela na obmejnem območju morajo biti nosilci vseh oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja. Da bi uskladili svojo dejavnost v smislu nove ustave, sklepov X. kongresa ZKJ in resolucije o ekonomskih odnosih SR Slovenije s tujino, naj Gospodarska zbornica Slovenije kot asociacija združenega dela ustrezno ukrepa za oblikovanje, sklepanje In uresničevanje samoupravnih sporazumov za področje obmejnega gospodarskega sodelovanja. V okviru družbenega dogovora naj* prevzamejo določene naloge in obveze skupščine zainteresiranih občin in organizacij, ki delujejo na področju prometa,
drugih komunikacij, energetike, cestnega omrežja ter bank v okviru nalog, ki so jih dolžne izvajati na osnovi svoje poslovne politike.
3.	S samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom naj gospodarstvo in zainteresirani družbeni dejavniki zagotovijo organiziran nastop na obmejnih območjih sosednjih držav.
Z družbenim dogovorom je treba zajeti tudi celotno problematiko raziskovalne dejavnosti, znanstvenega in tehničnega sodelovanja, da se uskladi delo vseh dejavnikov.	'
Gospodarska zbornica Slovenije naj najde podobne rešitve za novo organiziranost tudi za vse obmejne sejemske sporazume.
Gospodarska zbornica Slovenije naj zagotovi mesto teh samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora v stalni organizacijski strukturi.
II
4.	Obmejno gospodarsko sodelovanje z Italijo urejajo tržaški, goriški in videmski sporazum. Z videmskim sporazumom dosegamo devizni priliv prek maloobmejne trgovske mreže (indirekten izvoz). Ta oblika menjave ima to prednost, da se prek maloprodajnih cen dosegajo boljši prodajni pogoji kot pa z rednim izvozom. Omogoča se tudi hitrejši razvoj obmejnih krajev na naši in sosednji strani. Dejavnost v okviru omenjenih sporazumov je treba razširiti z boljšo organiziranostjo in z novo vsebino.
5.	Obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo ni urejeno z bilateralnim mednarodnim sporazumom. Blagovna menjava med obmejnimi območji se je razvila pretežno v okviru sejemskih sporazumov, ki so posebna oblika globalne finančne kompenzacije. Odsotne so zlasti višje oblike gospodarskega sodelovanja, kot so industrijska kooperacija, skupna vlaganja, menjava tehnologije in znanja.
6.	Izpolnjevanje določb državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije od 15. V. 1955 v celoti je osnova za razvijanje vseh oblik sodelovanja s sosednjo Avstrijo, torej tudi obmejnega gospodarskega sodelovanja. Brez izpolnjevanja teh določb se obmejno gospodarsko sodelovanje ne more uspešno razvijati.
7.	Obmejno gospodarsko sodelovanje z Madžarsko še ni dovolj razvito. Pripravljajo se novi sporazumi, ki naj bi nudili boljšo osnovo za pospešitev tega sodelovanja In zagotovili, da pride do višjih oblik gospodarskega sodelovanja tudi na obmejnem območju
III
8.	Zaposlovanje naših delavcev tako v avstrijskih obmejnih območjih kot tudi v širšem avstrijskem prostoru se ne izvaja tako, kot to določa sporazum o' za-
poslovanju iz 1965. leta, kar omogoča in podpira zaposlovanje na škodo in rizik naših delavcev.
9.	Prodaja na drobno za devize je v naših obmejnih krajih v prejšnjih letih naraščala, v 1973. in 1974 letu pa je začela stagnirati in celo upadati. Hitro naraščanje cen zmanjšuje interes obmejnega prebivalstva za nakupe. Zato je treba ustvariti ustrezne pogoje za poživitev menjave.
10.	Razvojni programi v naših manj razvitih obmejnih občinah se razmeroma dobro izvajajo; vidni so nekateri spodbudni rezultati. Obstajajo pa v razvitih obmejnih občinah manjši predeli in kraji, ki so gospodarsko močno zaostali, vendar pa v razvojno politiko manj razvitih območij SR Slovenije niso posebej vključeni. Takšni predeli so na območju občin Tolmin in Radlje ter Brkini. Izdelati je treba ustrezne programe za njihov pospešeni razvoj. Pri tem je treba posvetiti posebno skrb pospešenemu dodatnemu odpiranju novih delovnih mest.
11.	V obmejnem sodelovanju je treba nujno ob-
ravnavati skupaj s sosedi vprašanja vodnega gospodarstva, regionalnega prostorskega planiranja in varstva okolja.	*
• 12. Potrebno je bolje izkoristiti tranzitno funkcijo SR Slovenije in s tem okrepiti vlogo SFR Jugoslavije v Srednji Evropi. Zato je treba čimprej izdelati in kot prispevek naše republike skupni jugoslovanski zasnovi prometnih povezav z Evropo predložiti zveznim organom našo zasnovo teh prometnih povezav. Pri zastavljanju zasnov naj se upošteva tudi poseben interes obmejnih območij pri cestnih povezavah s sosednjimi območji.
Na nadaljnji razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja vpliva tudi vrsta nerešenih vprašanj v cestnem in železniškem prometu ter tehnično pomanjkljivo opremljeni mejni prihodi.
Potrebno je sistemsko urediti financiranje novo-odprtih, prekategoriziranih in rekonstruiranih mejnih prehodov.
13.	Regionalno prostorsko planiranje posebej poudarja in osvetljuje kompleksnost obmejnega gospodarskega sodelovanja. Zato moramo pri regionalnem prostorskem planiranju skrbeti, da se bo prek sodeltn vanja z obmejnimi območji valorizirala racionalnost tranzitne funkcije jugoslovanskega in slovenskega prostora pri povezovanju z drugimi predeli Evrope.
14.	Raziskovalna skupnost Slovenije naj v sodelovanju z znanstvenoraziskovalnimi institucijami v obmejnih centrih sosednjih' držav koordinira in sistemizira delo pri reševanju celotne problematike obmejnega sodelovanja z ustreznimi organi in institucijami.
IV
15.	Odgovorni samoupravni, družbeni in upravni organi ter organizacije naj konkretno urejajo naslednje:
Obmejno gospodarsko sodelovanje z Italijo:
— Predložijo ustrezne sistemske ukrepe za pospešitev rednega poteka blagovne, menjave po goriškem in tržaškem sporazumu. Skladnejša gibanja menjave v okviru obmejnih sporazumov je treba doseči z uvedbo manipulativnega kredita in obrestovan jem dolgov-nih saldov. Pri tem je treba omogočiti, da se prek avtonomnih računov obeh sporazumov plačujejo tudi prevozni in špediterski stroški. Spremeniti je treba
brezcarinske liste C in D' tržaškega sporazuma in jih prilagoditi potrebam obmejnega gospodarstva. V te liste je treba vključiti predvsem blago, ki se proizvaja na obmejnih območjih v okviru- industrijske kooperacije in drugih višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Zavzemati se je treba ga ustanovitev mešane komisije za obmejno blagovno menjavo, ki bi imela pooblastila, da letno prouči in po potrebi menja strukturo blagovnih list obeh sporazumov in jih prilagaja spremenjenim potrebam obmejnih gospodarstev. Pri tem je potrebno zagotoviti, da se v mešano komisijo vključijo tudi predstavniki gospodarstva z območij izvajanja sporazumov.
— Pristojnim zveznim organom je treba predložiti dopolnitev -besedila videmskega sporazuma, ki naj bo prilagojeno spremenjenim razmeram in potrebam obmejnega prebivalstva, tudi v smeri razširitve obmejnega območja na naši in italijanski strani, poenostavitve izdajanja dokumentov, rešitve vprašanja raznih kategorij prehodov. Pri tem je treba zagotoviti čim večjo elastičnost izvajanja takega sporazuma glede na spremembe valutnih tečajev in na carinske omejitve. V dopolnjeni sporazum je treba vključiti poglavje o socialni varnosti delavcev, ki se zaposlujejo na obmejnih območjih.
— Zagotoviti je treba uvedbo pomorske linije med obmejnimi obmorskimi predeli v skladu z določbami videmskega sporazuma.
— Zagotoviti je treba ustrezno organizacijo vseh sejmov ob meji z namenom, da povečamo informiranost in gospodarske stike ob meji. V tej smeri naj združijo napore prizadeti občinski in republiški organi, Gospodarska zbornica Slovenije in organizacije združenega dela.
— Nadaljevati je treba z napori v sodelovanju na področju elektrogospodarstva in energetike (skupne elektrarne, prenos plina, dogovorna poraba zmogljivosti elektroindustrije).
— Rešiti je treba kompleksno problematiko železniškega prometa z Italijo (mejni prehod Nova Gorica, sprejem voz), problematiko carinske službe na postajah Opčine in Gorica, vprašanje vzpostavitve nočnega prometa in povečanje vlečnih kapacitet na mejnem prehodu Nova Gorica—Gorica ter proučiti možnosti aktiviranja tovornega tranzitnega prometa na relaciji Jesenice—Nova Gorica—Trst. Zagotoviti je treba preureditev sežanske železniške postaje, povečati specializacijo tovrstnih vlakov, urediti odnose v tehnično-vozni služb’, poenostaviti odpremo — predaj ne formalnosti naloženih voz in proučiti možnosti povečanja dnevnega kontingenta voz naloženih z živino prek mejnega prehoda Sežana—Opčine Nadalje je treba proučiti smotrnost ustanovitve stalne mešane komisije za odstranjevanje težav na železniških mejnih prehodih.
— V cestnem prometu naj se zagotovi asfaltiranje ceste prek mejnega prehoda Učeja, kot tudi financiranje cestnih povezav mejnih prehodov za obmejni promet na Tolminskem (Robedišče—jugoslovansko-ita-lljanska državna meja. Logic—Robedišče. Staro selo—Breginj. Most na Nadiži, Livek—Kolovrat, do mejnega prehoda Solarije).
—. Na področju mejnih prehodov naj pristojni republiški in lokalni organi v sodelovanju z zvezno carinsko upravo urede naslednje:
a)	V mešani jugoslovansko-italijanski komisiji se je treba zavzemati za ureditev mejnega prehoda Fernetiči, carinske cone Fernetiči ter za uskladitev pro-jektno-tehničnih vprašanj;
b)	Pri izgradnji novega mejnega cestnega prehoda Fernetiči s potrebno cestno povezavo je potrebno znižati niveliteto na naši strani. Zagotoviti je ustrezna finančna sredstva in dobiti pristanek zveznih carinskih organov za postavitev novih mejnih objektov;
c)	Rešiti je treba vprašanja odprtja mejnega cestnega prehoda Vrtojba pri Novi Gorici za mednarodni cestni promet in zgraditi potrebne cestne povezave;
d)	Izgradnjo suhozemskih terminalov v Sežani in Vrtojbi ter usposabljanje železniških prehodov Sežana—Opčine, Nova Gorica—Gorica za vse vrste mednarodnega prometa je potrebno izvajati kompleksno.
— Treba je rešiti problematiko odprtja oziroVna prekategorizacije naslednjih mejnih prehodov:
a)	odprtje mejnega prehoda za obmejni promet Erjavčeva cesta—S. Gabriele;
b)	odprtje mejnega prehoda za obmejni promet Britof—Stari mlin in izgradnjo mostu prek Idrijce ter ustrezne cestne povezave;
c)	mejni prehod za obmejni promet Lipica; potrebno je dobiti odgovor italijanske strani na našo noto za prekategorizacijo prehoda za mednarodni promet;
d)	pospešiti carinsko prekategorizacijo obstoječih mejnih prehodov za mednarodni promet Robič—Stupica in prekategorizirati prehod Rateče—Fužine—Lago v prehod za mednarodni carinski tovorni promet;
e)	otvoritev mejnega prehoda Most na Nadiži in prehoda na Livku za mednarodni promet;
f)	odprtje mejnega prehoda na Sedlu Prevala kota 2060 na gorskem masivu Kanina (za povezavo jugoslovanskega in italijanskega sistema žičnic);
g)	prekategorizirati mejni prehod Plešivo v Goriških brdih v prehod za mednarodni promet.
— Potrebno si je še nadalje prizadevati, da dobijo Goriška Brda ustrezno cestno povezavo z Novo Gorico prek italijanskega ozemlja.
— Preučiti je možnosti manipulacijskega in industrijskega razvoja obeh pristanišč v prostih carinskih conah Trsta in Kopra in možnosti sodelovanja z vidika komplementarnosti obeh gospodarstev, povečanja blagovne menjave, ki gre prek obeh pristanišč, kot tudi glede sporazumov o obmejnem blagovnem prometu, da presežemo ovire pri industrijsko-tehnič-nem poslovnem sodelovanju predvsem z državami v razvoju.
— Luka Koper in Luka Trst naj bi sodelovali pri reševanju problematike v zvezi z gradnjo hitrih cest, modernizacijo železnic, gradnjo avtoportov in kontejnerskih terminalov ter pri izdelovanju predlogov za izgradnjo ičtališča za tovorni promet.
— Posebna delovna skupina naj oblikuje stališča do skupnih industrijskih con na meji.
— Pri projektu vodne poti Donava—Sava—Soča —Jadran je treba nadaljevati študijsko delo pri oblikovanju zasnove v okviru jugoslovanskega projekta vodnih poti. Projekt je treba vnesti v prostorsko dokumentacijo ter v ustrezne programske dokumente.
Zagotoviti je treba financiranje raziskav. Ustanoviti je treba strokovno študijsko telo za koordinacijo raziskav kopenskega plovnega sistema v tem delu Evrope. Ta dejavnost naj se odvija v sodelovanju s sosednjimi državami. Za koordinacijo dela bi bilo smotrno ustanoviti mešano strokovno komisijo.
— Pravočasno je treba proučiti pogoje, ki bodo nastali za naše prometno gospodarstvo ob bližnjem odprtju Sueškega prekopa, in predvideti možnosti za povečan tranzit blaga, ki bo tekel iz srednjeevropskega prostora skozi našo republiko in obratno.
— Opredeliti je treba status terciarnih športnih letališč v okviru posebej sestavljene delovne skupine.
Obmejno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo:
— Se nadalje se je treba zavzemati za sklenitev ustreznega obmejnega blagovnega sporazuma z Avstrijo.
— Na področju energetike je treba rešiti naslednje probleme: doseči boljše izkoriščanje obstoječe 220 kv mreže daljnovodov in bodoče 380 kv mreže in uresničiti paralelno obratovanje elektroenergetskega sistema. Sodelovati je treba tudi pri projektiranju, izgradnji in izkoriščanju obstoječih in novih naftovodov in plinovodov, pri raziskavah novih virov energije in proučiti možnosti skupnega izkoriščanja le-teh. Razen tega je treba izmenjavati stališča in programe za racionalizacijo proizvodnje primarnih virov energije. Uskladiti je treba projekte za regulacijo Mure zaradi optimalnega izkoriščanja vodnega potenciala v bodočih novih hidroelektrarnah. Intenzivirati je treba sodelovanje za dosego optimalnega izkoriščanja vodnega potenciala ter vzporedno reševati problematiko varstva okolja v zvezi s proizvodnjo in porabo energije.
— Na podrpčju železniškega prometa bi morali racionalneje izkoristiti obstoječe železniške kapacitete in obenem enakomerneje obremeniti določene proge (razbremeniti progo Ljubljana—Jesenice—Podrožca in obremeniti progo Zidani most—Šentilj—Passau). Del mednarodnih vlakov naj se usmeri na Šentilj. Natančneje je treba proučiti gradnjo drugega tira proge Jesenice—Podrožca—Ledenica in možnost uporabe za prevoz avtomobilov skozi predor Karavanke. Nadaljevati je treba delo v jugoslovansko-avstrijski mešani komisiji za projektiranje in izgradnjo novega karavanškega cestnega predora. Vztrajati je treba pri uvedbi, direktnih vlakov na relaciji Celovec—Ljubljana oziroma Koroška—Jadran ter izboljšavi lokalnih zvez med SR Slovenijo in Koroško.
— Z izgradnjo bodočih železniških kapacitet je treba dolgoročno oceniti promet na relaciji Avstrija— Luka Koper ter proučiti možnosti aktiviranja tovornega tranzitnega prometa na relaciji Avstrija—Trst prek Jesenic in Nove Gorice. Obenem je treba doseči uskladitev prometne politike obeh dežel ter preusmeritev masovnih in težkih tovorov s ceste na železnico. Posluževati se je treba v večji meri železniških prevozov za turistični promet.
— V zveznih organih se je treba ponovno zavzeti, da se uredijo vprašanja zaposlovanja naših delavcev v avstrijskih obmejnih območjih.
— Rešiti in urediti je treba vprašanja glede mejnih prehodov za mednarodni promet Radlje in Kuzma.
— Na področju turizma je treba pospešiti aktivnost koordinacijskega odbora »štirih dežel« (Koroška, Furlanija—Julijska krajina, SR Hrvatska, SR Slovenija) ustanovljenega leta 1969.
Obmejno gospodarsko sodelovanje z Madžarsko:
— Pospešiti je treba dopolnitev obmejnega blagovnega sporazuma in sporazuma o maloobmejnem prometu z LR Madžarsko.
— Podpirati je treba dolgoročno industrijsko kooperacijo in ostale oblike industrijsko-tehničnega sodelovanja na obmejnem območju.
— Pri proučevanju obmejnih območij glede nahajališč plina in pri sekundarnem izkoriščanju petišov-skega naftnega polja je treba čim tesneje sodelovati s strokovnjaki na madžarski strani.
— Čimprej je treba izdelati zasnovo prometnih povezav z Madžarsko, izhajajoč iz skupnih interesov in možnosti ter najoptimalnejših rešitev na podlagi razgovorov med madžarskimi in slovenskimi ustanovami in to zasnovo predložiti zveznim organom.
— Podpirati je treba obmejno turistično sodelovanje v občinskem in regionalnem merilu in zato vzpostaviti stike pristojnih organov in ustanov na obeh straneh. -
— Pri urejanju letalskega prometa 3 LR Madžarsko je treba razčistiti, v okviru razgovorov z njihovim ministrstvom za promet in zveze, problematiko v zvezi z letalsko linijo Budimpešta—Portugalska prek Brnika, Italije in Francije ter proučiti še druge možnosti.
16.	V okviru Komiteja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino oblikovana delovna skupina za obmejno gospodarsko sodelovanje naj tekoče spremlja izvajanje trdtjega poglavja Reso- v luci j e o ekonomskih odnosih SR Slovenije s tujino
in izvajanje teh sklepov in stališč.
17.	Ustanovi naj se medresorska skupina, ki bo zbirala, obravnavala, usklajevala in dopolnjevala gradiva, ki se nanašajo na obmejno gospodarsko sodelovanje, in jih posredovala odgovornim dejavnikom z določenimi predlogi. V skupini naj sodelujejo Gospodarska zbornica Slovenije, Narodna banka Slovenije. Republiški sekretariati za mednarodno sodelovanje, za ljudsko obrambo, za notranje zadeve, za urbanizem, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za finance, za industrijo in za delo; Republiški komiteji za raziskovalno dejavnost, za energetiko, za promet in zveze; Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in pristojne lokalne uprave carin.
18.	V resoluciji in v teh sklepih oblikovana stališča Socialistične republike Slovenije o obmejnem gospodarskem sodelovanju s sosednjimi državami so podlaga za medrepubliško usklajevanje; posebej je treba uresničevanje nalog na tem področju usklajevati s Socialistično republiko Hrvatsko.
St. 30-45/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj L r.
112.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Sociahstične, republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o Svetu republike
/
Razglaša se zakon o Svetu republike, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije ha seji Zbora združenega dela dne 29. januarja 1975, Zbora občin dne 29. januarja 1975 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975.
St. 020-44/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON o Svetu republike
1.	člen
Svet republike je politično posvetovalno telo Socialistične republike Slovenije, katerega člani na zahtevo Predsedstva Socialistične republike Slovenije na sejah Sveta ali posamično obravnavajo: določena vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja; vprašanja, ki se tičejo odnosov z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama in tujino; vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti republike ter dajejo o njih mnenja in predloge.
2 člen
Za člane Sveta republike so lahko izvoljeni priznani družbenopolitični, kulturni, znanstveni in drugi javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim ali dolgoletnim delom na najodgovornejših funkcijah v družbenopolitičnih In samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih z delom in prispevkom na področju znanosti in kulture dali in dajejo pomemben prispevek h graditvi in razvoju socialističnih družbenih odnosov ter k boju delavskega razreda za socializem in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov, kakor tudi h krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in enotnosti jugoslovanske skupnosti kot celote ter h krepitvi njene neodvisnosti.
3.	člen
Člane Sveta republike voli na predlog Predsedstva Socialistične republike Slovenije Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Člani Sveta republike se volijo za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni.
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije lah ko predlaga Skupščini Socialistične republike Slovenije. da razreši posameznega člana Sveta republik'-pr-r-a ruotekom časa. za katerega je bil izvoli en.
4.	člen
Član Sveta republike ne more biti hkrati funkcionar v Skupščini Socialistične republike Slovenije niti funkcionar v republiških političnoizvršilnih organih,
republiških upravnih organih in republiških organizacijah ter republiških pravosodnih organih, sodnik Ustavnega sodišča SR Slovenije pa tudi ne funkcionar v republiških izvršilnih organih družbenopolitičnih organizacij.
5.	člen
Sejo Sveta republike skliče Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ali predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije.
6.	člen
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije lahko zaupa pcsarpeznemu članu Sveta republike, da prouči določeno vprašanje v okviru pravic in dolžnosti republike in da o njem svoje mnenje ali da v določenih primerih zastopa Predsedstvo Socialistične republike Slovenije.
7.	člen
Predsedstvo socialistične republike Slovenije, Skupščina Socialistične republike Slovenije ali Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije lahko izvolijo ali imenujejo posamezne člane Sveta republike ob njihovem soglasju v svoja delovna telesa ali jim zaupajo- opravljanje drugih nalog in zadev.
8.	člen
Člani Sveta republike imajo pravico biti redno iti pravočasno obveščeni, o vseh vprašanjih, ki jih morajo poznati, da bi mogli opravljati zaupane jim naloge.
Pri opravljanju nalog, ki jim jih zaupajo Predsedstvo Socialistične republike Slovenije. Skupščina Socialistične republike Slovenije ali Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, se člani Sveta republike lahko poslužujejo strokovnih in tehničnih služb teh organov na način, določen v njihovih poslovnikih.
9.	člen
Članstvo v Svetu republike je častna družbena funkcija.
Člani Sveta republike Imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo z opravljanjem svoje funkcije.
Članom Sveta republike, ki nimajo osebnega dohodka iz drugega naslova, pripada nadomestilo osebnega dohodka v skladu s posebnimi predpisi.
10.	člen
Sredstva za delo Sveta republike se zagotavljajo v proračunu Socialistične republike Slovenije, in ' sicer v okviru predračuna Predsedstva Socialistične republike Sloveni j e. ^
Odredbodajalec za uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena je generalni sekretar Predsedstva Socialistične republike Slovenije.
11.	člen
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije lan-ko s svojim aktom natančneje določi notranjo organizacijo in način dela Sveta republike.
12.	člen.
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-44/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
113.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o republiških svetih
Razglaša se zakon o republiških svetih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. januarja 1975, Zbora občin dne 29. januarja 1975 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975.
Št. 020-45/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Predsednik Sergej Kraigher L r,
ZAKON
0	republiških svetih
1	'
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ustanovijo se: Republiški svet za mednarodne odnose; Republiški svet za varstvo ustavne ureditve; Republiški svet za vprašanja družbene ureditve; Repub-ški svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko (v nadaljnjem besedilu: Svet).
Sveti kot skupna posvetovalna telesa uresničujejo v mejah delovnega področja, določenega s tem zakonom, sodelovanje republiških organov in organov družbenopolitičnih organizacij v republiki, ki imajo z ustavo določene posebne družbene funkcije in odgovornosti.
2.	člen
Svet deluje v okviru svojega delovnega področja po načelu usklajevanja stališč, pri čemer izhaja iz pravic, dolžnosti in odgovornosti Skupščine Socialistične republike Slovenije, Predsedstva Socialistične republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije ter iz funkcij in odgovornosti Zveze komunistov Slovenije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije.
3.	člen
Svet sestavljajo predsednik in določeno število članov.
Člane Sveta določajo organi in organizacije, ki sodelujejo pri delu sveta, odvisno od vprašanj, ki so na dnevnem redu seje sveta, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Predsedniku Sveta se lahko določi namestnik. Namestnika imenuje organ, ki je po tem zakonu pristojen za imenovanje predsednika Sveta.
Člani Sveta so lahko tudi priznani znanstveni in strokovni delavci, ki jih imenuje Predsedstvo Socialistične republike Slovenije oziroma Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije.
4.	člen
Svet ima koordinacijski odbor v stalni sestavi Njegovo sestavo sporazumno določijo organi in organizacije, ki sodelujejo v delu Sveta.
Predsednik Sveta je predsednik koordinacijskega odbora.
Koordinacijski odbor zagotavlja na podlagi delovnih programov Sveta redna dogovarjanja z organi in organizacijami o dnevnem redu posameznih sej Sveta, o sestavi Sveta za obravnavanje posameznih vprašanj in o pripravljanju sej Sveta. Koordinacijski odbor skrbi za izvršitev sklepov Sveta in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti Svet.
5.	člen
Sveti sodelujejo med seboj zaradi medsebojne koordinacije dela kakor tudi z namenom, da se zagotovi enotna izvedba ustave.
Sveti imajo lahko tudi skupne seje, kadar obravnavajo vprašanja, ki imajo pomen za dva ali več svetov.
6.	člen
Svet v okviru svojega delovnega področja obravnava vprašanja, ki jih predlagajo organi oziroma organizacije iz 2. člena tega zakona, ali pa vprašanja, ki jih postavi na dnevni red na lastno pobudo.
Svet zavzema stališča in daje mnenja.
O stališčih in mnenjih Sveta obvešča Svet organe m organizacije, ki določajo člane za sodelovanje pri njegovem delu, ter druge organe in organizacije, na katere se nanašajo zavzeta stališča in dana mnenja.
O se organ, ki je pristojen za posamezno odločitev, ne strinja s stališčem Sveta, obvesti o tem ustrezen Svet.
7.	člen
Republiški upravni organi in republiške organizacije, ki pripravljajo zakone ali druge splošne akte. so dolžni, da se pri strokovni pripravi teh aktov držijo stališč, ki jih je v zvezi s pripravo takega akta zavzel ustrezen Svet.
Ce ima organ oziroma organizacija iz prejšnjega odstavka tega člena pripombe v zvezi s ^tališčem Sveta, obvesti o tem organ, ki je pristojen za odločitev
Predstojniki republiških upravnih organov in republiških organizacij sodelujejo pri delu sej Sveta, kadar Svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delovno področje organa oziroma organizacije, ki jo vodijo.
8.	člen
Organi in strokovne službe organa, v katerega pristojnost sodijo vprašanja, ki so na dnevnem redu Sveta, so na zahtevo predsednika Sveta dolžne zagotoviti vse potrebne informacije in drugo dokumentacijo ter potrebno strokovno pomoč.
9.	člen
Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj s svojega delovnega področja lahko' Svet zaupa strokovnim oziroma znanstvenim zavodom ali tudi posameznim strokovnjakom oziroma znanstvenim delavcem.
Svet lahko organizira tudi posamezne delpvne skupine, komisije in druga delovna telesa z namenom, da proučijo posamezna vprašanja z delovnega področja Sveta.
10.	člen
• Svet obravnava vprašanja s svojega delovnega področja ter sprejema stališča in mnenja na sejah, ki jih sklicuje predsednik Sveta po svoji pobudi ali na predlog posameznega organa oziroma organizacije, ki sodeluje v delu Sveta.
11.	člen
Svet ima sekretarja, ki ga na predlog Sveta imenuje in razrešuje organ, ki imenuje predsednika Sveta.
Sekretar pomaga predsedniku Sveta pri organizaciji dela Sveta in vodi strokovno službo Sveta, če ni organiziranje te službe urejeno na drugačen način.
12.	člen
Svet sprejme poslovnik o svojem delu.
S poslovnikom se natančneje določita organizacija in način dela Sveta.
13.	člen '
Sredstva za delo Sveta se določijo v proračunu Socialistične republike Slovenije, in sicer v okviru predračuna Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije oziroma Predsedstva Socialistične republike Slovenije.
Ii. POSEBNE DOLOČBE
1.	Republiški svet za mednarodne odnose
14.	člen
Republiški svet za mednarodne odnose obravnava vprašanja v zvezi z mednarodnim sodelovanjem Socialistične republike Slovenije s tujino ter vprašanja mednarodnega položaja in zunanje politike SFR Jugoslavije.	"t
15.	člen
Predsednika sveta imenuje Predsedstvo Sociali stične republike Slovenije izmed svojih članov v sporazumu z organi, organi organizacijami, ki sodelujejo v delu Sveta.
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ime-duje v sporazumih z organi in organizacijami, ki sodelujejo v delu Sveta, posamezne člane Sveta iz vrst znanstvenih in strokovnih delavcev.
2.	Republiški svet za varstvo ustavne ureditve
16.	člen
, Republiški svet za varstvo ustavne ureditve obravnava stanje, vprašanja sistema varstva ureditve in politiko na področju varstva ustavne ureditve, vprašanja, ki so pomembna za politično usmerjanje in usklajevanje dela organov, ki opravljajo zadeve državne varnosti in za družbeno kontrolo nad tem delom kakor tudi druga vprašanja, ki imajo pomen za varnost države.
17.	člen
Svet sestavljajo predsednik in določeno število članov, ki jih imenuje Predsedstvo Socialistične republike Slovenije.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije ter republiški sekretar za notranje zadeve sta člana Sveta po svojem položaju.
V sestav tega Sveta delegirajo svoje predstavnike vodstveni organi družbenopolitičnih organizacij v republiki, in sicer na podlagi sporazuma med Predsedstvom Socalistične republike Slovenije in temi organi.
18.	člon
Predsednika Sveta imenuje izmed svojih članov Predsedstvo Socialistične republike Slovenije v sporazumu z organi oziroma organizacijami, ki sodelujejo v delu Sveta.
,	19. člen
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije .in Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije lahko v okviru smernic in stališč, ki jih določita, zaupata Svetu opravljanje določenih zadev iz svoje pristojnosti v zvezi z usklajevanjem dela organov na področju državne varnosti.
Pri opravljanju zadev iz prejšnjega odstavka tega člena je Svet odgovoren za svoje delo Predsedstvu Socialistične republike Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije s svojim aktom natančneje predpiše način usklajevanja zadev iz tega člena.
,	20. člen
Zaradi usklajevanja zadev iz prejšnjega člena tega zakona lahko Svet v sporazumu s Predsedstvom Socialistične republike Slovenije in Izvršnim svetom Skupščine Socialistične republike Slovenije ustanovi koordinacijsko komisijo organov, ki so po ustavi pristojni za zadeve varstva ustavne ureditve in varnosti države.
Koordinacijska komisija dela po smernicah Sveta in je njemu odgovorna za svoje delo.
3.	Republiški svet za vprašanja družbene ureditve
21.	člen
Republiški svet za vprašanja družbene ureditve obravnava vprašanja v zvezi z uresničevanjem in izgradnjo družbene ureditve, določene z ustavo, obravnava predloge zakonov in drugih aktov republiških
organov, s katerimi urejajo razmerja na tem področju, kakor tudi druga za ta razmerja pornembna vprašanja.
22.	člen
Predsednika Sveta imenuje Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije izmed svojih članov v sporazumu z organi in organizacijami, ki sodelujejo v delu Sveta.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije imenuje v sporazumu z drgani in organizacijami, ki sodelujejo v delu Sveta, posamezne člane Sveta iz vrst znanstvenih in strokovnih delavcev.
4.	Republiški svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko
23.	člen
Republiški svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko obravnava vprašanja gospodarskega razvoja'SFR Jugoslavije oziroma Socialistične republike Slovenije in druga vprašanja, pomembna za določanje ekonomske politike, predloge zakonov in drugih aktov, s katerimi se urejajo razmerja, pomembna za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko ter druga pomembnejša vprašanja oziroma probleme na teh področjih.
24.	člen
Predsednika Sveta imenuje Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije izmed svojih članov v sporazumu z organi in organizacijami, ki sodelujejo v delu Sveta.
* Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije imenuje v sporazumu z organi’ oziroma organizacijami, ki sodelujejo v delu Sveta, posamezne člane Sveta iz vrst znanstvenih in strokovnih delavcev.
III.	PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
25.	člen	'
Z dnem, ko začnejo delati sveti po tem zalconu, prenehata z delom svet za družbenopolitična in ustavna vprašanja ter svet za družbenoekonomska vprašanja, ustanovljena z odlokom Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije o ustanovitvi sveta za družbenopolitična in ustavna vprašanja ter sveta za družbenoekonomska vprašania pri Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23/74).
26.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. -020-45/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
114.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja • Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč
Razglaša se zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. januarja 1975, Zbora občin dne 29. januarja 1975 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975.
St. 402-198/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za uresničitev ustavnega načela o Solidarnosti pri odpravljanju posledic naravnih nesreč in v skladu z dogovorom o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 44-843/74), ki so ga sklenili predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dne 9. maja 1974, se s tem zakonom ureja oblikovanje sredstev solidarnosti.
2.	člen
oreusvva sonuarnosti so namenjena za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki jih v Socialistični republiki Sloveniji pretrpijo občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti, ,ter za dajanje vzajemne pomoči drugim republikam in avtonomnim pokrajinam, v katerih nastanejo škode zaradi velikih naravnih nesreč, in sicer ob pogojih in na način, kot je določeno z dogovorom iz 1. člena tega zakona.
3.	člen
vrste naravnih nesreč, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti v Socialistični republiki Slo-' venlji, pogoji in način uporabe sredstev ter način upravljanja s temi sredstvi se določijo z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo občinske skupščine. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
4.	člen	_
uvaja se teden solidarnosti, ki traja vsako leto od 26. julija do 1. avgusta.
II. VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI
5.	člen
Viri za oblikovanje sredstev solidarnosti so:
1.	prispevki solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev in drugih občanov in od pokojnin upokojencev;
2.	prispevek solidarnosti iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in iz dohodka občanov;
3.	sredstva, ki jih dajo kot pomoč oziroma darujejo delavci in drugi občani, družbenopravne osebe, jugoslovanski delavci zaposleni v tujini, tuje države, mednarodne organizacije ter druge tuje pravne in fizične osebe;
4.	dohodek od prodaje znamkic solidarnosti;
5.	drugi -viri.
6.	člen
Delavci plačujejo prispevek solidarnosti iz osebnega dohodka v višini povprečnega enodnevnega neto oseb” -ga dohodka, doseljenega v mesecu juliju.
7.	člen
Občani,, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek solidarnosti iz osebnega dohodka v višini 0,22 odstotka letnega dohodka, ki se po predpisih o plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti šteje za osebni dohodek.
8.	člen
Če delavci v organizaciji združenega dela, ki ustvarja dohodek po načelih gospodarskega "poslovanja, dodatno organizirajo delo prek 42-urnega delovnega tedna in tako doseženi osebni dohodek v celoti plačajo kot prispevek solidarnosti, iz tega osebnega dohodka ne plačajo prispevkov in davkov.
Določba prejšnjega odstavka tega člena velja tudi za delavce, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, in za občane, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost.
9.	člen
Če vplačajo prispevek solidarnosti iz oseonega dohodka iz dodatno organiziranega dela v smislu prejšnjega člena tega zakona najpozneje do konca julija, se zanje ne uporabljajo določbe o obveznem prispevku solidarnosti v višini povprečnega enodnevnega neto osebnega dohodka iz 6. člena tega zakona.
10.	člen
Upokojenci, ki prejemajo starostno, družinsko ali invalidsko pokbjnino, plačujejo prispevek solidarnosti v višini enodnevnega zneska pokojnine, dosežene v mesecu juliju.
11.	člen
Kmetje in drugi občani, ki plačujejo davek iz kmetijske dejavnosti, in se jim ne ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek solidarnosti v višini 1 % od osnove, od katere plačujejo davek iz kmetiiskp delavnosti.
12.	člen
Prispevka solidarnosti po določbah 6., 7., 10. in 11. člena tega zakona ne plačujejo:
—	delavci in drugi občani ter upokojenci, katerih osebni dohodek oziroma pokojnina ne presega najmanjšega osebnega dohodka, določenega z zakonom;
—	kmetje in drugi občani, ki so oproščeni plačevanja davka iz kmetijske dejavnosti oziroma katerih katastrski dohodek ne presega 2.000 dinarjev;
—	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in se jim ne ugotavlja dohodek (pavšalisti).
M '
13.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za plačevanje davka iz dohodka temeljnih or-gapizacij združenega dela, obračunavajo prispevek solidarnosti iz dohodka v višini 0,3 % od osnove, od" katere plačujejo davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
14.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi predstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek solidarnosti iz dohodka, če njihov letni dohodek presega znesek, ki se "po predpisih o plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti šteje za osebni dohodek.
Prispevek solidarriosti iz prejšnjega odstavka tega člena se plačuje v višini 0,3 %> od osnove, od katere plačujejo davek iz dejavnosti.
15.	člen
Med tednom solidarnosti se plačujejo znamkice solidarnosti za vse poštne pošiljke in za vstopnice za vse kulturne, zabavne, športne in druge prireditve.
Vrednost znamkic solidarnosti za poštne pošiljke znaša 0,30 dinarjev, za vstopnice za kulturne, zabavne, športne in druge prireditve na 1 dinar
HI. NAČIN OBRAČUNAVANJA IN PLAČEVANJA SREDSTEV SOLIDARNOSTI
16.	člen
Prispevke solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev in od pokojnin po 6. in 10. členu tega zakona obračunavajo in neposredno vplačujejo izplačevalci osebnih dohodkov in izplačevalci pokojnin in sicer istočas-sno z izplačilom osebnih dohodkov in pokojnin za mesec julij.
17.	člen
Temeljne organizacije združenega dela obračunavajo prispevek solidarnosti iz dohodka na način, kot je določeno za plačevanje davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
18.	člen
Prispevek solidarnosti, ki ga iz osebnega dohodka plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, obračunavajo in pobirajo organi, ki so pristojni za obračunavanje in plačevanje prispevkov za samo-
upravne interesne skupnosti, in sicer na način in v rokih, kot velja za te prispevke.
Prispevek solidarnosti, ki ga iz dohodka plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in prispevek solidarnosti, ki ga plačujejo kmetje in drugi občani iz dohodka od kmetijske dejavnosti, obračunavajo in pobirajo občinski davčni organi, in sicer na način in v rokih, kot velja za plačevanje davka iz dejavnosti.
1-9. člen
Prodajalci znamkic solidarnosti opravijo obračun prodanih znamkic in vplačajo sredstva, dosežena s prodajo teh znamkic, najpozneje v 30 dneh po preteku tedna solidarnosti.
20.	člen
Sredstva solidarnosti, ki se oblikujejo v organizacijah združenega dela iz prispevka solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v teh organizacijah in iz prispevka solidarnosti iz dohodka teh organizacij, se evidentirajo in vodijo na posebnih računih'pri teh organizacijah.
Prispevki solidarnosti iz 1. in 2. točke 5. člena tega zakona, f azen prispevkov iz prejšnjega odstavka tega člena ter prispevki solidarnosti iz 3. točke 5. člena tega zakona se vplačujejo in vodijo na posebnih računih občin pri Službi družbenega knjigovodstva, in sicer v tistih občinah, kjer je prebivališče oziroma sedež zavezanca za prispevek ali druge osebe, ki prispeva sredstva za solidarnost.
Sredstva solidarnosti, zbrana s prodajo znamkic solidarnosti in sredstva, zbrana po 3. točki 5. člena tega zakona, za katera ni mogoče opredeliti računa v smislu prejšnjega odstavka tega člena se vplačujejo in vodijo na posebnem računu Socialistične republike Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva.
21.	člen
Sredstva solidarnosti, ki se oblikujejo v organizacijah združenega dela iz prispevka solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev in iz prispevka solidarnosti iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, se lahko uporabljajo kot kratkoročni viri obratnih sredstev v teh organizacijah in morajo biti vedno likvidna.
22.	člen
Ce pride do naravne nesreče, ob kateri se po družbenem dogovoru iz 3. -člena tega zakona uporabijo sredstva solidarnosti, se morajo sredstva iz 20. člena tega zakona, ki se vodijo na posebnih računih pri organizacijah združenega dela in občinah, po sklepu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije vplačati na račun Socialistične republike Slovenije Iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona.
23.	člen
Evidenco in kontrolo nad obračunavanjem in vplačevanjem sredstev solidarnosti pri uporabnikih družbenih sredstev izvaja Služba družbenega knjigovodstva.
24.	člen
Če občan, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravlja gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, zapadlega prispevka solidarnosti ne plača v predvidenem roku, se prispevek solidarnosti prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov.
25.	člen
Podrobnejše predpise o obračunavanju, vplačevanju in evidentiranju prispevkov solidarnosti, o načinu izdajanja in plačevanja znamkic solidarnosti ter o načinu vplačevanja sredstev, k^ se zberejo s prodajo znamkic, izda republiški sekretar za finance.
Republiški sekretar za finance lahko v sporazumu z republiškim oziroma pokrajinskimi sekretarji za finance drugih republik oziroma avtonomnih pokrajin določi način enotne emisije znamkic solidarnosti.
IV.	PREHODE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Sredstva, ki so bila v letu 1974 zbrana in namenjena za odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem, se štejejo za sredstva solidarnosti po tem zakonu, in sicer v obsegu, kot bi morala biti po dogovoru iz 1. člena tega zakona zbrana v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1974.
27.	člen
Družbeni dogovor iz 3. člena tega zakona mora biti sklenjen najpozneje v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
28.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta zakon, prenehata veljati:
—	zakon o tednu solidarnosti (Uradni list SRS, št. 26-291/74);
—	zakon o oprostitvi plačevanja prispevkov in davka iz osebnega dohodka, doseženega z delom, ki je opravljeno za družbeno organizirane solidarnostne akcije fUradni list SRS, št. 27-329/74).
29.	člen
Ta zakon prične veljati naslednji dan po objav, v Uradnem listu SRS,' določbe o obveznosti obračunavanja in plačevanja prispevkov solidarnosti pa se uporabljajo od 1. januarja 1975.
St. 402-198/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
115.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi namenov za uporabo sredstev, odstopljenih oziroma obvezno združenih za potrebe železnic v Socialistični republiki Sloveniji
/ '
Razglaša se zakon o spremembi namenov za uporabo sredstev, odstopljenih oziroma obvezno združenih za potrebe železnic v Socialistični republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Sloveniji na seji Zbora združenega dela dne 29. januarja 1975 in na seji Zbora občin dne 29. januarja 1975.
St. 402-200/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi namenov za uporabo sredstev, odstopljenih oziroma obvezno združenih za potrebe železnic v Socialistični republiki Sloveniji
1.	člen
Sredstva, ki so jih za leti 1973 i/i 1974 obvezno združevale temeljne organizacije združenega dela za potrebe železniškega gospodarstva v Sloveniji: po zakonu o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 9/69, 9/73 in 13/ 74); po zakonu o povračilu, dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 9/68,' 8'73); ter po zakonu o poravnavanju obveznosti SR Slovenije po zakonu o povračilu dela obresti za investicijske kredite za mo-derniaacijo železniških prog v SR Sloveniji, (Uradni list SRS, št. IS'74). se lahko s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi v okviru samoupravne skupnosti za železniški in luški promet, uporabijo poleg namenov, določenih v teh zakonih, tudi za druge namene.
2 člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-200/75
Ljubljana, dne 29, januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
-	Marijan Brecelj 1. r.
116.
I
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije '
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela
Razglaša se zakon o dopolnitvah zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. januarja 1975 in na seji Zbora občin dne 29. januarja 1975.
St. 402-193/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvah zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela
1.	člen
V	3. členu zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74) se doda točka 5, ki se glasi:
»5. za nadomestilo izpadlega dohodka Združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije v letih 1973 in 1974. Višino te obveznosti določi Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva«.
2.	člen
V	12. členu se doda točka 5, ki se glasi:
»5. za nadomestilo dela izpadlega transportnega dohodka za leto 1974 pri Železniškem gospodarstvu — Železniško transportno podjetje Ljubljana v višini 125 milijonov dinarjev.«
3.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 402-193/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
117.
Na podlagi 335. člena in 38. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije,
2.	člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 27. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o sestavi republiških komitejev
1.	člen
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ima predsednika, namestnika predsednika in 15 članov.
Po položaju so člani republiškega komiteja:
—	vodja strokovne službe Izobraževalne skupnosti Slovenije;
—	direktor Zavoda za šolstvo SR Slovenije;
—	predstojnik pedagoške, nadzorne in svetovalne službe;
—	predsednik Strokovnega sveta za vzgojo in izo-. braževanje SR Slovenije.
Člani republiškega komiteja so:
—	predstavnik Slovenije;
—	predstavnik Slovenije;
—	predstavnik nije;
—	predstavnik
—	predstavnik Maribor;
—' predstavnik
—	predstavnik sko obrambo.
Zveze skupnosti otroškega varstva Zveze skupnosti za zaposlovanje
'	i
Telesnokultume skupnosti Slove-
Univerze v Ljubljani;
Združenja visokošolskih zavodov
Gospodarske zbornice Slovenije; Republiškega sekretariata za Ijud-
V republiški komite se imenuje štiri člane iz vrst javnih delavcev s tega področja.
2.	člen
Republiški komite za raziskovalno dejavnost ima predsednika, namestnika predsednika in .11 članov.
Po položaju je član republiškega komiteja:
—	vodja strokovne službe Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Člani republiškega komiteja so:
—	trije predstavniki Gospodarske zoormce Slovenije;
—	predstavnik Univerze v Ljubljani;
—	predstavnik Združenja visokošolskih zavodov Maribor;
—	predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V republiški komite se imenuje štiri člane iz vrst javnih delavcev.
3.	člen
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
Republiški komite za kulturo ima predsednika, namestnika predsednika in 11 članov.
Po položaju so člani republiškega komiteja:
—	vodja strokovne službe Kulturne skupnosti Slovenije;
—	direktor Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije;
—	direktor Arhiva SR Slovenije.
Člani republiškega komiteja so:
—	predstavnik Skupnosti za varstvo okolja Slovenije;
—	predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije;
—	predstavnik Narodne in univerzitetne knjižnice Ljnbljana;
—	predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V	republiški komite se imenuje štiri člane iz vrst javnih delaveev s tega področja.
4.	člen
Republiški komite za 'zdravstveno in socialno varstvo ima predsednika, namestnika predsednika in 13 članov.
Po položaju so člani republiškega komiteja:
—	vodja strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije;
—	vodja strokovne službe Skupnosti socialnega
varstva Slovenije;	i-
—	vodja strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
—	vodja strokovne službe Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije.
Člani republiškega komiteja so:
—	predstavnik Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo;
—	predstavnik Medicinske fakultete v Ljubljani;
—	predstavnik Kliničnega centra v Ljubljani;
—	predstavnik Skupnosti zdravstvenih delovnih organizacij Slovenije;
—	predstavnik konference za rehabilitacijo invalidov Slovenije;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
V	republiški komite se imenuje tri člane iz vrst javnih delavcev s tega področja.
5.	člen	,
Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov ima predsednika, namestnika predsednika in 11 članov.
Člani republiškega komiteja so:
—	predstavnik Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije;
—	predstavnik Zdravstvene skupnosti Slovenije:
—	predstavnik Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo;
—	predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije.
V	republiški komite se imenuje sedem članov iz vrst javnih delavcev s tega področja.
6.	člen
Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem ima predsednika, namestnika predsednika in 21 članov.
Člani republiškega komiteja so:
—	predstavnik Raziskovalne skupnosti Slovenije;
—	predstavnik Izobraževalne skupnosti Slovenije;
—	predstavnik Kulturne skupnosti Slovenije;
—	predstavnik Zdravstvene skupnosti Slovenije;
—	predstavnik Skupnosti socialnega varstva Slovenije;
—	predstavnik Zveze . skupnosti za zaposlovanje Slovenije;
—	predstavnik Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	predstavnik samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet Slovenije;
—	predstavnik samoupravne interesne skupnosti za ceste in cestni promet Slovenije;
—	predstavnik samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije;
—	predstavnik Kmetijske razvojne skupnosti Slovenije;
—	predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije;
—	predstavnik Službe družbenega knjigovodstva — Centrala za SR Slovenijo;
—	predstavnik Združenja poslovnih bank SR Slovenije;
—	dva predstavnika Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje;
—	predstavnik Zavoda SR Slovenije za statistiko;
—	predstavnik GeodStskega zavoda SR Slovenije
—	predstavnik Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun — INDOK služba;
—	pfedstavnik Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo;
—	predstavnik Skupnosti za varstvo okolja Slovenije.
7.	člen
Republiški komite za energetiko ima predsednika, namestnika predsednika in 15 članov.
Člani republiškega komiteja so:
—	predstavnik Samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo Slovenije;
—	predstavnik samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin Slovenije;
—	predstavnik Zveze vodnih skupnosti Slovenije;
—	predstavnik Skupnosti za varstvo okolja S love-enije;
—	predstavni Gospodarske zbornice Slovenije —
združenje TOZD energetike, ki predstavljajo proizvajalce energije;	'
—	dva predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije — nreostala združenja, ki predstavljajo porabnike energije;
—	predstavnik Poslovnega združenja energetike
SR Slovenije;	'
—	predstavnik Geološkega zavoda SR Slovenije;
—	predstavnik Združenja poslovnih bank SR Slovenije;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za industrijo.
V	republiški komite se imenuje štiri člane iz vrst javnih delavcev s tega področja.
8.	člen
Republiški komite za promet in zveze ima predsednika, namestnika predsednika in 13 članov.
Člani republiškega komiteja so:
—	dva predstavnika Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet Slovenije;
—	predstavnik samoupravne interesne skupnosti za cestte in cestni prevoz Slovenije;
—	predstavnik samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Slovenije;
—	predstavnik »Splošne plovbe Piran«;
—	dva predstavnika Gospodarske zbornice SR Slovenije;	i
—	predstavnik Prometnega inštituta v Ljubljani;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za notranje zadeve;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za urbanizem.
V	republiški komite se imenuje tri člane iz vrst javnih delavcev s tega področja.
9.	člen
Republiški komite za tržišče in cene ima predsednika, namestnika predsednika in 15 članov.
Po položaju sta člana republiškega komiteja:
—	direktor Zavoda SR Slovenije za cene;
—	direktor Zavod SR Slovenije za rezerve.
člani republiškega komitejh so:
—	štirje predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije;
—	predstavnik Skupnosti slovenskih občin;
—	predstavnik Inštituta za ekonomska raziskovanja .Ljubljana;
—	predstavnik Ekonomske fakultete v Ljubljani;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za industrijo;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V	republiški komite se imenuje štiri člane iz "vrst javnih delavcev s tega področja.
16. člen
Republiški komite Za varstvo okolja ima predsednika, namestnika predsednika in 19 članov.
Člani republiškega komiteja so:
—	predstavnik Skupnosti za varstvo okolja Slovenije;
—	predstavnik Zveze vodnih skupnosti SR Slovenije;
—	predstavnik Raziskovalne skupnosti Slovenije;
—	predstavnik Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije;
—	predstavnik Inštituta za ekonomiko investicij Ljubljanske banke — centrala;
—	predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
—	predstavnik Republiškega komiteja za kulturo;
—	predstavnik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo;
—	predstavnik Republiškega komiteja za energetiko;
—	predstavnik Republiškega komiteja za promet in zveze;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za urbanizem;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za industrijo;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo;
—	predstavnik Zveze skupnosti za varstvo zraka Slovenije;
—	predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije.
V	republiški komite se imenuje dva člana iz vrst javnih delavcev s tega področja.
11.	člen
V	skladu s tem odlokom imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije člane posameznih republiških komitejev na predlog samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter upravnih organov, ki so zastopani v republiškem komiteju.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po otojarai V Uradnem listu SRS.
St 020-46/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
118.
Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena, 394. člena in prvega odstavka 395. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2., 9., 40. in 41. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije ter v zvezi z 9. členom zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 39. členom zakona o republiških in upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-473 in 474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in. Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi nekaterih članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, o razrešitvi ter imenovanju nekaterih republiških sekretarjev in o imenovanju predsednikov republiških komitejev
I
Dolžnosti Člana izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije se razrešijo:
1.	Jože Florjančič;
2.	Miran Goslar;
3.	Franjo Turk.
II
Razrešijo se:
1.	dr. Anton F a z a r i n c, dolžnosti republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo;
2.	Jože Florjančič, dolžnosti republiškega sekretarja za finance;
3.	Drago Petrovič, dolžnosti republiškega sekretarja za gospodarstvo;
4.	Franjo Turk, dolžnosti sekretarja Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije;
5.	Ela U 1 r i h , dolžnosti republiškega sekretarja za prosveto in kulturo.
ID
Za podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli:
1. Roman Albreht, delegat iz Socialistične republike Slovenije v Zveznem zboru Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
IV
Za člane Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo:
1.	Livij Jakomin, podpredsednik Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije;
2.	Ivo Klemenčič, namestnik republiškega sekretarja za gospodarstvo;
3.	Štefan Korošec, pomočnik generalnega direktorja za organizacijo in razvoj v veletrgovini »Kovinotehna*. Celje;
4.	Miran Mejak, predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije:
5.	Eva Naglič, pomočnica republiškega javnega pravobranilca v Ljubljani;
6.	Marjan Osolnik, načelnik Urada Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije za mednarodno sodelovanje;
7.	dr. Milan Osredkar, redni profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in direktor Inštituta »Jožef Štefan« v Ljubljani;
8.	Milica O z b i č , direktor Industrije obutve »Planika« v Kranju;
9.	Andrej Ujčič, republiški sekretar v Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo;
10.	Jože Zakonjšek, predsednik komiteja Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje.
V.
Izmed članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenujejo:
1.	dr. Anton Fazarinc, za predsednika re-
publiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo;	, .
2.	Livij Jakomin, za predsednika republiškega komiteja za promet in zveze;
3.	Ivo Klemenčič, za republiškega sekretarja za industrijo;
4.	Štefan Korošec, za predsednika republiškega komiteja za tržišče in cene;
5.	dr. Avguštin Lah. za predsednika republiškega komiteja za varstvo okolja;
6 Marjan Lenarčič, za predsednika republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških mvalidov;
7.	Eva Naglič, za republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun;
8.	Marjan Osolnik, za republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje;
9 dr. Milan Osredkar, za predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost;
10.	Milica O z b i č , za republiškega sekretarja za finance;
11 Drago Petrovič, za predsednika republiškega komiteja za energetiko;
12.	Andrej Ujčič, za predsednika republiškega komiteja za kulturo;
13.	Ela U 1 - i h . za predsednika republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje;
14 Jože Zakonjšek, za predsednika republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem.
VI
Sestav Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije je naslednji: .
predsednik:
Andrej Marinc
podpredsedniki:
Roman Albreht;
Rudi Čačinovič;
Zvone Dragan;
dr. Avguštin Lah.
člani:
Mihael Butara, republiški sekretar za ljudsko obrambo;
dr. Anton F a z a r i n c , predsednik republiškega komiteja za -zdravstveno in socialno varstvo;
Pavel Gantar, republiški sekretar za delo;
Livij Jakomin, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze;
Ivo Klemenčič, republiški sekretar za industrijo;
Vlado Klemenčič,
Štefan Korošec, predsednik republiškega komiteja za tržišče in cene;
Marjan Lenarčič, predsednik republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov ;
Miran Mejak,'
Boris Mik oš, republiški sekretar za urbanizem;
Eva Naglič, republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun;
Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve;
Marjan Osolnik, republiški Sekretar za mednarodno sodelovanje;
dr. Milan Osredkar, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost;
Milica O z b i č , republiški sekretar za finance;
Drago Petrovič, predsednik republiškega komiteja za energetiko;
Miloš S u 1 i n ,
• Andrej Ujčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo;
Ela Ulrih, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje;
Jože Zajconjšek, predsednik republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem;
Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetij--stvo, gozdarstvo in prehrano.
St. 0207-1/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
(j
119.
V skladu z nalogami o razvoju inovacijske dejavnosti v letu 1975, sprejetimi v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 (točka 2/IV, Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi odloka o razglasitvi leta 1975 za leto tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 04/74), 309. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena in tretjega odstavka 18. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 spre-leja
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in nalogah odbora za inovacije SR Slovenije
I
Ustanovi se odbor za inovacije SR Slovenije.
II
«
Odbor ima predsednika, dva podpredsednika in 24 članov.
Predsednika in dva podpredsednika odbora za inovacije SR Slovenije imenuje Skupščina SR Slovenije na predlog komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Osem članov delegira:
Gospodarska zbornica Slovenije.
Po dva člana delegirajo
— Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije;
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije;
— Raziskovalna skupnost Slovenije.
Po enega člana delegirajo:
— Skupščina Socialistične republike Slovenije;
— Predsedstvo CK Zveze komunistov Slovenije;
— Republiška konferenca' Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije;
Predsedstvo Republiške konference. Zveze socialistične mladine Slovenije;
— Univerza v Ljubljani;
— Združenje visokošolskih zavodov Maribor;
— Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije;
— Zveza ekonomistov Slovenije;
— Zveza izumiteljev Slovenije;
— Zavod SR Slovenije za produktivnost dela.
, '
III
Naloge odbora za inovacije SR Slovenije so zlasti:
—	analiza ekonomskega sistema v zvezi z iznajdi-teljsko in inovacijsko dejavnostjo ter predlaganje njegovih sprememb in dopolnitev;
—	sistem vključevanja raziskovalne dejavnosti v inovacijske procese gospodarstva in družbe v celoti;
—	organizacija množičnega iznajditeljskega dela;
—	oblikovanje kadrov za vodenje iznajditeljske in inovacijske dejavnosti;
—	organizirano prenašanje tujih inovacij:
—	problemi pravne zaščite inovacij ter zakonsko in samoupravno urejanje odnosov na tem področju združenega dela.
Pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka te točke odbor sodeluje s svetom leta tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine v Jugoslaviji in z ustreznimi odbori drugih republik in avtonomnih pokrajin.
Sredstva za aelo odbora se zagotovijo z dogovorom organizacij združenega dela v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
Odbor za inovacije SR Slovenije si predpiše poslovnik za svoje delo.
121.
Na podlagi 4. alinee 350. člena in 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 44. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 29. januarja 1975 sprejel
ODLOK
o razrešitvi podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije in predsednika komisije Zbora občin za pripravo poslovnika
V
Odbor preneha z delom, ko predloži Skupščini Socialistične republike Slovenije poročilo o svojem delu, najpozneje pa 31. decembra 1976.
VI
Dolžnosti podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije in dolžnosti predsednika komisije 'Zbora občin za pripravo poslovnika se razreši:
Livij Jakomin.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-116/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
St. 02004-1/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
120.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 44. člei}a odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 42. členom zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela «
ODLOK
o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za gospodarstvo
Dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za gospodarstvo se razreši:
Ivo Klemenčič.
St 111-6/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina	,
•	Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
122.
Na podlagi 4. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 44. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi predsednika komisije Skupščine SR Slovenije za narodnosti, podpredsednica komisije Skupščine SR Slovenje za mednarodne odnose in člana komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije
Dolžnosti predsednika komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za narodnosti, podpredsednika komisije Skupščine Socialistične republike Slovenje za mednarodne odnose in člana komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za pripravo poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije se razreši:
Livij Jakomin.
St. 0201-1/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
123.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z drugim odstavkom II. točke odloka o ustanovitvi, sesrtavi in nalogah odbora za inovacije SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o imenovanju predsednika in dveh podpredsednikov odbora za inovacije SR Slovenije
1.	Za predsednika odbora za inovacije SR Slovenije se imenuje:
Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije;
2.	za podpredsednika odbora za inovacije SR Slovenije se imenujeta:
Vladimir Logar, podpredsednik Skupščine SR Slovenije;
Miran Potrč, član izvršnega komiteja Predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije.
St. 111-116/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. x.
124.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi dveh sodnikov Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije
Dolžnosti sodnikov Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije se razrešita:
Jože P e r n u š ,
Savo Šifrer.
St. 111-13/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. i.
125.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije in v zvezi z drugim odstavkom 5. člena in 6. člena zakona o sodiščih združenega dela (Ura/,ii list SRS, št. 38-447/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika in sodnikov Sodišča združenega dela Socialistično republike Slovenije
I
Za sodnika Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije, ki imata lastnost delavca v združenem delu v sodišču, se izvolita za dobo osmih let:
za predsednika:
Jože P e r n u š , sodnik Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije,
za sodnika:	•
Savo Si f r e r , sodnik Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije.
II
Za sodnike Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije, ki nimajo lastnost delavca v združenem delu v sodišču, se izvolijo za dobo štirih let:
Oskar Batagelj, obratovodja obrata »Mlin«, Vrtovin, TOZD »Mlini«, Ajdovščina »Mlinotest«, Ajdovščina;
Alojz Batič, šef službe za pravne in samoupravne zadeve. Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, Velenje;
Cvetka B e n e t e k , tajnik Turističnega društva Hrastnik;
Konrad Bezjak, kovinorezkalec-modelar, Železarna Ravne na Koroškem;
Venceslav Bohinc, vodja tehnične kontrole, »Mehanotehnika«, Izola;
Miha Butina, vodja kadrovske službe, Tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor;
Jože Cigler, strokovno politični delavec za področje političnega sistema pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije;
Marija Dobovišek. profesor, pomočnik ravnatelja Tehniške šole za strojno stroko v Ljubljani;
Nada F e d e r 1 e , pravni referent, Železarna Jesenice;
Milan Frančeškin, vodja skladišča transportne službe. »Ina-Nafta«, Lendava;
Martin Horvat, vodja splošnih služb skupnih služb, Kombinat »KIK Pomurka«, Murska Sobota;
Jože Jarkovič, vodja vzdrževanja zgradb in inventarja TOZD, Tovarna motorjev »Tomos«, Koper;
Leopold Kaluža, sekretar »Transport« avto prevozno podjetje, Ilirska Bistrica;
Anton Kern, pomočnik direktorja, Služba družbenega knjigovodsva, 'podružnica Kranj;
Terezija Kosmač, kontrolor plošč v TOZD, Tovarna -Eta*. Cerkno;
Andrej Kovačič, sekretar, Splošno gradbeno podjetje »Gradnje«, Postojna;
Andrej Kristl, vodja skladišča, Cestno podjetje. Maribor;
Franc Kuhar, šef pravne službe,' Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov »Krka«, Novo mesto;
Marija Marulec, vodja splošnega in kadrovskega sektorja, Tovarna »Aero«, Celje;
Srečko Perčič, nadzornik orodja. Tovarna kovinskih izdelkov in livarna »Titan«. Kamnik;
Slava P e r g e r, podpredsednik Občinskega sindikalnega sveta Maribor;
dr. Drago Plešivčnik, predstojnik kirurgič-nega oddelka, direktor Splošne bolnišnice, Slovenj Gradec;
Andrej P 1 e v č a k, pravni svetnik, Rudarsko industrijska skupnost »Rudis«, Trbovlje;
Leopold Stanko, vodja splošne kadrovske službe, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Krško;
Marjeta S ter ban, industrijski psiholog, Komunalni zavod za zaposlovanje Maribor;
dr. Boris Strohsack, sodnik Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije;
Jana Uran, poslovni organizator, Industrija transportnih sredstev in opreme »Itas«, Kočevje;
Milan Vidmar, tehnični sekretar za družbenopolitične organe in samoupravne organe »Litostroj«, Titovi zavodi, Ljubljana;
Slavko Vilčnik, sekretar Občinskega sindikalnega sveta Sevnica;
Ivan Zunič, vodja splošnega kadrovskega sektorja, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, TOZD »Belt«, Črnomelj.
St. 111-115/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
,	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
126.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o izvolitvi soanika Okrožnega sodišča v Celju
Za sodnika Okrožnega sodišča v Celju se izvoli:
J elka V ertačnik, sodnica Občinskega sodišča v Celju.
St. 111-15/75	1
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
127.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 44. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 6. členom zakona o gospodarskh sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru
Dolžnosti sodnika Okrožnega gospodarskega sodi« šča v Kopru se razreši z dnem 31. januar 1975-
Ivan Abram.
St. 111-39/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
128.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, ter dru-geg odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi predsednika in članov Republiškega medicinskega sveta	i
Razrešijo se dolžnosti predsednik in člani Republiškega medicinskega sveta, ki jih je imenovala Skupščina SR Slovenije z odlokom (Uradni list SRS, št. 46/70).
St. 111-90/75
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj L i.
■ 129.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skup*, ščine SR Slovenije in v zv’ezi z II. točko odloka o Slovenski filharmoniji v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 14-155/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju dveh predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije v svet Slovenske filharmonije v Ljubljani
1.	Kot predstavnika družbene skupnosti v svetu Slovenske filharmonije v Ljubljani se razrešita:
Marijan Gabrijelčič, 'tajnik Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije;
Borut P 1 a v š a k . I. sekretar za tisk in kulturo v Veleposlaništvu SFRJ na Dunaju.
2.	Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Slovenske filharmonije v Ljubljani, se imenujeta:
Alojz Srebotnjak, docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani;
Ciril Vrtačnik, ravnatelj Glasbene šole v Celju.
St. 111-23/75
Ljubljana, dne 29. januarja tava.
130.
Na podlagi 2. člena pravilnika o postopku za izplačevanje nadomestila dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 38-219/70) izdaja republiški sekretar za finance
ODLOČBO
o ugotovitvi povprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1974
Da bi mogle hranilno-kreditne službe kmetijskih oziroma gozdarskih delovnih organizacij, ki poslujejo po zakonu o ustanavljanju in poslovanju kreditno-hranilnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij (Uradni list SRS, št. 22-170/69 in 26-158/70), vložiti zahtevek za izplačilo nadomestila dela obresti po zakonu o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu za leto 1974, republiški sekretariat za finance ugotavlja, da je v letu 1974 znašala povprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji 8 0/o,
St. 402-92/70
Ljubljana, dne 22. januarja 1975.
Republiški sekretar za finance
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Jože Florjančič 1. r-
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
7	PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 131.
Na podlagi 1., 5. in 6. člena zakona o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS. št. 7-80/72), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) in 24., 124. in 166. člena' statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1975 in na 7. seji zbora občin dne 30. januarja 1975 sprejela
O D Iv O K
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane
SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča se na ureditvenem območju mesta Ljubljane plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Za mestno zemljišče no tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano zemljišče, ki leži v mejah območja.
obseženega z generalnim urbanističnim planom mesta Ljubljane in je komunalno oprepnljeno.
Za komunalno opremljeno zemljišče v smislu prejšnjega odstavka tega člena se šteje mestno zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti. ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo.
3.	člen
Glede na lego zemljišča, prometno povezanost s centrom, opremljenost s komunalnimi napravami, stopnjo racionalne Uporabe zemljišča, rekreacijske možnosti, preskrbovalne centre in glede na centre družbenih služb in javnih funkcij, se mestno zemljišče na območju mesta Ljubljane deli na tri cone (opis meja con je sestavni del tega odloka).
4.	člen
Prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni mogoče predpisati za mestno zemljišče:
— ki se uporablja v vojaške namene ali na katerem so zaklonišča, prostori za pouk in bivanje partizanskih enot in enot civilne zaščite in prostori, v katerih se hranijo in čuvajo vojaška oprema in druga sredstva oborožitve, katere določi občinska skupščina in jih zgradijo ali nabavijo delovne in druge organiza-
cije, da bi izvršile zadeve in naloge v zvezi s pripravami za narodno obrambo, določenimi v zakonu o narodni obrambi, če jih ne uporabljajo pretežno v poslovne namene,
—	na katerem so stavbe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob vzajemnosti,'
—	na katerem so stavbe, ki jih uporabljajo mednarodne in meddržavne organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
—	na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti iz nacionalizacje,
—	ki se uporabljajo za socialne, zdravstvene, vzgoj-no-izobraževalne, kulturne, telesno-kulturne, in raziskovalne namene,
—	na katerem so komunalni objekti ih naprave, javne ceste in železniške tirne naprave in z njimi neposredno funkcionalno povezane obratovalne naprave,
—	ki je določeno z urbanističnim dokumentom za perspektivni razvoj delovne organizacije (rezervat), če ga delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti,
—	ki ga pooblaščena organizacija za urejanje in oddajanje mestnega zemljišča pripravlja in opremlja za oddajo,
—	ki je namenjeno po urbanističnem načrtu ali zazidalnem načrtu za kmetijsko proizvodnjo,
—	ki je del eksploatacijskega območja za mineralne surovine.
Oprostitev prispevka za uporabo mestnega zemljišča po prejšnjem odstavku ne velja za mestno zemljišče, ki se oddaja v najem.
5.	člen
Za poslovne prostore, ki so v predelih, ki so pridobitno posebno ugodni (poslovnih conah), se predpiše večji prispevek, kot je določen od površinske enote za stanovanjske prostore na območju iste cone.
V ožjem mestnem okolišu se za poslovni prostor trgovine, obrti, gostinstva razen specializiranih prodajaln kruha in mleka ter obratov družbene prehrane na tistih mestnih predelih, ki so pridobitno posebno ugodni, določi večji prispevek na enotno poslovne po-, vršine. Pri tem se upoštevajo še naslednja merila: položaj poslovnega prostora glede na frekvenco potrošnikov, prometno povezanost z mestnim ,iri izvenmest-nim območjem, možnost dovoza in odvoza blaga ter vsakovrstni dostop potrošnikov, prostorne možnosti za razvoj in konfiguracija .terena, če vpliva na razvoj poslovne dejavnosti.
Mestni predeli iz prejšnjega odstavka So opredeljeni s kareji. Njihov opis je sestavni del tega odloka.
ZAVEZANCI PRISPEVKA
6.	člen
Prispevke mora plačati tisti, ki ima na zemljišču ali stavbi pravico uporabe, oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe, oziroma dela stavbe na njem.
Imetnik stanovanjske pravice mora plačati zavezancu prispevek iz 1. odstavka tega člena v povračlo ustrezni del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ za komunalne zadeve z odločbo.
Imetnik stanovanjske pravice, ki misli, da mu zavezanec ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občinskega upravnega organa za komunalne zadeve, naj izda odločbo o tem, kolikšen prispevek za uporabo zemljišča je dolžan plačati.
7.	člen
Prispevek od zazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Prispevek od nezazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu in predpisani ter veljavni urbanistični dokumentaciji namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje.
V času gradnje plačujejo prispevek investitorji ali lastniki zgradb.
Pri vseh stanovanjskih in poslovnih prostorih se upošteva površina, ki je osnova za določanje stanarine oziroma najemnine.
DOLOČITEV PRISPEVKA
8.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, mora z odločbo določiti mesečni znesek prispevka, v obrazložitev odločbe pa navesti elemente, na podlagi katerih ga je odmeril.
9.	člen
Zavezanci plačevanja prispevka so dolžni prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu osnove za odmero prispevka od stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter zemljišč.
Rok za prijavo osnov za odmero prispevka je mesec dni po uveljavitvi tega odloka. Prijave ni treba vložiti zavezancem, ki so po dosedanjih predpisih plačevali prispevek po določbi pristojnega občinskega upravnega organa.
Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun prispevka so zavezanci dolžni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi.
10.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko zavezance in imetnike stanovanjske pravice, ki* prejemajo na podlagi odločbe pristojnega organa družbeno materialno pomoč, na njihovo vlogo oprosti plačevanja prispevkov.
Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezance ali imetnike stanovanjske pravice plačevanja prispevka, če ugotovi, da bi plačevanje prispevka ogrožalo preživljanje zavezanca in imetnika stanovanjske pravice in njihovih družin.
Upravni organ izda tako odločbo, ko dobi mnenje krajevne skupnosti, na območju katere zavezanec živi.
Plačila pMspevka za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljano so oproščeni imetniki stanovanjske pravice, katerih stanovanja so v kletnih in podstrešnih prostorih, če pristojni organ ugotovi, da ta stanovanja niso primerna za bivanje.
Če je metnik stanovanjske pravice oproščen plačevanja prispevka po prejšnjem odstavku, je oproščen za ustrezne stanovanjske prostore tudi zavezanec.
Zavezanec pa ne more biti oproščen ptečila prispevka, če ni oproščen plačila tega prispevka imetnik stanovanjske pravice.
Vsakokratna odločba o tem velja za tekoče koledarsko leto.
11.	člen
Izvršni svet občinske skupščine lahko na podlagi utemeljenega predloga oprosti plačevanje večjega prispevka za uporabo mestnega zemljišča v poslovnih conah za poslovne prostore! v katerih zaradi objektivnih razmer oziroma okolnosti, ki so izven dejavnosti, ni mogoče izkoristiti prednosti lokacije v tej coni (na primer: zaradi neprimernih prostorov, upravno določenih con, drugih javnih razlogov oziroma okolnosti in podobno).
12.	člen
Višina prispevka je posebej določena za leto 1975 in posebej za leto 1976 in dalje ter znaša v posameznih conah v din za kv. m mesečno.
14.	člen
Prispevek se sme uporabljati samo na prispevnem območju mesta Ljubljane in sicer na podlagi letnih planov krajevnih skupnosti, občinskih skupščin in Skupščine mesta Ljubljane.
Programe, ki zajemajo sredstva krajevnih skupnosti in občin, sprejemajo krajevne skupnosti in občine v okviru svojih pristojnosti po predhodni obravnavi na zboru delovnih ljudi in občanov.
Programe za potrebe mesta kot celote sprejemajo skupščine občin in skupščine mesta ter v ta namen združujejo potrebna sredstva po predhodni obravnavi na zboru delovnih ljudi in občanov.
15.	člen
Zbiranje sredstev prispevka se opravlja preko posebnega računa občin.
O uporabi sredstev prispevka se izdela vsako leto zaključni račun s poročilom, ki ga sprejme pristojna občina oziroma mesto. Zaključni račun s poročilom se predloži v razpravo zboru delovnih ljudi in občanov.
—	za stanovanjske prostore, garaže za osebne avtomobile, last posameznega občana in objekte družbenega standarda, od tlorisne površine
CONA
i	ii	m
prispevek	za	leto	1975	0,376	0,25	0,125
prispevek	od	1. 1.	1976	naprej	0,525	0,35	0,175
—	za poslovne prostore in druge zgrajene prostore, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti, od tlorisne površine
CONA
I	n	'lij
prispevek	za	leto	1975	0,375	0,375	0,375
prispevek	od	1. 1.	1976	naprej	0,525	0,525	0,525
—	za poslovne prostore na mestih, ki so pridobitno posebno ugodna, od tlorisne površine (ne glede na cono)
CONA i	—
prispevek za leto 1975 prispevek od 1. 1. 1976 naprej
—	za nezazidano stavbno zemljišče
prispevek	za	leto	1975	0,125	0,075
prispevek	od	1. 1.	1976	naprej	0,245	0,175
m
l,f)0
1,00
0,05
0,08
13.	člen
Prispevek je namenski in se uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje in sicer:
—	mestne ulice in ceste,
—	trge, hodnike, kolesarske steze, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore, avtobusna postajališča in druge površine, namenjene za promet,
—	zelene površine po zakonu o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS. št. 37-313/73),
—	rekreacijske površine in otroška igrišča,
—	omrežje javne razsvetljave,
—	cestno kanalizacijo (za odvod meteornih voda).
KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec prispevka, ki
a)	v določenem roku ne prijavi osnov za odmero prispevka (9. člen)
b)	prijavi nepravilne osnove za odmero prispevka (9. člen).
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
17.	člen
\
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 8. člena tega odloka.
i
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Zavezanci prispevka, za katere je po določilih tega odloka na novo uvedena obveznost plačevanja prispevka, so dolžni osnove za odmero prispevka prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu v enem mesecu od dneva objave odloka v Uradnem listu SRS.
19.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 39-89/67 in 16-46/68).
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se bd 1. januarja 1975 dalje.
St. 534/preds.-75
Ljubljana, dne 30. januarja 1975.
132.
Na podlagi 208. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1975, na 7. seji zbora občin dne 30. januarja 1975 in na 7. seji družbenopolitičnega zbora 30. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o nagradi mesta Ljubljane
1.	člen
Za posebne uspehe na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembnejše prispevajo k razvoju mesta, življenja v njem, njegovi podobi in ugledu Ljubljane v dombvini in v svetu, podeljuje mestna skupščina nagrado mesta Ljubljane.
Nagrada se podeljuje vsako leto ob dnevu osvoboditve Ljubljane.
2.	člen
Nagrajeni so lahko posamezniki, organizacije združenega dela in druge organizacije.
3.	člen
Nagrade se podeljujejo za posebne uspehe, dosežene v daljšem časovnem obdobju.
4.	člen
V posameznem letu se podeli sedem nagrad mesta Ljubljane.
Nagrada za posameznike in delovne skupine obsega:
a)	denarno nagrado v višini 20.000 din;
b)	umetniški kipec;
c)	diplomo.
Nagrada za organizacije združenega dela in druge organizacije obsega:
a)	plaketo mesta Ljubljane;
b)	diplomo.
5.	člen
Sklep o izbiri nagrajencev sprejme žirija. .
6.	člen
Žirijo sestavlja 15 članov,, ki jih imenuje Skupščina mesta Ljubljane.
Žirija v sodelovanju s komisijo za volitve, imenovanje in kadrovske zadeve mestne skupščine imenuje sedem strokovnih komisij.
Predsedniki strokovnih komisij so imenovani izmed članov žirije.
Člani žirije in strokovnih komisij se imenujejo za vsako podelitev nagrad posebej in so lahko ponovno imenovani.
7.	člen
Skupščina mesta Ljubljane sprejme pravilnik o kriterijih in postopku za podelitev nagrade mesta Ljubljane.
8.	člen
Skupščina mesta Ljubljane zagotovi vsako leto v proračunu mesta finančna sredstva za izplačilo nagrad.
9.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o nagradah mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 11-103/70).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 535/preds.-75
Ljubljana, dne 30. januarja 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
133.
Na podlagi 7. člena odloka o nagradi mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/75) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1975, seji zbora občin dne 30. januarja 1975 in seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1975 sprejela
PRAVILNIK •
o kriterijih in postopku za podelitev nagrade mesta Ljubljane
1.	člen
Nagrada mesta (v nadaljnjem besedilu »nagrada«) se podeljuje vsako leto ob dnevu osvoboditve Ljubljane.
2.	člen
Razpis za nagrade se objavlja vsako leto v dnevnem tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja, najkasneje do konca januarja.
Z razpisom se objavi:
—	temeljna načela o podeljevanju nagrade
—	podatke, ki jih- mora vsebovati predlog za podelitev nagrade
—	kdo je lahko predlagatelj
—	rok, do katerega morajo biti poslani predlogi.
3.	člen
Kandidate za nagrade (posameznike, delovne skupine ter organizacije združenega dela in druge organizacije) lahko predlagajo organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, strokovna društva, združenja ter občani mesta Ljubljane.
4.	člen
Nagrade se podeljujejo zlasti:
1.	na področju gospodarstva:
—	za uspehe pri razvijanju in pospeševanju samoupravljanja v organizacijah združenega dela
—	za posebne uspehe trajnejšega pomena
a)	v razvijanju produktivnosti in gospodarjenja organizacij združenega dela
b)	pri razvijanju tehnologije
c)	pri uvajanju sodobnih metod znanstvenih, organizacijskih in tehniških izdelkov
d)	pri vključevanju v mednarodno delitev dela
e)	pri združevanju sredstev in dela organizacije združenega dela, upoštevajoč pri tem tudi pomen teh uspehov za razvoj ljubljanskega gospodarstva, ugled Ljubljane ter kvaliteto zadovoljevanja potreb občanov.
2.	na področju kulture:
—	za stvaritve na likovnem, knjižnem, publicističnem, gledališkem, filmskem in glasbenem področju ter za dosežke drugih, za kulturni razvoj Ljubljane posebej zaslužnih delavcev in zavodov
—	za načrtovanje urbanističnega razvoja Ljubljane ter za uspehe pri oblikovanju podobe mesta.
Pri ocenjevanju umetniške in kulturne storitve ali njene interpretacije se upošteva javna ocena in pomembnost za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB in za kulturno življenje Ljubljane.
3.	na področju vzgoje in izobraževanja:
—	za izvajanje novih oblik in metod vzgojno izobraževalnega dela
—	za uresničevanje vzgojnih smotrov v izvajanju celotnega vzgojnega procesa
—	za posebne uspehe pri razvijanju splošnega strokovnega in dopolnilnega izobraževanja mladine in odraslih
—	za posebne uspehe pri usposabljanju kadrov za področje vzgoje in izobraževanja
—	za uspehe pri razvijanju samouprave
4.	na področju telesne kulture in tehnične vzgoje:
—	za športnike, ki so dosegli vrhunske rezultate v jugoslovanskem in mednarodnem merilu
—	za organizacije in strokovnjake, ki so dosegli izredne uspehe v strokovnem delu s posamezniki in ekipami pri publicističnem in raziskovalnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj telesne kulture in tehnične vzgoje
—	za organizacije in delavce, ki so dosegli izredne uspehe na področju organizacije in razvoja množične telesne, kulturne in tehnične vzgoje'
5.	na področju zdravstva za pomembne uspehe pri:
—	organizaciji in vodenju strokovnih dejavnosti
—	izvajanju preventivnih, in kurativnih dejavnosti
—	proučevanju problematike, strokovni in poljudni publicistiki
—	zdravstveni vzgoji občanov
—	za posebne uspehe pri razvijanju samouprave
6.	na področju socialnega varstva
—	za posebne uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in izpolnjevanju socialnega dela in služb
—	za razvijanje družbenih in samoupravnih odnosov na področju socialnega varstva
—	za strokovne dosežke pri analitično-raziskoval-nem delu, ki ima poseben pomen za razvoj družbene in strokovne dejavnosti za socialno varstvo
—	za posebne uspehe pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju delavcev za potrebe socialnega varstva
—	za proučevanje socialne problematike na vseh področjih socialne dejavnosti
7.	na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti,
—	za posebne uspehe v realizaciji ljudske obrambe v okviru mesta, občin, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah
—	za posebne uspehe na področju izurjenosti, mobilizacijske in bojne pripravljenosti oboroženih enot TO in civilne zaščite
—	za izredne zasluge pripadnikom in enotam JLA pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanja v
družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju mesta, ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in podobno
—	za pomembno izvirnost in racionalnost v izvajanju obrambnih priprav v družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela in teritorialne obrambe,
—	za posebne uspehe na področju družbene samozaščite in varnosti občanov, varnosti v prometu, civilne zaščite, informativne službe in podobno.
5.	člen
Žirija dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik žirije. Seje žirije so sklepčne, če jim prisostvuje več kot polovica članov.
Žirija odloča na podlagi predlogov strokovnih komisij.
Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov žirije. Član žirije ne more biti nagrajen.
6.	člen
Žirija pregleda prispele predloge in jih do 25. marca posreduje ustreznim strokovnim komisijam.
Strokovne komisije proučijo predloge in priloženo dokumentacijo ter po potrebi zahtevajo od predlagateljev dodatne podatke in pojasnila. Na podlagi tega pripravijo predloge kandidatov za podelitev nagrad z ustrezno strokovno utemeljitvijo.
Strokovna komisija lahko predloži tudi kandidata, ki ni bil predlagan na podlagi določil 2. člena tega pravilnika.
Predlogi strokovnih komisij morajo biti predloženi žiriji do 15. aprila.
Žirija lahko predlog za nagrado vrne strokovni komisiji, če sodi, da ta ni dovolj utemeljen.
Če strokovna komisija s posameznega področja žiriji ne predloži dovolj utemeljenega predloga, žirija lahko sklene, da se nagrada na tem področju ne podeli.
7.	člen
Zapisnik seje žirije vsebuje kraj in datum seje, poimenski pregled navzočih članov, dnevni red ter vse obravnavane predloge in sklepe.
8.	člen
Sklep o izbiri nagrajencev z obrazložitvijo sporoči žirija sekretarju skupščine vsaj osem dni pred sejo •cestne skupščine, na kateri bodo podeljene nagrade.
9.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenena veljati pravilnik za podeljevanje nagrad mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 11-107/70).
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 536/preds. 75
Ljubljana, dne 30. januarja 1975.
134.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 24., 124. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1975 in na 7. seji zbora občin dne 30. januarja 1975 sprejela
SKLEP	. •
o soglasju k cenam pogrebnih storitev in najemninam za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane
1
S tem sklepom daje Skupščina mesta Ljubljane soglasje k cenam pogrebnih storitev in najemninam za grobove za pokopališča na območju Ljubljane.
.2
Cena za osnovno pogrebno storitev je enotna in znaša za odrasle osebe 2.550 din, za otroke do 1 leta starosti 1.090 din in za otroke od 1 do 14 leta starosti
1.740 din.
V	ceni za osnovno pogrebno storitev so zajeti naslednji stroški:
—	pogreb
—	krsta
—	tančica
—	krstna vloga
—	izkop in zasutje jame
—	infekcijski dodatek
—	lokalni prevoz
V	ceni osnovnih pogrebnih stroškov je zajeta tudi najemnina za grob za zakonsko mirovalno dobo 10 let.
Če je najemnina že plačana jo mora Komunalno podjetje Žale obračunati.
3
Najemnina za grob vsebuje del, ki je namenjen za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališčih in odškodnino za grobni prostor.
Najemnina za posamezne zvrsti grobov znaša let-
za:	din
— grobnice in grobišča	200
— dvojni grob	120
— enojni grob	60
— otroški grob	20
Najemniki grobnic in grobišč, ki	so plačali najem-
nlno za čas, dokler obstoja pokopališče ali pa za dobo daljšo kot 10 let, plačujejo, dokler ta doba ne poteče samo del najemnine namenjen za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališčih in sicer 140 din letno.
4
Najemnino za mirovalno dobo 10 let je dolžan najemnik groba plačati ob najetju groba najkasneje pa v 6 mesecih. Po poteku mirovalne dobe se plačuje najemnina za 10 let, sporazumno med Komunalnim podjetjem Žale in najemniki pa lahko tudi za krajši čas.
5
Komunalno podjetje Žale je dolžno izločiti 50 “/o od dohodka najemnin za grobove na poseben račun podjetja in ta sredstva uporabljati za financiranje razvojnega programa pokopališča.
Iz ostalih sredstev najemnin za grobove je Komunalno podjetje Žale dolžno zagotoviti prvo ureditev groba po pogrebu, ki obsega:
—	odstranitev vencev
—	odvoz grobega odpadnega materiala
—	planiranje groba.
6
Odvajanje predpisanega dela najemnin za financiranje razvojnega programa pokopališč je dolžna delovna organizacija zagotoviti z uveljavitvijo tega sklepa.
7
Najemniki grobov in grobišč, ki so že poravnali najemnino za mirovalno dobo, oziroma obnovitev uporabne pravice za grobove, morajo komunalnemu podjetju Žale poravnati razliko med dosedanjo in novo najemnino od uveljavitve tega sklepa, če je v pogodbi tako določeno.
8
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k cenam pogrebnih storitev in najemninam za grobove za pokopališča na območju Ljubljane (Glasnik, 20/69, Uradni list SRS, št. 5/70 in 48/72).
9
Ta sklep začne veljati haslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 537/preds.-75
Ljubljana, dne 30. januarja 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
135.
Na podlagi 24. člena zakona o arhivskem gradivu in o arhivih (Uradni list SRS, št 34/73), 38. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora delovnih skupnosti dne 30. januarja 1975 in na 7. seji zbora občin dne 30. januarja 1975 sprejela
ODLOČBO
o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi zavoda "Zgodovinski arhiv Ljubljana--, ki se v prečiščenem besedilu glasi
1
Poslovanje »Zgodovinskega arhiva Ljubljana«, ki ga je ustanovil Mestni svet Ljubljana z odločbo št. 594/63-MS z dne 15. novembra 1963 in 030-03/65-MS z dne 23. decembra 1964 (Glasnik, št. 78/63 in 2/65) se uskladi z določili zakona o arhivskem gradivu in o arhivih (Uradni list SRS. št. 34/73) in. nadaljuje s poslovanjem skladno z določili navedenega zakona.
2
Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zavod) posluje kot zavod, ki ga je ustanovila Skupščina mesta Ljubljane.
3
Ime zavoda ie- Zgodovinski arniv Ljubljana, sedež zavoda je v Ljubljani, Mestni trg 27.
4	,	' V
Zavod je samoupravna organizacija, katere dejav- , nost.je posebnega družbenega pomena.
5
Naloge zavoda so:
a)	opravljanje varstva arhivskega oziroma registra turnega gradiva, ki obsega:
—	evidentiranje, zbiranje in strokovno obdelovanje, ,	»
—	vzdrževanje in varovanje pred poškodbami, uničevanjem in izgubo '(materialno varstvo),
—	dajanje v uporabo,
b)	opravljanje drugih nalog v zvezi z njegovim arhivskim in registra turnim gradivom, ki obsegajo:
—	izdelava pripomočkov za uporabo,
—	dopolnjevanje zbranega gradiva s prepisi, re-gesti, mikrofilmi in fotokopijami drugih arhivov,
—	izdajanje prepisov dokumentov in potrdil na podlagi dokumentov, .
c)	opravljanje znanstveno-raziskovalnih nalog, ki obsegajo:
—	obnavljanje arhivskega gradiva,
—	obnavljanje pregledov, vodnikov in inventarjev arhivskega gradiva,
—	raziskovanje zgodovine na podlagi arhivskega gradiva,
—	pospeševanje arhivistike in zgodovinskih pomožnih ved,
—	izdajanje razprav in publikacij,
d)	opravljanje kulturno-prosvetnih nalog, ki obsegajo:
—	prirejanje arhivskih razstav,
—	organiziranje predavanj,
—	pripravljanje ponazoril za pouk zgodovine,
e)	opravljanje drugih nalog, ki so določene s statutom ali drugimi predpisi.
6
Naloge, navedene v prejšnji točki, opravlja zavod za območje skupščine mesta in občin Ljubljane.
Službo varstva arhivskega oziroma registraturne-ga gradiva opravlja zav<*ti za vse organe in organizacije s sedežem na navedenem območju, razen za gradivo, za katerega je po zakonu pristojen drug arhiv, organ ali organizacija.
Zavod lahko opravlja naloge, navedene v prejšnji točki tudi za območje drugih občinskih skupščin, če ga te pooblastijo, da opravlja naloge arhiva na njihovem območju.
7
Zavod ima svoj statut, ki določa naloge, notranjo organizacijo, način volitev in odpoklic članov samoupravnih organov, ter način financiranja zavoda. K statutu daje soglasje Skupščina mesta Ljubljane.
. ' 8
Družbeni organ za upravljanje zadev posebnega družbenega pomena v zavodu je svet arhiva.
. Svet arhiva sestavlja:
—	7 članov delovne skupnosti,
—	7 članov družbene skupnosti, ki jih delegirajo naslednje organizacije:
— Skupščina mesta Ljubljane,
— Arhivsko društvo Slovenije.
—	fblozofska fakulteta v Ljubljani,
— Zgodovinsko društvo za Slovenijo,
, — skupščine občin Cerknica. Domžale. Grosuplje. Idrija, Kamnik, Kočevje. Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika,
—	skupščine občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka. Tržič.
—	skupščine občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje.
Svet arhiva je sestavljen po načelu enakega zastopstva predstavnikov družbene skupnosti in predstavnikov delovne skupnosti zavoda.
9
x Dohodki zavoda so: plačila po pogodbah za opravljanje službe varstva arhivskega gradiva in drugih nalog V zvezi z arhivskim gradivom, plačila po pogodbah za opravljanje znanstveno-raziskovalnih del, plačila po pogodbah za opravljanje kulturno-prosvetnih nalog, plačila za strokovne storitve, dotacije ter drugi dohodki.
10
Ravnatelja zavoda imenuje in razrešuje v soglasju s svetom arhiva Skupščina mesta Ljubljane.
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni in družbenimi dogovori,
—	da ima visoko izobrazbo zgodovinske stroke ali druge stroke, povezane z delom zavoda,
—.da ima 10 let arhivske prakse,
—	da obvlada dva za delo v zavodu potrebna tuja jezika,
—	da ima moralne in politične kvalifikacije.
' 11
Odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 538/preds.-75
Ljubljana, dne 30. januarja 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 136.
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ist SRS, št. 16/67) na seji dne 18. julija 1974 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi predloga razširitve zazidalnega načrta za počitniško naselje Vel. Malence
1
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa razgrne predlog razširitve zazidalnega načrta za Vel. Malence.
2
V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevnemu uradu Krška vas. Javna razgrnitev bo na krajevnem uradu Krška vas vsak petek od 8. do 14. ure.
St. 50-7/74-4/5
Brežice, dne 21. januarja 1975.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE 137.
Izvršni svet Skupščine občine Celje izdaja po 1. členu odloka 6 pooblastitvi izvršnega sveta občinske skupščine, da predpisuje razpored delovnega časa v občinskih organih (Uradni list SRS, št. 25-570/72)
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organih
1
Delovni čas v občinskih upravnih organih, službah občinske skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi), občinskem javnem pravobranilstvu in službi sodnika za prekrške traja
v času
od 1. V. do 30. IX. od 1. X. do 30/ IV
v ponedeljek, torek,
četrtek in petek	od 6. do 14. ure	od 7. do 15. ure
v sredo	od 6. do 16. ure	od 7. do 17. ure
■i	'	2
Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke:
od 1. oktobra do 30. aprila
v ponedeljek	v sredo
od	8.	do	11.	in	od	8.	do	11.	ure	m
•d	12.	do	15.	ure	od	12.	do	17.	ure,
*•	od 1. maja do 30. septembra
ođ	7.	do	11.	ure in od	7.	do	11,	ure	in
od	12.	do	14.	ure	od	12.	do	16.	ure
Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke 'tudi v drugih delovnih dneh, razen med 11. in 12. uro, če gre za nujne primere. Če je sporno ali gre za nujen primer, odloči o tem predstojnik občinskega upravnega organa.
3
Ne glede na določbo 2 te odredbe morajo
—	sprejemna pisarna občinskih upravnih organov,
—	sprejemna pisarna službe za osebna stanja in potna dovoljenja,
—	služba za registracijo motornih vozil in voznikov motornih voail,
—	referat za sprejemanje strank v davčni upravi,
—	referat za sprejemanje strank v oddelku za ljudsko obrambo
sprejemati stranke
v času
od 1. V. do 30. DC. od 1. X. do 30. IV
v ponedeljek, torek,
četrtek in petek	od 6. do 14. ure	od 7. do 15. ure
v sredo	od 6. do 16. ure	od 7. do 17. ure
Če terjajo potrebe službe, morajo občinski upravni organi zagotoviti ustrezno dežurno službo.
O potrebi in obsegu dežurstva odloča predstojnik občinskega upravnega organa.
5
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 038-2/74-1
Celje, dne 15. januarja 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
138.
Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS. št. 25/74» in 14. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 27. januarja 1975 in na skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1.	člen
Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 42/73) se dopolni tako. da se v 2. členu doda točka e) gostinska dejavnost v bifejih._
Za 3. členom se doda 3 a člen. ki se glasi:
Dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v bifejih izjda pristojni občinski upravni organ le za bifeje. ki že obratujejo in to lastnikom poslovnega prostora ali njegovim ožjim družinskim članom (tj. zakonec ali otrok) ob upoštevanju ostalih pogojev, ki so navedeni v obrtnem zakonu.
2: člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 018-1/75-1
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA
139.
• Na podlagi 11. in 13 člena zakona o kirbanistič-nem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67 in 27/72), 4- člena odloka o urbanističnem programu občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list. št. 28/68) in Uradni list SRS, št. 55/72) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na seji dne 30. januarja 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi razširitve zazidalnega načrta Florjanske ulice
Javno se razgrne razširitev zazidalnega načrta Florjanske ulice.
Zemljišče je predvideno za gradnjo zidanih in montažnih stanovanjskih hiš.
Predlog bo javno razgrnjen od dneva te objave v Uradnem listu SRS, do vključno, 30. dne po objavi in sicer vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 8. do 14. ure, ob sredah pa od 8. do 16. ure na gradbenem referatu Skupščine občine Sevnica, soba št. 17.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/75-1
Sevnica, dne 30. januarja 1975.
Predsednik Izvršnega sveta •	Skupščine občine Sevnica
Mišo Keršič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 140.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 2. člena odloka o osnovah za izdelavo urbanistične dokumentacije za občino Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 11/70) s soglasjem zemljiške kmetijske skupnosti Šmarje pri Jelšah št. 320-1/3-74 in v skladu s statutarnim sklepom občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 22. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
o urbanističnem načrtu naselja Kozje
1.	člen
Da se zagotovijo možnosti za načrten gospodarski in družbeni razvoj ter najbolj smotrna "graditev kraja Kozje, se sprejme urbanistični načrt Kozja.
2.	člen
Sestavni del tega odloka je elaborat »urbanistični načrt Kozje«, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v septembru 1974 pod št. 183/74 in ga sestavljajo 4 knjige in sicer:
1.	knjiga — tekstualni del
2.	knjiga — grafični del I (karte 1—8)
3.	knjiga — grafični del II (karte 9—13)
4.	knjiga — grafični del (karte 14—20)
3.	člen
Urbanistični načrt Kozje obravnava ureditveno območje Kozja v okviru meja, ki so tekstualno navedene v knjigi — tekstualnih del ter grafično prikazuje na geodetski podlagi 1 : 2500 v knjigi grafičnih del I. Območje znotraj te meje se ureja s splošnimi določili urbanističnega načrta. Urbanistični načrt določa posebno stopnjo dokumentacije za posamezne zazidljive otoke kot tudi za nezazidljive površine (tekstualni del 5tran 96—98).
4.	člen
V ureditvenem območju Kozje so predvidene površine po namembnosti za:
I. ureditev coningov:
a)	individualno in blokovno stanovanjsko gradnjo
b)	osnovne preskrbe
c)	zdravstveno postajo in vzgojno varstveno ustanovo
č) industrijo in spremljajočo dejavnost
d)	rekreacijsko športne površine	„
e)	turistični prostor naselja Kozje
f)	gostinski med gasilskim domom in samopostrežno trgovino
II.	ureditev prometa:
a)	prestavitev regionane ceste 11/345
b)	prestavitev lokalne ceste Kozj,e—Ključica—Prelaske
c)	urejanje internega cestnega omrežja vključno z avtobusnimi postajališči in parkirališči
III.	vodnogospodarske ureditve in komunalne naprave :
a)	vodnooskrbna mreža
b)	kanalizacijsko omrežje
c)	napajanje z električno energijo
č) telefonsko omrežje
IV.	zaščita kulturne krajine in varstveni režim v starem naselbinskem jedru:
a)	arheološki spomeniki in zaščita na območju naselja Kozje
b)	zavarovani objekti.
5.	člen
Na podlagi urbanističnega načrta Kozje se izdelajo zazidalni načrti za posamezne predele s tem. da se z izgradnjo po etapah zaključijo posamezni zazidalni dtoki.
6.	člen
Skupščina občine ■ usklajuje namanj vsakih 5 let urbanistični načrt s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi potrebami in koristmi.
7.	člen
Nadzor nad izvrševanjem urbanističnega načrta opravlja v okviru zakonodaje pristojna urbanistična inšpekčija.
8.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-93/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 141.
Na podlagi 90; in 185 člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. .11/74), pooblastila vseh zborov Skupščine občine Vrhnika z dne 19. septembra 1974, izdaja komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Vrhnika ugotovitveni
SKLEP
o pristopu občine Vrhnika k družbenemu dogovoru o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin
I
Občina VrhniKa pristopa k družbenemu dogovoru o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
K družbenemu dogovoru o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin sp do 31. decembra 1974 pristopili:
Skupščina občine, občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, občinski odbor ZZB NOV* občinska izobraževalna skupnost in še naslednje organizacije združenega dela: TOZD Usnjarna, DO LIKO, DO Kovinarska, DO Tovarna antenskih naprav, TOZD Mercator, TOZD Mantova, DO NZD, TOZD Pošta, TOZD IGRAD Gradbeništvo, TOZD IGRAD Opekarne, TOZD Gozdarstvo, DO Osnovna šola Ivan Cankar, DO Osnovna šola Janez Mrak, DO Osnovna šola Borovnica, DO vzgojno
varstveni zavod, DO Ljudska, knjižnica, DO Lekarna, DO Dom počitka, DO KSP, DO Obrtnik Borovnica, DO Obrtni center, DE Sava, DE Droga in TOZD Sloveni j a-avto — servis.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-021-018/72-74-75	,
Vrhnika, dne 20. januarja 1975.
Podpredsednik Skupščirie občine Vrhnika
Tone Krašovec L r.
SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
142.
Skupščina občine Slovenske Konjice, občinski sindikalni svet, organizacije združenega dela in druge organizacije, društva in državni organi na območju občine Slovenske Konjice, so po 11., 12. in 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72), izhajajoč iz načela vzajemnosti In solidarnosti, v cilju, da bi se ustvarili pogoji za hitrejše zadovoljevanje stanovanjskih potreb delovnih ljudi, sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje 1975—1979
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, občinska skupščina, društva in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije) določajo osnove, pogoje, merila in kriterije, s katerimi usklajujejo svoje interese s splošnimi interesi in določajo medsebojne obveze in pravice o izločanju, usmerjanju in združevanju sredstev za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb.
2.	člen
S samoupravnim sporazumom se določa:
—	naj nižja stopnja izločanja sredstev za stano-
vanjsko izgradnjo, ki se izloča iz bruto osebnih dohodkov,	s
—	stopnjo obveznega združevanja sredstev in izločenih sredstev po prejšnji alinei za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje ter pogoji za upravljanje in koriščenje teh sredstev,
—	stopnjo obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
II. IZLOČANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
3.	člen
Organizacije, podpisnice tega sporazuma, se na podlagi svojih programov za reševanje stanovanjskih potreb in, srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini Slov Konjice dogovorijo, da stopnja obveznega izločanja sredstev ne more biti nižja kot 7 "/o od bruto osebnih dohodkov.
4.	člen
Na podlagi svojega programa za reševanje stanovanjskih potreb lahko organizacija določi tudi višjo stopnjo obveznega izločanja kot je določeno v 3. členu tega sporazuma.
Višino stopnje za stanovanjsko izgradnjo določa organizacija s svojim splošnim aktom.
Sredstva se izločajo na način kot je to določeno z zakonom in drugimi predpisi in s tem sporazumom.
Določena stopnja izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo velja za tekoče srednjeročno plansko razdobje 5 let.
5.	člen
Izločena sredstva za stanovanjsko izgraunjo se itm-ko koristijo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, s tem samoupravnim sporazumom, splošnimi akti organizacij ter odloki občinske skupščine.
6.	člen
Podpisnice tega sporazuma bodo stremele za tem. da sredstva, katera ostanejo v OZD in TOZD, koristijo najmanj 50 "/o za usmerjeno gradnjo.
. III. OBVEZNO ZDRUŽEVANJE. UPRAVLJANJE IN KORIŠČENJE SREDSTEV ZA USMERJENO STANOVANJSKO GRADNJO
7.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo od izločenih sredstev po najnižji stopnji iz 3. člena tega sporazuma, združile 30% sredstev za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje.
Sredstva za kreditiranje usmerjene stanovanjsko gradnje se izločajo pri vsakem izplačilu osebnih dohodkov in oročijo pri poslovni banki na poseben račun za dobo. ki se določi s pogodbo, ki se sklene med banko in samoupravno stanovanjsko skupnostjo.
8	člen
Združena sredstva za kreditiranje usmerjene stanovanjske izgradnje tvorijo poseben kreditni sklad pri poslovni banki, s katerim upravlja in razpolaga enota za gradnic stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti.
9	člen
S sredstvi za kreditiranje usmerjene stanovanjske izgradnje razpolaga enotp za gradnjo stanovanj na podlogi v osebne "a pravilnika, ki ga snrejme v soglasju s skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora vsebovati merila in pogoje za dodeljevanje kreditov, ki ne smejo biti v nasprotju z določili tega sporazuma.
10.	člen
Združena sredstva iz 6. člena tega sporazuma se lahko uporabljajo za kreditiranje:
—	gradnje novih stanovanjskih hiš,
—	nakup novih stanovanj v blokovni gradnji,
—	za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj.
11.	člen
Krediti iz združenih sredstev za namene iz 2. člena tega sporazuma se odobravajo največ za dobo 20 let.
Obrestna mera ne sme biti nižja od 2 "/o od odobrenega kredita. Po 10 letih se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2% (Uradni list SRS, št. 1/74).
12.	člen
Administrativne, finančne in druge posle samoupravne enote za gradnjo stanovanj opravlja strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenske Konjice.
13.	člen
Pravico do kredita iz združenih sredstev iz 7. člena tega sporazuma imajo:
—	organizacije, ki združujejo svoja sredstva po tem sporazumu,
—	delavci, ki so zaposleni v organizacijah, podpisnicah tega sporazuma, za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni lasti.
Pogoj za odobritev kredita je med drugim tudi ta, da upravičenci kupujejo stanovanja v skladu z določili srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini.
Pri oddbritvi kredita delavcem je treba upoštevati • še prosilčev socialni položaj, njegove dosedanje stanovanjske razmere in stanovanjski standard, ki je določen z občinskim odlokorp.
Podrobnejše pogoje za dodeljevanje kreditov iz združenih sredstev določa pravilnik samoupravne enote za gradnjo stanovanj.
PRISPEVNA STOPNJA ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
14.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo od izločenih sredstev po stopnji iz 3. člena tega sporazuma, vplačevale v enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v višini 20 %> od izločenih sredstev za stano-vonjsko izgradnjo.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Podpisnice tega samoupravnega sporazuma se za-vezujejo, da bodo v vsem upoštevale samoupravno dogovorjene osnove, pogoje, merila in kriterije, ki so Predmet tega sporazuma in obveznosti, ki iz njega izdajajo.
Za organizacije, ki ne pristopijo k temu sporazumu. določi obveznost izločanja združevanja sredstev °bčlnska skupščina z odlokom.
16.	člen
Sestavni del samoupravnega sporazuma je srednjeročni program stanovanjske izgradnje v občini in programi organizacij za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev.
17.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se opravijo po postopku, ki je predviden za njegovo sprejetje.
K temu sporazumu lahko naknadno pristopijo tudi organizacije, ki sporazuma niso podpisale do dneva uveljavitve.
18.	člen
Sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo podpisnice, ki zaposlujejo več kot dve tretjini zaposlenih v občini (stanje zaposlenih 30. IX. 1974).
19.	člen f
Ta samoupravni sporazum ‘se objavi v Uradnem listu SRS. Po en izvod sporazuma prejme vsaka podpisnica sporazuma, poslovna banka in podružnica službe družbenega knjigovodstva.
Original sporazuma se hrani pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Slovenske Konjfce.
Slovenske Konjice, dne 2. decembra 1974.
Sporazum so podpisali:
Konus Slovenske Konjice, LIP Slovenske Konjice, Comet Zreče, SO Slovenske Konjice, TKI Vitanje, Kovaška industrija Zreče, Brivsko-frizerski salon Slovenske Konjice, Veterinarska postaja Slovenske Konjice, Obč. društvo invalidov Slovenske Konjice, Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Pekama in slaščičarna Rogla, Lembrechtinov dom Slovenske Konjice, Občinska knjižnica Slovenske Konjice, Opekama Loče, Občinski svet ZSS Slovenske Konjice, Delavska univerza Slovenske Konjice, KS Vitanje, Občinski odbor ^B NOV Slovenske Konjice, Občinsko sodišče Slovenske Konjice, Delovna skupnost upravnih organov SO Slovenske Konjice. Komunalno podjetje Slovenske Konjice, Občinski odbor RK Slovenske Konjice, OŠ Ljubo Šercer Loče, Kovinar Vitanje, Komite občinske konference ZK Slovenske Konjice, Dravinjski dom TOZD Jelen Slovenske Konjice. Društvo upokojencev Slovenske Konjice, Prosvetno društvo Marjan Rap, KS Slovenske Konjice in Kostroj Slovenske Konjice.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA RAVNE NA KOROŠKEM
143.
Na podlagi 130. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (Uradni Ust SRS, št. 44/70) in drugega odstavka 11. člena sklepa o merilih za razvrščanje v. zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, k’ opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 19/74) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem sprejela na seji dne 16. decembra 1974
SKLEP
o valorizaciji zavarovalnih osnov
1
Za zavarovance iz 2. do 8. točke sklepa o merilih zpi razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št. 19/74), se valorizira osnove s količnikom 1,1952 in se zaokroži na cele dinarje.
2
Strokovna služba začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem uradno preračuna osnove po valorizacijskem količniku iz prejšnje točke.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1974 do 30. septembra 1975.
St. 01-40-53/72
Ravne na Koroškem", dne 16. decembra 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem Predsednik Jurij Sumečnik 1. r.
POPRAVEK
V	sklepu o izvolitvi sodnikov Občinskega sodišča I Ljubljana (Uradni list SRS, št. 1-21/75 z dne 15. I. 1975) se ime »Maruška de Galerija« pravilno glasi »Maruška de Glerija«.
Uredništvo
V	odloku o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Celje objavljenem v Uradnem listu SRS. št. 36-1053/74, je bila pri primerjanju z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem na podlagi 2. člena začasnega poslovnika občinske skupščine Celje in 72. člena poslovnika občinske skupščine Celje
POPRAVEK
odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Celje
V	16. členu se v drugem odstavku številka »5.000—«, pravilno glasi »2.000.—«.
Tajnik
občinske skupščine Celje
Boris Rosina 1. r.
VSEBINA
Stran
111, Skloni in stališča o obmejnem gospodarskem sodelo-
vanju Socialistične republike Slovenije s sosednjimi državami	121
112.	Zakon o Svetu republike	124
113.	Zakon o republiških svetih	125
lit. Zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč	128
115,	Zakon o sorememhi namenov za uporabo sredstev, odstopi lenih oziroma obvezno združenih za potrebe železnic v Socialistični republiki Sloveniji	130	•
Stran
116.	Zakon o dopolnitvah zakona o prenosu sredstev, pra-
vic In obveznosti SR Slovenije za Investicije v gospodarstvu na določene temeljsie organizacije združenega dela	131
117.	Odlok o, sestavi republiških	komitejev	131
118.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi nekaterih članov Izvrš-
nega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, o razrešitvi ter imenovanju ntkaterih republiških sekretarjev in o imenovanju predsednikov republiških komitejev	134
119.	Odlok o ustanovitvi, sestavi In nalogah odbora za
inovacije SR Slovenije	135
128.	Odlok o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za gospodarstvo	138	.
121. Odlok o razrešitvi podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije in predsednika komisije Zbora občin za	pripravo	poslovnika	136
122. Odlok o razrešitvi predsednika komisije Skupščine SR Slovenije za narodnosti, podpredsednika komisije Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose in člana komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo poslovnika Skupščine Socialistične republike Slove-
nije	136
123.	Odlok o imenovanju predsednika in dveh podpredsednikov odbora za Inovacije SR Slovenije	137
124.	Odlok o razrešitvi dveh sodnikov Vrhovnega sodišča
Socialistične republike Slovenije	137
125.	Odlok o izvolitvi predsednika in sodnikov Sodišča
združenega dela Socialistične republike Slovenije	137
126.	Odlok o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča	v	Celju 138
127.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega
sodišča v Kopru '	138
128.	Odlok o razrešitvi predsednika in članov Republiškega
medicinskega sveta	138
129.	Odlok o razrešitvi in Imenovanju dveh predstavnikov
družbene skupnosti, ki jih imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije v svet Slovenske filharmonije v Ljubljani	139
130.	Odločba o ugotovitvi povprečne obrestne mere, po
kateri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1974	139
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
131.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na
ureditvenem območju	mesta	Ljubljane	139
132.	Odlok o nagradi mesta	Ljubljane	142
133.	Pravilnik o kriteriju in postopku za podelitev nagrade mesta Ljubljane	142
134.	sklep o soglasju k cenam pogrebnih storitev In na-
jemninam za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane	144
135.	Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustano-
vitvi zavoda »Zgodovinski arhiv Ljubljana« (Ljubljana)	U4
136.	Sklep o razgrnitvi predloga razširitve zazidalnega načrta za počitniško naselje Vel. Malence	(Brežice)	145
137.	Odredba o razporeditvi delovnega časa In o sprejemanju strank pri občinskih organih	(Celje)	146
138.	Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vpra-
šanj s področja obrtnega zakona (Ljubljana Moste-Polje)	146
139.	Sklep o javni razgrnitvi razširitve zazidalnega načrta
Florjanske ulice (Sevnica)	H6
146. Odlok o urbanističnem načrtu naselja Kozje (Šmarje
prt Jelšah)	147
141. Sklep o pristopu občine Vrhnika k družbenemu dogovoru o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin (Vrhnika)	147
SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
142. Samoupravni sporazum o Izločanju In usmerjanju
sredstev za stanovanjsko Izgradnjo za obdobje 1975 do 1979 (Slovenske Konjice)	148
143. Sklep o valorizaciji zavarovalnih osnov (Ravne na
Koroškem)	14®
—	Popravek sklepa o izvolitvi sodnikov Občinskega sodišča I Ljubljana	1$®
—	Popravek odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu
zelenih površin v	občini Celje	15®
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Mubllanl - Naročnina za leto 1975 200 din. Inozemstvo 380 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke - Uredništvo in uprava. Ljubllana Veselova 11 ooštnl predal 379'VTl - Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 50 701. orodaia. preklici In naročnine 23 579 - Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka no mnenln Sokretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št 421-1/72.