Leto XXIII., št. t9b Jprs^-ciStvo! LiuMiana Pnccmtier* cika )-ta »1-22 »1-23 »1-24 inieratiu oddelek. iiuMiana. rtjccnuieva ali- ca $ — Teieioc ta. 31 <»* ^odiužnica Nove mesto- L«cbSnnsks cesta 42 Računi: ta LiuoieuisKc (icuratiDO on ooitno čekovnem avfdti ta V 749 ® ostale kraje Italiie Servtzio ■'-ffiti Con Po« Nc 11-31 lg Erneut feindliehes Nachschubgeleit Im Mlttelmeer angegriffen Kamoi- und Torpedoflie£erverban de Tcrscnkten 29.000 BRT. und zvvei Zerstorer — Elf Frachter mit 84.000 BRT., zwei Zerstorer und em Bewacher schwer beschadigt — Sowjcts verloren in den be'den letzten Tagen 411 Panzer und 98 Flugzeuge Im Raum Newel versuehte der f eind auch gestern seine Einbruchsstelle heson-ders sudlich und nordlich der Stadt zu ervveitern. Bei der erfoIgre'chen Abvvehr dieser Angriffe vnirden nordlich Nevrel 40 Panzer. darom allein 35 durch eine In-fanterieelivifaon vemichtet. Insgesamt verloren die Sovvjets in den beulen letzten Tarren an der Ostfront 411 Panzer und 98 Flugzeuge. In Siiditalicn rennen dio nordanvrika-nisehon Trupnen westlich des Volturno seit Tagen trot/, sclnverer Verlfciste immer wieder gegen unsere Hohenstellungen ver-goblich an. Sudlich Mi gnano fiihrte ein sehTvungvoUer eigener Gegen.angriff znr W;edergevinnung einer voriibergehcnd verloren gegangenen IIolic nnd einer Ortschaft. Deutsche Kampf- und Torpedeflieger-verfcande griffen gestem in den spiton Naehmittagsstunden erneut e*n stark ge-sirhertes feindliehes Nachsehnbgeleit in den Oevvassem ostlich Oran an. Nae.h bisherigen Feststellnngen mirden vier vo!11>e!adene Fraehtscbiffe mit 29.000 BRT sovie zvvei Zerstorer versenkt und elf vveitere Frachter mit zusammen 84.000 BRT, zvvei Zerstorer und ein Rew«eher 'otuvcr beschMdigt. Seehs deutsche Flug-7AH-9fe verden vermisst. Feindliche Fliegerverbande griffen bel Tag Orte in den besotirten \Vestgebieten an un d warfen Bomben auf die Stadt Miinster. In der Nacht griffen einige brl-tiseh«* Stovflugzeuffe das westliche und nordIVhe Reichsgphiet jn. Ip^oresamt wur-den gestern 19 feindliche Flugzeuge ab-g*««chossen. . Ljubliana, sobota 13. novembra 1943 Press Cena i.— L lthi ji tuk da« tazco loocdel jki NitotsUi anh m e i t i o o Lh 18.—, rkJiufnc » »Ponedeliskim ?«-CTOOM Lu 36.30. Uttdailtfo: Puccinijeva ulica ttev. 3. teev. 31-22 31-23. 51-24. relefoa ! oskrbovalna ladijska sprem- Aus dem Fiihrerhauptepiartier, 12. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Auf der Krim versuehten die Sowjets mit ^fr-rken Tvriiften ihren Briickenkopf nordo-dlieh Kertsch zu crvveitern. Sie wnrdf n nac h hartem Kampf von deutschen und rumiinisehen Trupprn zum Stehen gebracht. T ,e i oh te deut.sche Seestre'tkrafte verhindertrn feindliche Versuche, den T.an-dekop? r.udlich Kertsch zu verstarken und versenkten d~!>ei ein feindliches Kanonen-boo+. Nordostlich Pcrekop iiber dns fante Meer gegangono feindliche AhteUungen \vurfii^n im Nahkampf vemichtet. Arn Tinicnr vereitelten t5.ns«re Truppen einen V?>ers^tzversjieh des F^ndes ostlich Nikopol. Ortilche Angriffe der Sovvjets im Dnienrhocren scheiterfmi. Im Kampfireb;ot von Kiew dauert die SeMacht in tzdeni keni es gestsTn zu heftigen Kampfen. bei denen im Absehnitt eines Korps erneut 57 feindliche Panzer ver-nlehtet o^ler bewegungswnfiihig gcsehossen wurden. Nenf feind'ifhe An«rriffc nordvvestlieh So-oIen<=k vvurden dtreh Gegenangriffe »l: ('ivc!irt oder aufgefangen. idogllfevo Izdajstvo se maščuje Ar.jleiko-ameriška »kontrolna komisija« za popolno oplenjenje zaseden e Italije Ženeva, li. nov. DNB. Vrhovni poveljnik angleško-ameriških sil v južni Italiji general Ei=enkower je po angleških vesteh v sredo podal izjavo o sestavi kontrolne komisije za Italijo, ki je prevzela izvedbo pogojev o premirju in pieusmeritev itali-jansk&ga gospodarstva na neomejeno podpiranje združenih narodov v borbi f>roti Nemčiji. Za podpredsednika je bil imenovan ameriški generalni major Kenyon A. •lovce. »Komisija vodi nadzorstvo nad vojaškim in gospodarskim delovanjem Italije, kakor je bilo to določeno v pogojih o premirju«, pravi izjava. Sedaj je italijanska vloga v vojni, da se bori proti skup- :mu sovražniku, Nemčiji.« Kontrolna komi-ij a bo pazila, da se bodo uporabili vsi gospodarski viri in ves človeški materijal Italije. Nadalje se poudarja, da načrt ne vsebuje vrnitev italijanskega ozemlja pod neomejeno italijansko nadzorstvo. »AM-GOT gre še vedno z angleško-ameriško armado naprej, da postavlja upravo. Osebje kontrolne komisije izbirajo izmed angleških in ameriških oficirjev in civilnih strokovnjakov. »Združeni narodi oblikujejo Italijo v učinkovito vojno orodje proti Nemčiji. Oni računajo na italijansko vlado, da bodo doseženi otipljivi rezultati«, prav: nato in pristavlja ob koncu: »Glede na doseženi dogovor na trojni konferenci v Moskvi je bil ustanovljen v zvezi z angleško-ameriško kontrolno komisijo posvetovalni odbor za Italijo. Ta se bo pečal z vprašanji, ki se sproti pojavljajo in se ne tičejo vojaških priprav, ter bo izdelal predloge. da koordinira angleško-ameriško politiko v pogledu Italije. V prvi vrsti bo sestavljen ta posvetovalni odbor iz zastopnikov Zedinjenih držav, angleškega imperija. Sovjetske zveze in francoskega osvo-boditvenega e>dbora. pozneje pa bodo sprejeti v ta odbor- tudi zastopniki Grčije in Jugoslavije.« Ta izjava Eisenhohra kaže, da je izdajstvo padlo nazaj na izdajalce. Vsekakor je ta objava nalik brcam, ki se dajejo kakemu garjavemu psu. Potem ko je Badoglio prodal sovražniku čast njemu izročene države, bo Italiji, ki je računala na milost »rešiteljev«, vedno bolj očitno, da se bo morala sprijazniti z vlogo suženjskega naroda. Redkokdaj je bilo kaki državi tako naravnost in brezobzirno povedano, da bo po vseh pravilih oplenjena. Kar so Angleži in Američani doslej že itak delali, bodo ^edaj s pomočjo angleško-ameriške kontrolne komisije spravili v prav; si~tem. boljševizmu pa je dano sedaj prosto polje, sai so mu njegovi angleški in ameriški prijatelji na široko odprli vrata. Viktor Emamiel odhaja New York. 12. nov. DNB. Po vesteh iz Neaplja se kaže, da ~e bo Viktor Emanuel v nekaj dneh odpovedal prestolu in da bo ustanovljen regentski svet. Mesto ministrskega predsednika bo najbrže prevzel grof Sforza. F-ssatia se je ponesrečil Budimpešta, 12. nov. DNB. Radijska postaja v Budimpešti jo v četrtek razširila senzacijonalno vesi. da se je ponesrečil general Roatta. Njegov avto je vozil zelo hitro, ko pa je šofer hotel ra nekem ovinku zavreti, so odpovedale zavore, voz je vrglo vstran ter se ie zalc-fel v neko skalo, kjer je razbit obležal. Roatta je udaril z glavo v šipo. Bil je takoj prepeljan v neko bolnišnico, o n.;egovem zdravstvenem stenju pa ne poročajo nič natančnejšega. Tako je bil mrtev Roattin šofer, Enrico Ciotti, ki je rlužil pod Roatto, mu bil zvest in si ga je Roatta šele pred kratkim izbral za svojega osebnega vozača, ker ni zaupal svoji okolici. Takojšnja preiskava je ugotovila, da so-bili bati v oljni zavori preluknjani cd neznanih storilcev. Ta vest je zbudila v madžarski prestolnci veliko pozornost, ker se je nesreča pripetila kmalu po zahtevi angleške vlade, naj Badoglio odstavi Roatto. V političnih krogih poudarjajo, da je Roattina avtomobilska nesreča Izreoho sdična letalski nesreči bivšega poljskega ministra Sikorskega, ki se ga je Anglija o-svob&dila; ko je kazalo, da bo pričel motiti angleško politično igra V zvezi s tem opozarjajo v Budimpešti na nekatera dejstva. V sredo je objavil minister Richard Law v angleški spodnji zbornici, da je britanska vlada prosila Badoglija. naj odstavi Roatto kot šefa generalnega štaba. Roatto so zelo kr;tiz:rali. ker je kot poveljnik v Dalmaciji nastanjenih italijanskih čet slabo postopal z jugoslovanskimi državljani. Istega dne se je zavzel za Roattino odstranitev tudi londonski »Star«. Istočasno je javil Reuter iz Londona, da se je italijanski vrhovni poveljnik Giovanni Mcs-se vrnil iz britanskega vojnega ujetništva v južno Italijo m da je določen za Roattinega naslednika. V Budimpešti poudarjajo, da zbuja veliko pozorao&t okoliščina, da se je v istem trenutku, ko je prispel v južno Italijo maršal Messe, Roatta ponesrečil in s tem izginil s pozornice. O priliki izjave Lawsa v spodnji zbornici je napisal londonski »Daily Telegraph«, da obstoja gGtova meja, preko katere ni več možno nikako odpuščanje Kaj je s tem mislil londonski list, se zrcali popolnoma jasno iz sedanjega atentata na Roatto. Sestanek posebnega fašističnega sodišča Milan, 11. nov. DNB. V glavnem stanu Duceja se bo 27. novembra sestal republi-kansko-fašistični ministrski svet k svoji tretji seji. V četrtek je bil sprejel Duce ministra pravde Pisentija, ki mu je poročal o pripravah za sestanek izrednega posebnega sodišča, ki bo sodilo članom -velikega fašističnega sveta za izdajo od dne 25. julija. Pričakujejo, da bo posebno sodišče najprej razpravljalo proti bivšemu zunanjemu ministru grofu Cianu. Kraj in čas razprav posebnega sodišča še doslej nista bila določena. Angleške grožnje Francu Stockholm, 11. nov. DNB. »Manchester Guardian« polemizira v zvezi s čestitkami španske vlade predsedniku filipinske republike Laurelu k izjavi o neodvisnosti, v komentarju proti španskemu državnemu poglavarju generalu Francu. V članku či-tamo: »General Franco, ki je poznan svojim bivšim angleškim prijateljem kot »velik krščanski poštenjak«, naleti na nekatere težave, če poizkuša spraviti s sveta svoj najnovejši akt uljudnosti. Hočejo nas prepričati, da ta akt nima več pomena kakor če bi predstavljal kako poslnico županu mest Miami. toda mi Američani nismo tako bedasti in upamo vsaj. da tudi angleška vlada ni. Fašisti ne smejo več najti v Evropi nikakih prizanašanj.« PoHenley«, ■ čhevaUer tcv >Corie«. Rušlec »Henley«, ki je izpodrival 1500 t. :n je bil cddan v s'1-.žbo 1S38 s° ie potopil radi terpednega zadetka na Prcfku. dočim se je šele med v j no zgrajeni rušilec »Chevaler« med eno • lzmca bitk pri B 5ugair.vil'u v splošni zmed', k; jc vladala pr; ameriški mornarc:. za'etel v n- drugi amervk* rušilec m se nato po-topil. it!i podobnega trčenja 1! f -r' tudi tcn. F: potopi! tji rušilec /-Boris«, ki je imel 1100 .-zrečitelj tega trčenja naj bi bila neka nemška' c-odmcrnic-n. Ta priznanja obsegajo b del re"ničnih izgub, ki so doletele a:nc-:"ko mornarico v zadn.'ih tehnih. T k'o, 12. nov. DNB. Izmed GO sovražnike, ih letal ki so v torek preletela otok Bougainville, it protiletalska obramba , sestrelila 14 letal, težko poškodovala pa 8 letel. Edinice japonskega letalstva so napadle v noči nt; 3. november pri Bcugainvillu so- vražnikova pristajališča, uničile na tleh eno letalo itn poškodovale tri majhne vojne ladie, ki so zgorele. Tek i o, 13. nov. DNB. Subhas Candra Bose ie obiskal japonskega mornariškega ministra in šefa admiralnega štaba ter jima najprisrčnejše čestital v imenu svobodne Indije k velikemu uspehu japonske mornarice pri Bougainviilu. Nsdalinfi težki bsji pri BmigalnviHu Tokio, 12. nov. (Vzhodnoazijska služba DNB).. »Domek poroča z nekega japonskega oporišča na južnem Pacifiku, da se v zvez- z drugo letalsko bitko pri otoku BougainvilTu nadaljujejo težki boji med eainičami japonske mornarice in neko drugo močno "skupino sovražnih vojnih lsdij. čangkmško priznatijs Tokjc, 12. nov. (Vzhodnoazijska služba DNB). »Doir.ei« poroča iz Kantona, da so i bili z japonsko ofenzivo proti čungkinškim j četam v pokrajini Junan preprečeni angle-ško-ameriški načrti za protiofenzivo. ki naj bi znova osvojila burmansko cesto. Po informacijah iz Čungkinga so tamkaj mnenja. da bi bila izvedba nove protiofenzive zaradi lakote v Indiji in povodnji zelo težka, če že ne nemogoča. Kongres azijske mladice Tokio. 12. nov. (Vzhodnoazijska služba DNB). Ob udeležbi japonskih, kitajskih in mandžurskih zastopstev je bil v Tokiju otvorjen prvi velikovzhodnoazijski mladinski kongres. Predsednik japonske državne mladine, generalni polkovnik Suzuki je imel pozdravni govnr, v katerem je izrekel nado, da bo na prihodnjem kongresu leta 1944 lahko pozdravil udeležence iz vseh dežel Velike vzhodne Azije, p ameriškega kapi! m ireinii Izpodrivanje britanskega kaoiisJa iz Iraka in južne Perzije — Roparsko izkoriščanje petrolejskih virov Stockholm, 12. nov. DNB Istočasno z vestjo o rr.vavitvi mnog-h črpanih stolpov na p . trofcjsk h pol j h ob iransVo"iraški meji. ki služijo zgolj amerški potrošnji, poročajo iz Ne-v Yorka. da bo tam kma'u ustanovljeno r- /;Vn:štvo Saudcve Arabije. Tc vesti potr-ji jejo. d j si amerški petrolejsk' kap;tal s:-slcmateko izpopolnjuje svoj položaj na Srednjem vzhodu, kjer sega po ogromnih, še ne i/koriščen:h petrolejskih rezervah v Ibn Sau-tiuvi državi ter pričenja izpodrivati britanski kapital '•■■/. Iraka in južne Perzije. Istočasno so vel'k; petrolej&ki interesenti pričeli v am se na sem.acijonalen način bavijo z i^-hnitvijr. ameriških pctrolejsk'h ležišč in ki v-ebui^o mračne prerokbe Pravijo, da so 1. 1942. pr'd<»bili v Ameriki milijardo renov icndonskem finančnem tisku veliko začu ( mani. kakor pa so ga por?bih. bpr.co donje dejstva. da v Zedinjenih državah že od leta 1S59 iščejo neve petrolejske vrelce, je možnost najdbe novih petrolejskih polj v severni Ameriki zelo majhna. Amerika porabi svoje olje hitreje, kakor pa ga moTe najti, in če se bo seoanje roparsko izkoriščanje nadaljevalo, bodo ameriški petrolejski vrelci že v 12 letih izčrpani. Iz teh izvajanj je jasno razvidno, kaj se skriva za hudimi obtožbami petih senatorjev, ki so nedavno obiskali bojišča in zahtevali, cla se morajo močno zmanjšati dobave ameriškega petroleja Angliji v okviru zakona o posojilu in najemu, zlasti kar se tiče Sredo- zemlja. Ženeva, 12. nov. DNB. Trditev Trumano-vega odbora, da bi Anglija lahko plačala dobave, ki jih dobiva po zakonu o posojilu in najemu, če že ne z dolarji, pa vsaj s prenosom lastnine angleških petrolejskih vrelcev, oziroma s prenosom primernega dela delnic petrolejskih družb, je zbudila v Icorascistl- £3 r,£ašEsta" Madrid, 12 nov. DNB. »Soiidaridad National riše o naraščajočem komunističnem razkrojevanju v severa; Afriki ln se bavi z nekim pozivom, ki ga je izdal v gpansk; r-ržavljanski vojni kot organizator mednarodne brigade s priimkom »človeški morilec iz Aibacete« razvipiti francoski komunist Martv svejim pristašem v Maroku. Tunisu in Alžiru. V tem pc-zivu pravi da je bila po Stalinu njemu izrecno sporočena želja Kremlja »čim prejšnja • '?tanovitev sovjetske republike v Afriki, ki naj bi bila pričetek nameravane zveze evropskdi sovjetskih republik«. Ta Mar-tvjev poziv je bil razširjen takoj po odstranitvi Girauda m njegovih sodelavcev, ki so jih komunisti nazvali »fašiste«. Madrid, 11. nov. DNB. Dopisnik INSa Hutchinson javlja iz severameriške prestolnice, da so uradni krogi v VVashing-tonu zelo zaskrbljeni zaradi političnega razvoja v Alžiru. Mnenja so, da bo Wa-shingtcn v slučaju, če bi bil Giraud prisiljen zapustit; mesto vrhovnega poveljnika, nabrž odpovedal med Giraudom in Rooseveltom sklenjeno pogodbo o dobavi orožja. To b; bilo zaradi tega lahko, ker je bila pogrodba sklenjena izrecno z vrhovnim poveljnikom francoskih čet in ne z alžirskim odborom. Moskva dslžjša g-eslsnce za Alžlr Ženeva, 11. nov. DNB. Tako zvani »0;rednji odbor francoske komunistične stranke«, čigar sedež je sedaj v Moskvi, je določil naj stopi šest priznanih komunističnih poslancev Severne Afrike v posvetovalno skupščino v Alžiru. Ti poslanci so Fernandi Gernier. Henri Pourtalet, An-dre Morci&r. Andre Martu, Froncoia Bi-joux, Florimond Bonte. Argentinski ukrepi proti rdeei nevarnosti Buenos Aires, 12. nov. DNB. Dočim komunisti v ostalih južnoameriških republikah vedno bolj odkrito razširjajo svojo politično propagando, Argentina še nadalje odlečno pobija rdečo nevarnost. Policiji v Buenos Airosu je uspelo izslediti tajno tiskarno, kjer sta se tiskala uradno komunistično glailo »Ur.itad Nacional« in glasilo lige za čiovečanske pravice. V tiskarni so tiskali tudi mnogo ekstremnih levičarskih letakov. Nadalje je izsledila policija v neki hiši v glavnem mestu levičarsko poročevalsko agencijo, ki je imela svojo centralo v M:mtevideu. Aretirana sta bila tudi dva voditelja rdeče propagandne organizacije Dcmnevajo. da so sodelovali pri tem tajnem združenju še nadaljnji levičarski ekstremisti. Razširge&je stavkovnega glfcasrja v čUu Vig°, 12. nov. DNB. Iz solidarnosti- s težaki v Valparaisu so stopili v stavko tudi pristaniški delavci v Iquiqueju, Baco- rilli, Antofagasti, Talcahuanu in Magal-lansu. Javljajo, da se bodo stavkam pridružile tudi delavske organizacije v Loti, Gonomelu in Conquimbu. Za petek je napovedana generalna stavka v Valparaisu. Znano je, da so odklonili pristaniški delavci v Valparaisu novo ureditev dela, ki bi pospešila nakladanje in razkladanje ladij. Premogovna kriza v Anglifa Ženeva, 12. nov. DNB. Po poročilih »Financial Newsa« svari predsednik južno-ivaleških premogovnih družb Artur Hor-ner pred »resnim pomanjkanjem premoga«, ki bi lahko nastalo v Angliji še letos: »Maily Worker« piše, naj se Churchilova vlada zaveda, da rabi dežela premog ne pa političnih spletle. Stockholm, 12. nov. DNB. Reuter javlja, da stavka sedaj v lancashirskih premogovnikih nad 5000 rudarjev, ki zahtevajo zvišanje mezde Stockholm, 12. nov. DNB. Najmanj 10.000 rudarjev v premogovnikih v bližini Pitts-burga (USA) je po Reuterjevi vest prenehalo delati. Kratke vesti iz vsega sveta Figo, 12 nov. DNB. Zaradi napačno per stavljenih kretnic sta trčila skupaj na kolodvoru v Mehiki a'va polno natovorjena vlaka z bencinom. Nastala eksplozija je razrušila poleg kolodvora tudi še hiše v oddaljenosti pol kilometra. Število smrtnih žrtev doslej še ni bilo ugotovljeno. La Linea, 12. nov. DNB. V Gibraltar je znova priplulo nekaj težko poškodovanih bojnih ladij, aa bi jih popravili v tamkajšnjih dokih; ugotovili pa so, da gibraltarska deki vsled prenatrpanosti ne morejo sprejeti nika-kih ladij več. Bangkok. 12. nov. DNB Z naredbo vrhovnega poveljnika tajskih čet je bilo naročeno upravnim oblastem v onih štirih malajskih pokrajinah, ki so bile sedaj priključene Tajski, naj v beooče ne delajo več nikake razl:ke med prebivalci teh ozemelj in med Tajci. To znači, da so sedaj postali prebivalci teh c-ze* melj uradno tajsk- državljani. Bangkok, 12 nov. DNB. V četrtek so imeli v Bangkoku vežbe v protiletalski o-brambi. Razen tega so izveoli nad mestom navidezne boje velikih letalskih enot. Carigrad, 12. nov. DNB. Severnoameriška tvrdka Oil Reserve Co. je postavila na ira-ško iranski meji 20 vrtalnih stolpov za potrebe Zedinjenih držav. Bukarešta, 12. nov. DNB. Državni poglavar maršal Antonescu je sprejel v nastopni avdi-jenci opravnika poslov fašistične republikanske vlade Franca Trandafila. Helsinki, 12. nov. DNB. Odbor za čuvanje ustavnih pravic je sprejel vladni predlog o preložitvi v 1. 1944. predpisanih parlamentarnih volitev na 1. 1945. Buenos Aires, 12. nov. DNB. Argentinski narod ljubi mir in zato niima vzroka, da bi vstopil v vojno, je izjavil državni predsednik general Ramirez dopisniku lista sMercurio«, ki izhaja v Santiagu de Chile. Argentinski narod si ne želi nikakega preloma z nobenim narodom. Obvestila Delitev krompirja Od 13. do l!i. novembra bodo prodajali na odrezek »2« nakaznicc za krompir i>o 1 kg krompirja sledeči trgovci: Sarabon (Zaloška), Niklsbaher (Tirševa), Zaplati i (Galjevica), Kačar (Vodnikova), Skupna nabavna in prodajna zadruga (Tvrševa). Smrkolj, trg. družba (Vošnjakova), Nabavna zadruga železničarjev, Konzunino društvo Vič. I. delavsko konzumno društvo. Pezdir Rado (Vodovodna). Marinko Terezija (Prisojna), Motoh Bogo (Krekov trg), Vrhove Franc (Jernejeva), Jcločnik Viktor (Rožna dolina, c. V), Medved Ivanka (Zaloška), Mohar Franc (Celovška), Klemene Franc (Dolenjska), Pezdir Ivan (Gradišče). Novak Rozalija (Gerbičeva). Prodaja bo po sledečem redu: 13, t. m črke A do vključno D. 15. od E dn I, lik od J. do N, 17. od O do S, 18. od T do V ter 19. od Z, 2 in zamudniki. Odrezke odrežejo prodajalci, že pred nakupom odrezani so neveljavni. Obvestila EdsSs^a križa Bolničarjem in bolničarkam. V petek dne 12. t. m. ob 17. uri bo obvezen sestanek vseh prijavljenih bolničarjev in bolničark v sejni dvorani mestnega magistrata (desni vhod, 1. nadstr.). Vabimo vse gg. bolničarje in bolničarke, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo združen s predavanjem. Presilltev pisame. Ob preselitvi pisarn-^ Slov. Rdečega križa je dobila lisama v Narodnem domu telef. številko 21-90, medtem ko ima oldelek za podpore na Gospo, svetski cesti št. 2-2 telef. številko 21-29. Opozf>rilo. Slov. Rdeči križ ponovno opozarja na to, da ni nikdo pooblaščen nabirati prispevke v denarju in blagu ali rožne osebne podatke ali kaj izjavljati v imenu SRK. če se ne izkaže s pismenim naročilom upravnega odbora SRK. Zahvala. Slovenskemu Rdečemu križu rta poklonila: g. dr. Janko Kotnik v počastitev spomina pok. gospe Mare Slamič 100 lir, g. Žargi Bogomir za povratnike 200 lir. — Darovalcem prisrčna hvala i Protest&s zfesirovaisie bo v r.otleljo 14. t. ra. ob 11. dopoldne v veliki dvorani hotela Uniona. Govorili bedo flU slovensko era komu- Komemoracija na pokopališču rcp<:'diic ob 3. b;> v nedeljo na pekopališču kcincmcraeija za v?;c žrtve, ki so r.adie pod komunistično roko. Žalno svečanost bo opravil knezeškof r. dr. Gregcrij Rozman. mm? m-. a Lz Llu&3]atsa se lrla«a|a spominu žrtev Scomumsosa Maše zadu&mse v IjttMjsn* skih župn.h cerkvah Ljubljana. 12. novembra V stolnici in v vseh ostalih župnih cerkvah v Ljubljani so bile davi ob 8. slovesne maše zaiužnice za vse znane in nežna, ne žrtve, ki j'h je komunist čni teror zahteval med Slovenci v zadnjih dveh letih. Sredi vsake cerkve je bil postavljen kata- | falk, ob katerem so gorele sveče in pred ' Imen ostalih treh še n:smo mogli zanesljivo dognati. Skoro vsi so padli pod streli baao-lijevskih topov. Tudi med 18 ranjenci jih je bila večina žrtev artilerijskega ognja. Tako so tudi ti junaški branilci Grčaric dali življenje za svoj nared in svoje prepričanje. Lada Kot ena izmed žrtev brezvestne borato-moisuva ter sodelovanja komunistov z ba- katerim je duhovščina coravila molitve za J doJjevskimi izdajalci je padel na Grčaric.h pokojne. V stolnici je daroval sv. mašo in tudi Laio žmdaršic. diplomirani juiist ter opravil molitve stolni župnik kanonik dr. Klinar z asistenca. v frančiškanski cer- referent za kolektivne pogodbe pii Okiož-nem uradu za zavarovanje delavcev v Ljub- 'S Dalekosežna obnova kmetijske proizvodu j 2 v Franciji V zadnjih desetletjih je Francija hudo zanemarjala svejo kmetijsko proizvodnjo. Tik pred vojno je bilo neobdelanih okrog 5 milijonov hektarjev, številne manj rentabilne kmetije so bile opuščene in neobdelane, v manj - rodovitnih predelih pa so bile cele vasi skoro prazne. Po polomu v letu 1940. se je francoska vlada takoj zavedla, da v bodoče ne more računati več na dovoz ž'vil iz prekomor-sldh dežel, niti iz kolonij. Zato je bilo treba nujno izdati ukrepe, da se zopet obnovi kmetijska proizvodnja na lastni zemlji in da se vrh tega poveča tudi donosnost. 2e v poletju "leta 1940., komaj nekaj tednov po polomu, je bil izdan zakon, ki predvideva prisilni zakup opuščenih kmetijskih posestev ali pa neobdelanih zemljišč, če jih lastnik sam ne obdela. Zakon je nudil zakupnikom pa tudi lastnikom samim pri z:p^tni obdelavi zemljišč razne ugodnosti, ki so bile potrebne zaradi tega, ker jc šlo pri opuščenih zemljiščih povečini za taka posestva, kier je zaradi slabše kakovosti zemlje pridelovanje manj rentabilno. Lastniki ali dediči takih kmetij so se izselili v mesta in se niso več mnogo zanimali za posestvo. Omcnic-ni zakon deloča, da se posestvo da prisilno v zakup, če sc lastnik sam ne odloči za obdelavo. Prisilnemu zakupniku v prvih treh letih ni treba plačevati nobene zakupnine ali nuditi lastniku kakšne naturalne dajatve, ker mora vse svoje sile posvetiti zopetni ureditvi zapuščene kmetije in obnovi inventarja. Po devetih letih zakupa pa mu pripada celo odškodnina, ki mu jo mora plačati lastnik kmetije, in sicer v skladu z večjo vrednostjo. ki jo je dobilo obnovljeno posestvo. Uspeh tega zakona je bil prav razveseljiv. že v letu 1941. ie bilo obnovljeno delo na 1600 opuščenih kmetijskih posestvih v skupni izmeri 40.000 ha. Po večini so se za obnovo odločili sami lastniki. V letu 1942. pa je francoska vlada izdala še nadaljnje ukrepe, da se omogoči obdelava tudi najbolj zanemarjenih kmetij. Vrh tega so bili izdelani načrti, ki naj omogočijo kmetijsko izkoriščanje obsežnih področij, ki za obdelavo niso primerna. Tu gre v prvi vrsti za zamočvirjeno področje Sologne ob Lciri južno od Orle-ansa. To področje obsega 500.000 hektarjev in bo zelo rodovitno, čim bodo regulirani vodni toki in zgrajeni kanalj za odvajanje vode. 150.000 hektarjev tega področja je namenjeno pogozditvi. Dela so se že lani pričela in pričakujejo, da bodo na tem ozemlju lahko naselili 25.000 kmetov z družinami. Skupni stroški za ta dela so predvideni v višini 750 milijonov frankov in bo država v ta namen prispevala 500 milijonov. Drug velik načrt se nanaša na področje Llmagne pri Vichyu, kjer je zemlja zelo rodovitna pa je izpostavljena vsako leto poplavam. Tu so se že "pričela obsežna dela, s katerimi bodo pridobili 25.000 ha prav dobre zemlje. Nadaljnji načrt; se nanašajo na izsušitev močvirnatega področja Bourgoin-Morestel južno od Lyona, na izsušitev področja pri Dolu v severni Bretagni, kjer je vsako leto ob deževju 13.000 ha zelo rodovitne zemlje pod vodo ter v južnem delu Bretagne v pokrajini Vend£e. kier je iz enakih razlogov vsako leto 18.000 ha pod vodo. kvi gvardijan p. Krzostom Sekcvanič, v Kot zaveden nacionalist je odklanjal ostalih cerkvah pa prav tako domači žup- j niki. Petje cerkvenih pevsk:h zborov je še j povzd'gnilo turobno veličastnost cerkvenih i opravil. Ljubljansko prebivolstvo je prisostvovalo : mašam zadušnicam v velikih množicah po j vseh cerkvah. Poleg onih. ki so po komu- i n!st-'čni krivdi že sami izgubili kakega dragega iz svoje družine, poleg ogromnegu ; kroga prijateljev in znancev žrtev, Iti so podle za svoj narod in svoje prepričanje, so prišli tud; nešteti drugi, da re poklonijo spominu junakov in mučenikov ter pomo- ; lijo z?, pokoj njihovih duš. Bili so v cer- , kvah pripadniki vseh slojev i.n stanov ljubljanskega preb'valstva, moški in ženske, • mladi in stari. Vsi so bili polni globoke želje in iskrene molitve, da bi bilo že skoro in za vedno končano telesno in duševno ! trpljenje, k' so ga n?d naš narod priklicali t komunisti s svojim bratomornim besom in svojo blazno strastjo. Današnje cerkvene svečanosti so tako | bile tiha in pietetna, a zato tembolj prepričujoča manifestacija množic ljubljanskega prebivalstva za piav co in resnico, i protinaravni komunizem in zapečatil svoj? za narod in človečanstvo, istočasno pa tu- iskreno narodno prepričanje z najvišjo žrt-di mogočna obsodba uničujočega pretina- \ij0. s svojim življenjem. Padel je v Svojih rodnega komunizma. najlepših letih, na pragu svoje dejavnosti. Z bolestjo zrejo danes njeg - vi p ijatelji ra n vo vrzel, ki je na-.' ala med njimi. A čim sHnejša je bolečina, ki reže v srca, tem večji je olpor, ki se dviga v n ih zave.vi. Ta odpor, pesveč-n s krvjo r.-; jboljših fan- Na Grčarisah c o pas! Dva dneva so naskakovali komunistični oddelki nacionalno postojanko na Grčai icah. Dva dneva jih je junaška posadka uspešno odbijala. Toda potom so se med napadalci pojavili italijanski topovi, katere so komunistom na pomoč privlekli badoljevsk* oficirji s svoj:mi topničarji. S topovi so iz neposredne bližine začeli obstreljevati hiše, v katerih so bili zabarikadirani branilci. Strop se je rušil za stropom, stena za steno. A še bi branilci vzdržali, če ne bi nasedli grdi komunistični prevari. Voditelji komunističnih oddelkov so namreč svečano obljubili, da jih bodo pustili oditi z vso opremo in vsem orožjem, ako ustavijo nadaljnjo borbo. Branilcev je bilo samo nekaj nad 150, komunistov :n badoljevcev pa najmanj desetkrat toliko, saj so bile tam zbrane kar štiri komunistične »brigade«. Borba se je zato zdela brezupna in, zaupajoč svečani komunistični obljubi, so bran lci pristali na konec boja. Ko pa so potem komunisti prišli v postojanko in jih je bilo deset na vsakega branilca, so planili po njih, jim odvzeli orožje in jih odgnali v ujetništvo ... V dvodnevnem boju so imeli branilci Grčaric dne 9. In 10. septembra 10 mrtvih in 18 ranjenih. Niso še točno ugotovljena imena vseli padlih in ranjenih, po podatkih on:h rešencev, ki so že prispeli v Ljubljano, pa je mogoče zabeležiti naslednje: Padel je poveljnik posadke major Danilo j Koprivlca-Borut; bil je težko ranjen kmalu j v začetku boja in je čez dva dni podlegel , poškodbam. Padli so dalje kapetan Milan j Kranjc, narednika Marin in Virant, dijak i Marn iz Krke pri Novem mestu, dijak Mar- ! jan Ferlinc iz Ljubljane, trgovec Ncvak iz j St. Petra in Lado žnidaršič iz Ljubljane. I tov in mož, cbtcžire danes d v; svetom gnusno pot nas'Jja, umorov in p ž'gov, ki se krije za tako zvano . esreb di.no dejavnostjo roših komunistov. Ta odpor ja svareče dvignjen prst in poziv k p ime'i. Žrtve komun stičnega terorja sva in c-p ominjajo ves narod, da se Se bolj ^vri^o pirne v oc' x>ru proti temii -ličnemu vz-bojništvu in prip::-.--? zaoluž-no kaz:r. vsem onim, k;v so zanj oogoverni. Pavle Oblak: Pričujočo pcrmico a ze z; m s!c msKi Obla':, \jrekoi: u ivu ;r kcicri živimo, in daje v čustveni, ki jih i zbuiijo zložil pesnik mladi, Pavle je deba. v njej izre za trasčni do- nr^'! drunih zna i nep )Kvarier,:n v njem tn vseh r io- en: kih duš Ji. Morda pomlad je zunaj -ah, v meni je tesno, morda cveto že rože in sc inodri nebo? Morda ie zaklicalo — ah, v meni je tesno — od daljajh por, čez morje umirajoče zlo? "Torda j«5sen' je zunaj — ah, v meni je tesno — umrli so nam bratje za rodno žemljico... Odsev časa in vmmh rm sntašb. t GOSPODARSKE VESTI == Madžarska prede in tke za Turčijo. Preteklo leto so madžarske tekstilne tvornice sklenile s turšldmi tvrclkami dogovor, po katerem bo Madžarska izvedla za Turčijo razna mezdna dela, in sicer s predelavo 1.7 milijona kilograma bombaža. Na podlagi tega dogovora je v začetku letošnjega leta dobavila Madžarska Turčiji 850.000 kilogramov preje in tkanin, izdelanih iz turškega bombaža. Sedaj pa bo Turčija poslala madžarskim tvornicam v predelavo nadaljnjih 850.000 kilogramov bombaža. Ker se je proizvodnja madžarske tekstilne Industrije za madžarski trg v zadnjih letih zmanjšala, omogoča omenjeni dogovor znatno dopolnilno zaposlitev madžarskih tvornic in izkoriščanje razpoložljive produkcijske kapacitete. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE Ljubljana, 12. novembra Poslopje našega okrajnega in okrožnega sodišča je ena največjih ljubljanskih sta.b. V mirnih, rednih časih, to ni bilo tako očitno. Hodniki v pritličju, prvem in diugem na1, strop ju so bili vedno polni ljudi. Pisarne so bile zasedene in zdelo se je, da nekaterim oddelkom primanjkuje prostora. Velik živžav je bil tudi v avli. Tu so se križali tokovi prihajajočih in odhajajočih, vi„el .-i skupine pogovarjajočih se in debatirajceih odvetnikov, na klopeh pa So potrpežljivo čakale priče, toženci in tožitelji, ki so imeli opravka v predobro znani >sobi prepi ijlv-cev.« Podobno je bilo, dasi manj živahno, v čakalnih prostorih v prvem in drugem nadstropju pred večjimi razpravnimi dvoranami. Hodnik preti sobami preiskovalnih sodniki je bil vedno poln, enako so se zbirali lju 1 je pred raznimi oddelki okrajnega so-d • ja, v zemljiškoknjižnem uradu pa je b i promet -^permanenten«. Z vojno in z njo združenimi političnimi preosnovami se je do danes v življenju na sodniji marsikaj spremenilo. Ljubljansko sodišče je omejilo svojo pristojnost. Iz zemljiške knjige in nekaterih drugih uradov so prenesli precej knjig, spisov in listn, ki so se tikale pravnih odnosov v odstopljenih občinah. Civilni sodniki so imeli vse r.ianj dela. Pristojnost za mnoge prestopke in zločine je z novimi uredbami prehajala na vojaško sodišče, ki je zasedlo skoro vse drugo nadstropje in odprlo tudi nekdanjo porotno dvorano. V razpravno dvoiano obrežnega sodišča so zadnje mesece vodili :z jetnlšnice skoro same tatove. Min i1 o je že leto dni. kar je zadnjič zasedal senat peta-rice, ki ima edini pravico izreči zol najtežje zločine smrtno kazen. Od začetka vojne civilno sodišče ni izreklo obsodbe, ki bi presegala 8 let robije. Z naselitvijo vojaškega sodiča v prostorih solnije je nastala stiska za presto: e Ob priliki njegove nedavne likvidacije pa je civilno sodišče zopet dobilo v uporabo raz- . pravne dvorane in pisarne v drugem nad- i stropju. življenje na sodišču se je umirilo, j V veiikem poslopju se lju :je vedno bolj iz- ] gubljajo la hodniki so kot le relkekdaj prej prazni. Le tu pa tam srečaš slugo ali i ljudi, ki čakajo, da jih p- kličejo na razprave. ! število razprav, če izvzamemo one na j okrajnem sodišču, se je zelo znižalo. To so - prkazale že letne statistike. V razpravnih ; dvoranah je le izjemno reka i več p rušJ. j cev, večinoma prisostvujejo razpravam sa- : mo prizadeti. Nekdanji zvesti cibLskovalei j razprav, brezposelni, ki so se hodili v rr>.z- | pravne dvorane gret v čosu, ko se niso mo- ' gli solnčiti v parku pred soinijo, so popol- | nema izginili. V parku je bilo le'os sicer l šc velno p >Ino obiskovalcev, ti pa so že ! popolnoma izgubili stik s sodnimi razprav. . nimi dvoranami. Njihovi pogovori so se ; sukali vse bolj okoli stvari, ki vznemirjajo i svet ali pa se tičejo drobnih vsakdan i Ih i skrbi glede prehrane in oskrbe. Za d-gedke '. v sodni dvorani se niso zanimali več. L\iU tr* iif L. A Ljudsko gibanje v Spodnjih Brdih. Na področju občine Krmin, h "kateri težijo naselbin? Spodnjih Brd, kaže ljudsko gibanje naslednjo sliko: Rojeni so bili Ivanka Goz: iz Dobrove, hčerka Petra in njegove- žene Karoline, loj. Markovič. Ar-nand Pic^k, sin Ramirja in njegove žene Alojzije roj. Sirk: Alojzij Markovič, sin Antona in Lr-opoldine roj. Drenovšček iz Dobrovo; Aloiz Lenardič. sin Antona in Ijcopoldine Markcčič. tudi iz Dobrove. Umrli so: 82 letni Ivan Erandolin, 61 letna Anfrelija Tomadin vd. Zorzut, 80 letni Peter Cucit. 70 letni Ivan Maver, 74 letni Jakob Možina. 40 letna Olga Kristančič iz Medane ter 35 letni Ivan Barovec. Poročili so se dijak Izidor ščurek |n gospo-djnia Jo-landa Toroš. zasebnik Angel Sa-badin ter Olsra Vel išče k. gospodinja iz šmartna pri Kojskem. Znamenje smrti na zastavi Cvičkarife Duhovno vodstvo najmogočnejše velesila vsega sveta, naše globokoumne Cvičkarije, se je posvetovalo in sklenilo, d: ba švet°v-na vojna odločena pri Mokarju na Barju. Vsako kov in tako rekoč ie zmaga ž? davno naša! Kaj Nemčija s svojo trozvezo, kaj Churchill s svojimi ameriškimi in drugimi pajlašl, eJiro r.aš zaveznik, krotki Jož" Stalin, je vreden našega veličastnega zavezništva in m.še cvičkove bratovščine. Tako dan na dan in večer na večer trobi po gostilnah nai naduti polinteJigent, tako prepričamo zagotavlja naš purgarski malo-meščan svetovnega velemesta Ljubljane. Zdaj vseveden, vre viden, vsemogočen in do kraja prebrisan je naš zacvičksni veleinte-1 i gen t 00 strani našega pretkano bahaškega purgarja. Na dušek je izpil vso visoko politiko ter so naužil prepričanja, da zanj boljševizem nikakor ni nevaren. Ježe Stalin je vendar tako ljubeznivo krotak, da bi kar prisede! k litru in ponudil bratovščino vsej, blaženi Cvičkarija. Nikdo več ne verjame, da bi boljševizem obstal za našimi mejami, če bi bila pora--žena Nemčija in njeni zavezniki. Naš cvi-čkar seveda trdno vena je to neumnost. Vendar ne samo naš malomeščan, temveč taki purgarji voe Evrope še vedno žive v prepričanju, da so Sovjeti samo nodolžen strah za otroke, ki ni prav nič nevaren spokojnemu meščanstvu. Boljševizem sam je vendar že z 1 vozil v purgarske vode. Sicer se že vedno poslužuje krvavih revolucionarnih krilatic, drugače je pa postal najblažji tovariš za cvičkaroka omizja. Našega polintckgenta in malomeščana navdaja najtrdnejše upanje, da sovjetska zmaga pomeni njuno rešitev ter bo Cvičkarija šc nadalje brezskrbno uspevala. Po malomeščanskem preprlčenju se Sovjeti ža canes bore za to, da edino malomoščanu tudi po vojni zagotove njegovo deveto deželo. Pri tem in onem. bolj a'i manj vesoljnem cvičkarskem omizju še dandanes sanjarijo: : Ker boljše vika nimam niti za satana, niti za šibo božjo, niti za rablja, tudi on mene ne bo več imel za podrepnika plut krači je, niti za utelešenje meščanske brezobzirnosti in vcrižniiške samogoltnosti. Boljše vik ja že iz lastnih skušenj pogruntal, da prav za r-rav ni tako neprijetno hoditi po svetu kot ? iubljanski malomeščan ali pa. celo živeti kot žlahtni evičkar Velike Ljubljane. Zato - je pa tudi gotovo, c"a r.a tem sv i u vsaka resolucija naposled veni ar zadremlje v pur. orstvu in išče njegove ideale. Po tem takem je torej nezmotljiva resnica. da se na kraju in koncu vse revolucije končajo \ malomeščanstvu. Po naj velja., da s:* polagoma v^ak boljša-\ik prelevi v buržuja. vendar bo pa prej nnihiiil luč staremu buržuju, da sede na njegov prostor. S cd o nji buržuj, naš meščan in maJomeščan vseh barv in kategorij, pa prav za prav z \S« mi svojimi silami pripravlja pot boljševizmu, ker je izgubil zaupanje v samega sebe, v današnji re.l, v pravo me. ščanstvo ter toko z lažnjivostjo svojega družabnega življenja in z nravstvenim mi-hilizmom, torej z znamenji gniloba na ži- j vem telesu, izroča orožje v roke svojega so- i vražnilva. Nikdo namreč naše pol inteligence, našega j purgarstva in malomeščanstva ne bo pri- 1 pravil do tega, da bi se vsaj malo odpove- j dala svojim malomeščanskim užitkom. Boljševizmu bi pa moral izročiti prav vse, sv< j vrat in svojo glavo, pri tem bi si pa še .orni Sijal in veroval, da mu bo boljše vi* ze;: vse pustil ter ga blagohotno varoval, raj s-:- nadalje streže svojemu telesu in prazni glavi. V t:\' zaslepljenosti pa naša cvičkarija živi. i ■: ve, kako silno daleč je b Ijševizem, d" nas nikdar ne more preplaviti, ali pa, če bi vendar prišel k nam, bi ga pa ganil vdani meščanov smehljaj tako do srca, da bi mri kar padel v bratski objem. Kako naj si boljševik tuli upa s prelivanjem krvi in krvoločnostjo zapraviti svoj dobri glas v noši Cvičkariji! Ta Cvičkarija se ne mara več postaviti, se ne mara več bojevati. Prav nobenega zaupanja nima več vase in zato ne zaupa tudi nikomur drugemu več. Tako sa sama bolj-šc-vizira. Tako neolločena, tako mlačna, tako trudna in tako nedelavna, kakršna je, presoja tudi boljševizem s trdno vero, da boljševizem ne more nič drugega več kot sama Cvičkarija. Kontno je pa. razumljivo, če meščanstvo, ki pozna boljševizem samo iz pripovedovanja ter njegove strahovlade še ni poskusilo na lastnem telesu, ne mara spoznati grozeče nevarnosti. Strahotna je pa zaslepljenost, te Slovenci, priče srahot in grozot Kronika * žalna svečanost za generalom Grim-mejem. V krematori.u v Schvverinu se je vrš.la za pokojnin generalom Grimmejcm prvim predsednikom letalske zveze v Nemčiji, žalna svečanost. Ob tej priliki je bil položen ni p;kojn:kovo krsto tuii venec j generalfeldmaršala Gormga. j * Pogoji za dostop v višje nemške šole. V Monokovu se je vršilo te dni zborovanje vzgojiteljev in ob tej priliki ja prosvetni minister Rust govoril o zahtevah, ki j'h stavi današnji čas na nemškega učitelj* in vzgojitelja. Nemčija razpolaga danes s splošno svetovno nazorsko šolo, ki ne dela prav nobenih koaces j. Kdor bo hotel v bodoče prestopiti na višjo šc'o, bo moril najprej dokazati svojo zrelost, ki ga usposablja predvsem za praktično obrtniško delo. * Omejitev izvoza živil v Južno Ameriko. Newyorški list »Journal of Commerce« poroča, da bo v bodoče izvoz živil iz Zedinjenih držav v Južno Ameriko skoro popolnoma 'zpodrezan. * Italijanski delavci za A bosi ni jo. Listi poročajo, da so v zasedeni južni Italiji An-glo-Američani začeli na željo abesrnskega cesarja Haile Selasija prisino zbirati delavce in jih pošiljati v Abesinijo na drlo. Neguš si bo zdaj po zaslugi izlajalcev lastnega naroda lahko dal duška nod pi oprostim delovnim ljudstvom. * Bik je napadel kmeta. V Lessingu pri St. Mareinu je vod.l kmet Grassauer bika. ki je spotoma tako podivjal, da je svojega vodnika vrgel ob tla, kjer ga jc pomendral ter mu zlomil desno roko. * Smrten padec s tovornega avtomobila V Dunajskem Novem mestu je hotel Alojz Karwadsky skočiti na mimo dirjajoči tovorni avtomobil, da bi se čim urneje pripeljal v mesto. Pri tem je prišel pod kolesa vozila ter je tako poškodoval na lobanji, da je obležal mrtev. Is LjuMjisne u— Nocoj ob 19. uri bo po radiu spominska oddaja, na katero radijske poslušalce posebej opozarjamo. u— Smrt hčerke pisatelja Milana Pugiija. Po daljšem trpljenju ja umrla sa sočno oslabelostjo uradnica Pokojninskega zaveda gdč. M i c a P u g 1 j e v a. Njeno 'preblago srce je prenehalo utripati v noči na potek. Pred dnevi se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na Kongresnem trgu vidno okrepljena, oslabelo srce pa ni zmagalo borbe z boleznijo. Nepričakovana smrt rajna jo hudo prizadela njene najdražje svojce, užalost ia pa tudi nešteto prijateljev in znancev. Od žalosti strtim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje, Mici Pugljevi pa Žalam miren :.n sladak počitek v domači zemlji. K večremu počitku bolo pokojna spremili v nedeljo ob 15 iz kapele sv. Andreja na žaloh na pokopališče k Sv. Križu. u— Mraz p°malem narašča. Odkar se -3 vreme zjasnilo, vedno bolj čutimo mraz. zlasti ponoči. Na Martinovo smo imeli zelo lepo sončno vreme in je živo srebro doseglo 4.6 stop. C., zvečer pa je že prav občutno pritiskal hl?d in je ponoči padlo živo srebro na —3.5 stop. C, medtem ko je b lo prejšnjo noč —3.4 stop. C. Močna slana je pobelila Ljubljano in okolico ter pomorila jesensko cvetje. Barometer je ponoči začel padati in nam spet napoveduje spremembo vremena. Davi je beležil 762 mm. u—- Ljubitelji novelfe in črtic nedosežne-ga mojstra A. P. Genova bodo z užitkom prebrali izredno fino napisano novel: c o j »Sovražnika«, katere prvi del je prinesla »Domovina« tega tedna, drugi dol pa bo i objavljen prihodnjič. Nadaljujeta se obe | daljši povesti »Divjina cvete« in »Nenave.d. ni doživljaji«, razren tega Pa pri.oa;a »Domovina«, kakor po navadi, mnogo drobiža za čitatelje in čitateljice, za st"i*o in mlado. Poskrbljeno je tudi za razvedrilo s smešnicami in z veliko križanko. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik- ki aa vedno bolj širi tudi v Ljubljani, saj je prijetno dopolnilo k dnevnemu tisku. u— Podaljšanje legitimacij up ako jenih žel, uslužbencev,, rentnikov in njihovih di-užinskih članov se vrši na postaji Ljubljana gl. kolodvor: dne 2. decembra od črke A do vključno G, 3. doc. od črke H do v lastni domovini, tako rekoč v senci vislic šs danes ne verjamejo, kako so ogroženi. Ta slepota našega meščanstva je krhko usodna za bodočnost vseh Slovencev in vsr naše domovine. To je znamenje smrti na čelu obsojenih. Današnji Evropejec pa na srečo ni več malomeščinski purgar, saj ve, da si svojega klavca izbere samo največje tele. vključno M, dne 4. dec. od črke N do vklj. š, 6. dec. cd črke T do vklj. ž. dne 7. in 9. dec. za zamudn ke. — Na postaj; Ljubljana - šiška: dne 13. dec. od črke A do vključno G, dne 11. dec. od črke H do vključno M, dne 15. dec. od črke N do vklj. š, dne 16. dec. cd črke T do vključno 2 dne 17. in 18.. dec. za zamudnike. — Na postaji Ljubljana - Rakovnik: dne 10. decembra. — Na postaji Ztlog: dne 20. de. cembra. — Opozarjamo železn šKe upokojence, da se nemudoma zglasc pri šefih pristojnih postaj, kjer dobe ostaia splošna navod la. — Direkcija železnic Ljubijo na. u— Nakatera vrtna dela v jesen!. Strokovnjak daje o vrtnih delih v jest-ni n-slednja navodila: V jeseni očistimo in odstranimo z vrta vse tudi najmanjše drobca stebel in odpadlo listje, ter ga pežgemo, ker so to nosilci kužnih bolezni v prihodnjem letu. Očistimo, oribajmo in razkužimo ves vrtni inventar! Pognojimo vrt s hlevskim gnojem, kompostom in pepolom, da se iz teh snovi predela in pripravi rastlinska hi«na za sp>oml3>lanske vrtne naprave -in posevke! Preorjimo in globoko p e-kopljimo vrt, da se napije zemlja zimske vlage in da mraz zdrobi vrhnjo zemljo! če bomo vse to pravilno izvršli, bodo pridelki prihodnje sezono bogato pcp^čali naše delo. u— ŽegCza, zadruga malih gospodarjev sporoča, da bo v mesecu novembru razdeljevala mešanico moke in otrobov in sicer po 1 kg na enoto. Vrstni red za člane bo naslednji: prvi teden (15. novembra) številke 1 do 1000; drugi teden (22. novembra) številke 1001 do 2500; tretji teden (29. novembra) številke 2501 do 4000. Abecedni red za posamezne dneve je naslednji: ponedeljek A—G, torek H—N, sreda O—R, četrtek S—2. u— Letošnje Vodnikove knjige (Ivana Matičiča pripovedno delo »Petrinka« in Vodn'kova pratika za leto 1941) izidejo konec prhodnjega meseca. Poverjeniki in člani, pohitite z nabiranjem in p iglaša-njem! Članarina znaša letos 24 lir, odpravnina lir 1.50. odnosno lir 3.50, ako odpre-irimo knjige poverjeniku po pošti aH po železnici. Stmimo se v kreg Vodnikovcev! u— Učite se strojepisja: Novi eno-, dvo-, trimesečni tečaji — dnevni in večerni prično v torek 16. novembra. Največja moderna ntrojepisnica. raznovrstni stroji. Desetprstna metola. Učnina zmerna. Posebni tečaji tudi za knj govodstvo, korespondenco, jezike itd. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. Informacije, nove prospekte daje: Trgovsko uč'lišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Cvetko Goiar je spesnil našim otrokom zbiri.o prav posrečenih prigod. k-itera je Edo Deržaj zelo posrečeno opremil z grotesknimi risbami ;n iziala knjigarna Tiskovne zadruge v 5. zvezku »Police za male« u— Višji trgovski tečaj v* Ljubljani sprejema kot redne slušatelje.ice one dijake-inje, ki so dovršili višje razrede srednje šole ali pa redni Enoletni trgovski tečaj. Vp sovanje se vrši še naknadno. Prospekt na razpo ago. Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— V^žno Z3 vsakogar sedaj In v bodoče je znanje knjigovodstva, koresponden-Temeljit pouk se vrši v specialnem tečaju. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. TnformacMe d\je: Trgovsk° uinišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u—- Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest, Prešernova 44. u— Naknadno vpisovanje v trgov ko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. se vrši dnevno zi Enoletni trgovski tečaj s pravico jovnom in za Višji trgovski tečaj ter vse o:-tale oddelke. Na lazpolago brezplačni prospekt. — Ravnateljstvo. u— Angleški učbenik prof. dr. J. Kotnika je pravkar izšel in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelen-burgova 3. u— Zapomnite si dobro, da boste dosegli za vaš p salni stroj, ki ga nameravate prodati najvš o dnevno ceno pri tvrdki EVEREST. Prešernova 44 u—' Na.3b°Ijši pouk za dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol se vrši v prvem Učnem zavodu Korepet;tor»j, Mestni trg št. 17 I. Pogoji najugodnejši, posebno za privatlste in one ki nimajo redno šolskega pouka! Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16. u— Ce želite prodati vaš radio aparat. obrnite se najprej na tvrdko EVEREST. Prešernova ul. 44. kjer boste prodali aparat hitro in po najvišji dnevni ceni ter pro. ti takojšnjemu plačilu. u— Nesreče. 231etncga hlapca Josipa Bajta s Stare Vrhnike je konj tako pritisnil ob drevo, da se mu je ob tej priliki zlomila desnica. Po glavi se je poškodovala Lunina srečanja v tem mesecu Večerno nebo vedno bolj p ido.iva na lepou. že slučajnemu opazova.cu noba vzbuja pozornoet ra s-verovzhe-u v območju Bika stoječi Mars. V Istem ozvezdju sveti severno oi Mama tudi Saturer.; lota se nam bo kazal prihodnji mcoac v vsaj svoji lepoti. Polagoma zapušča območje Bil;a in se seli v Dvojčke. Ako obrnemo okoli levete uie rr/ečer — da ne bo prepozno — pogled preti severu-vzhodu, zagledamo tri svefe zvezde: najsvetlejša je Mors. od njc-ga je *v ma jšl oddaljenosti Sat uren, proti vzhodu pa stalnica Aldebaran. Te tli zvez le t\o.i_o lepa nebesni kens! elncljo. Računi so mi pek i-zaM, da jih bodo tako skupaj vidoli šola okoli leta 1975. Toda k pravi krasoti pripomore največ naša nočna znamki Luna, ko nepreot/ma menja na nebu svojega gospodarja. Komaj sc je izognila v gospodstvu Leva s'o e-čemu Jupitru, beži zopet d^lje in v nedeljo (dne 14. t. m.), bomo lahko prvič ža m večernem neDU opazovali njene eog- divšči-ne z Marsom in Soturnom. Opazujmo va- j černo nebo le dni c kol; nedelje, pa ijomo vide'i lep x. . : '.or, kakor nam ga nebo na polu.- Tgoc.u. če se bomo ozrli r.a nebo v sobv. dne 13. t. m., bomo videli skoraj polno luno, s.oječo tik Alde">arsna, glavne staln ce v ozvezdju Bika. V nedeljo opoldan pojde Luna spoštljivi južni cd_aljar.o?"i 16'j) mimo Mi~i,a. Ce si bomo ogledali neba tega dna z\~:or bomo videl: Luno že na poti k Saturnu, s katerim se sporoči; tistega dne okoli 24. ure. Končno bo zanimivo opszovati na jutranjem nebu okoli 5. ure — dne 23—24. t. m. — mimohod Lune mimo Venere, boginje lepote in ljubezni. Svetli bnljant se bo svetil tega dre zjutraj t'k tenkega lunncga srpa, ki se popelje na naša nebo okoli J. ure zjuraj. To potovanje Lune. kakor ga bomo zla j opazovali že na večernem nebu, bo roučno predvsem za začetnika v astronomiji, saj bo spoznal lunino pot po nebu. Lepo srečanje v Brku pa bo prevzelo marsikaterega mislečega človeka, ki se bo ozrl tega c.ns na nebo — k zvezdam. M. B. 381etna zasebnica Ana Tišlarjeva iz Ljub-j ljane. Opeka je pad'a na glavo 221etni hčer, | ki cerkrvnika Frančiški Sclanovi iz Dt j brunj; domači popravljajo streho in je dekletu z ostrešja pJdla opaka naravnost ni glavo. V domači kuhinji je padci in ri zlomil desno nogo 6ietni cjn delavca Franc Škrabar z Ižanske ceste. Prste na levioi si je na stroju poškodoval 331etni leso.i trgovec Franc Trobec iz Kozarij. Ponesrečenci se zdravijo m kirurškem oddalku ljubljanske splošne boln.šnicc. Z Goreispkega Na Gclniku so se oktcbra rodili otroci v naslednjih družinah: Alojz. Gradišar. Mn-ksimiljan Slatner, Frančiška Pcrko. Emil Klcindienst, Angela Zaplctnik, Rafael Grandovcc. Ivana Brejc, Friderika Papon, Danijela Vrhovnik Ingrid Samcnigg, Stanislava Uranič in Natalija Vohinc. Kakšni so Japonci v naših cč?h ln kako oni nas gledajo? O tem zanimivem vprašanju bo drcvi v dvorani godb enega cloma v Celovcu predaval referent v.r, Japonsko ministrstvo za propagando Maks Hinder. Krvna preiskava je n vi ter postavila na laž. Na neki razpravi zaradi očetovstva je 22 letna h:šna pomočnica Marija P. označila za očeta svojega otroka Franca R. Ta ja odločno zanikal očetovstvo. Ker je Marija svojo trditev podprla s prisego, je sodišče zahtevalo od vseučilišč v ! Gradcu in Inomostu krvno preiskavo. Oba j izvedcnca sta izjavila, da Franc ni ctro-! kov cče. Na podlagi izvedenskega mne-{ nia ie državno tožilstvo v Celovcu obto-i žilo Marijo zaradi krive prisege in je biLa obsojena na 3 mcsece ječe. ved ni agentov prepričal Sledla ie njena are-tac ja. Zagovarjati sc bo morala pred «L>di-ičem zaraoi uteje. KOLEDAR Sobota, 13. novembra: Stanislav Kostka. D A N A S N J E PRI R E 1» I T \ F. Kino "datica: Pri belem konjičku. Kino Sloga: VaJček s teboj. Kino Union: Ženske niso angelčki, liino Kodeljevo; Vabimo na ples. DEŽURNE L E Ii A R N E D«ne*: Mr. Leustek, Res'jeva cesta 1, Eahovec. Kongresni trg 12. Nada Kcmctar, Vič — Tržaška cesta. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18. do 6. ure! Iz Trsža Raz del -'evar.Tc kuriva. Pokrajinski Dre-fekt v Trstu je z o~'rr.m na potrebo, da se zagotovi prebivalstvu potrebna kHičina drv in oglja, cdrcdil da sc poveri tud; v Trstu razdeljevanje in preskrba kuriva tržaškemu Agrarnemu konzorciju D v lej jc b 'a pover jena ta naloga družbi A.C.E.G.A.T. Tržaške sirote na pokopališču. Kakor vsako leto. tako jc šla tudi 'ctos skupna go jcncev in gojenk mestne ubcžn:ce. kjer so na<"cnnjere tudi tr/aške sirote, na pokcriališče pri Sv. Ani. Počastili so spr.nrn umrlih ter roložii' na rihme grobove sveže križan teme, ki so jih nabrali na vrtu svojega zavodi. Sirote eo položile cvetje tudi na r.kar pokona-li?ke kanele v počastitev sp.nvna v vojni padl li Tržačancv. Razkrinkana tatv'na kf.^e. Agenti r»oii-cijskcoa krm sariata v ul:ci F. Scvcro v Trstu so zaključili tc dn: preiskavo v zvezi z večje tatv'r.0 kave. ki jc bila izvršena prejšnji mesec na škodo tržaškega trgovca Roberta Schna-b!a. Z zelo posrečeno policijsko akcijo sta b la v razinerciua kratkem času aretirana {favna krivca Josip Pc'con ter Klavdij De Marchi. Policijski agenti so nepr čakovano napravili hišno preiskavo tudi na stanovanju tretjega sokrivca A. Ccrtcttija iz ulice Petro-n;o 2 Doma so našli njegovo ženo Uršulo, ki pa ni videla ničesar povedati o svojem možu. Dejala je. da ga n' videla že več mesecev. Toda n'enc izpevedbe n&o bile prepričljive. Našli sc, pr njej 67(K) lir. za katere ni mo^la povecurti, rjd kod jih ima. Tudi sta b i.a zaplenjena dva modela rz pločevine, ki sta bila pripravljena za izoelavo vitrihov. Glede medelov je izpovedala da ju je našla v nekem pro" stoni pcxl stopnn:ščem. Tudi ta njena izpo- DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAM A Sobota. 13. nov. ob 16.30: Kavariiica. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja, 14. nov., ob 15.: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Cor.e od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 15. nov.: Z pito. Premiera IbSf nove drame: »Pohoti n:> sever u< bo v soboto 20. t. m. Zasedba vlog bo sledeča: ftrnulf s fjorda. deželni glavar na Islordskem-Vl. SkrbinšeSc. Sigurd- Silni, poenorski kralj-Drenovec, Gunnar. bogat kmet na Hclgolandu na Norveškem-Gre-goian, Dagnv, Omulfova hči-B ltao-U.-cmar-jeva, Hjčrdis, njegova rejenka-Mariia Vara. Kore-Bratina. Režiser: Milan S rbin-šck. OPERA Sobota, 13. nov. ob 16.: Orfej in Evridika. Red Sobota. . Nedelja, 14. nov., ob 16.: Madamc Bulter- fly. Izven. Cene od 32 lir navzdol, poneticijeiv, 15 nov.: Zaprto.. Ch. W. Gluck: »Orfej in Evridika«. Opera v petih dejanjih. Osebe: Oriej — Golobova, Evrikilza — Vidalijeva, Amor — Ribičeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, kereograf: P. Golovin. Rimski - Korsakov: »Sneguračka«. Premiera te opere bo v drugi polovici tekočega meseca. V njej jc zajeta kot jedro dela najožja povezanost človeštva s prirodo in njenimi večnimi zakoni. Naslovno partijo bo pela Vidalijeva, dirigent: N. Štritof, režiser; R. Primožič, koreograf: P. Golovin. B&DIO LJUBLJANA SOBOTA, 13. NOVEMBRA 8.30— 9 00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20 — 12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročna v nemščiii in slovenščini. 12.45—14.00: Konccrt; igra Radijski cdkester, vodi dirigent Drago Maoio šijanec. 14.C0—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Koncert Malega orkestra Stenovica. 17.C0—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15— 17.45: Koncert ^arinetnega tria. 17.45 — 18 00; Gospodinjsko predavanje. 19 00— 19.30; Prireditev slovenskih domobrancev. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napcved sporeda za naoicdnji dan. 19.45—20.00: Mala medgra. 20.09 — 20.10: Poročila v nemščini. 20.10—2100: Venček napevov. 21.00—22.00: Simfonična glasba. 22.00—22.10: Poroči'a v nemščini. KtiUuva Herman Melviile: »Beli kit« Hermana Melvilla (1819.—1891.) v našem prevodnem slostvu, ki drugače ne prezre zlahka nobenega tujega p-m.enbnejšega imena, doslej nismo poznali. To ni čudno, kajti celo njegovi rojaki, Američani, so se ga spomnili šele v naših dneh, in to potem, ko mu je Evropa priznoJa zasluženi prostor v svetovnem slovstvu kot predhodniku Roberta Lcuisa Stevensona, Jacka Londona Jo pho Conra ia in drugih že davno zaslo-velih velikih epikov neznanih svetov in ne-smi-tne pusV.oovščine. Kot predhodnika te posebne zvrsti leposlovja ga je pač doletela usoda vseh. ki utirajo v duhovnem svetu nova pota: sodobniki ga niso razumeli in so mu s svojim nerazumevanjem krojili zu-r.onlo usodo, ki se da na kratko povedati z besedami: p stal je neznaten carinski uradnik v Ne\v Ycrku, kjer je na pol pozabljen in zagrenjen tuli umrl. Sicer pa je te greh, ki so ga sodobniki izvršili nad njirn, do neke mere umljiv: Melviilovo lite. r;.rno delo je vsa prej nego takšna, dr bi se moglo brez pridržkov vzporejati z del »m prej omenjenih klasikov pustolovskega romana. Zunanji dogodek, s katerim so znali ti in še nešteti drugi, umetniško tuli povsem nepomembni avtorji zagrabiti široko maso, mu je polrejenega pomena, tem bolj pa ga nričeta razglabljanje in mistična okoliščina v dogodk'ii, torej elementa, s ka'erirn si masa pri čitanju ne krati rada časa. In če prištejemo še nekaj njegovega pretiranega individusilizma in njegovo satirično ujed-liivcst, utegnemo razumeti, da si je množico naravnost odbijal. Vse te posebnosti Melvillovega zri'čaja in pisateljevanja so prav debro razvidne iz i Belega Itita (izvirni nasiov >Moby Dick«), ki ga je v gladkem in bogatem prevolu Griše Koritnika poslala med nas kot svoje drugo redno izdanje založba »Plug«. Kakor je razrvidno iz prevajalčevega informativnega uvoda, je to najpomembnejša Melvil-lcva knjiga. Z roko močnega, izvirnega pripovedovalca nam postavlja v njej pred oči življenje na stari kitolovnici, z vsem romantičnim čarom, a tudi z vsemi napori in nevarnostmi, ki so se družile v starih časih z lovom na velike ribake vseh p.tih oceanov. Dogodka, vsaj strnjenega in epično zgrajenega, je v tem romanu — če nočemo šteti poedinih res močn h in zavzet-nih epizod — prav za prav malo, poona s a pa, cla je pisatelj te stvari sem doživljal, da jih opisuje iz lastne izkušnja (saj ja bil mnogo let sam mornar in kitolovec). a da jih je gledal tueli skozi spreminjajoče steklo svojega nemirnega duha, ki je iskal za vsakim pojavom globljega, transcendentalnega smisla. S posebno krepkimi ' potezami postavlja pred nas lik na pol bi z-nega kapitana Ahaba, ki se je zarotil, da bo uničil svojega sovražnika, tajinslvenega belega kita, in ga zasleduje trmasto, ne oziraje se na neuspehe, po vseh morjih sveta. A ujeti ga ne more in naposled v borbi z njim tudi propade. Slog, s katerim nam Melviile pripoveduje to soimo na sebi snovno ne preveč pestro zgodbo, je pogosto za čudo moderen, živčen in poln psihologičnih fines, včasih pa tuli spet baročno natrpan in teatra"en, da postajajo od njega poedine situacije, ki jih izrablja kjer le more za svoje aforistične vrinke. naravnost nežive — a baš to ustvarja v knjigi neko osnovno razpoloženje, ki nas spominja presenetljivo na slog starogrških tragedij, na tajinstvena povezanosti življenj z neizbežno, brezčutno, nadživljenj-sko in ubija^čo usodo. Skratka, vse posebnosti, odlike in pomanjk 'jivosti Melvillove- ga dela se v tej knjigi prav dobro izražajo in založba ja storila prav, da nas je z njimi seznanila. Prepričani smo, da bo naš a ta knnga mel nami marsikaterega hvaležnega bralca. Neko vprašanje bi pa ob tej priliki radi zastavil 1 (in naj velja vsem novim in starim založbam, ki spravljajo danes kak šna koli knjige na slovenski trg): Zakaj se moramo kapricirati baš v sedanjih časih na tc. da izdajamo knjige v »elegantni vezavi« etc. kar ima za posledico horendne etn^, ki jih — to mora uvideti vsak pameten človek — normalen knjigoljub ne zmore? Alj reflektirajo naši založniki na to, da bi kniige prihajale med ljudstvo sploh. Iu je duševne hrane lačno kakor nikoli tega. ali samo do nekaterih d- bro podloženih izbrancev, ki jim knjige v elegantni vezavi etc. potem po navadi neprečitame obstanejo v dekorativni knjižni omari? Primer Dobre knjige in Slovenčeve knjižnice kaža da je mogoče to vprašanje prav gladko rešiti tudi drugače, za vsak okus ln vsak žep. In še nekaj; Knjige, ki prihajajo na naš trg, so po ogromni večini prevodi, iz domačega slovstva pa nam jc zmanjkalo približno vsa, kar bi moralo biti v naših zasebnih knjižnicah: niti enega našega klasika ne iobiš več kompletnega v knjigarnah, da o Trdini, Mencingerju, Kersniku, Aškercu in neštetih drugih, ki jih niti nekompletnih ni. sploh ne govorimo. Ali se naše zaležba zavedajo, kaj delajo? K. K. Mladi akademski slikar Marijan Pllber-šek priredi svojo krstno razstav«. Otvoritev bo v nedeljo, dne 14. t. m. v Ga'eriji Obersnel ob 10.30, na kar opozarjamo naše občinstvo, ki se zanima za domačo upodabljajočo umetnost. Razstava ba odprta od 14. novembra do 5. dccembra. Življenjepis modernega svetnika Kot 21. zvezek »Naše knjige« (Ljudska knjigarna v Ljubljani) je izšel življenje-pisni roman Wilhelma Hiinermanna »Oče Damijan«. Tudi katoliški pisatelji so se ogreli' za tolikanj razširjeno in še vedno bohotno procvitajočo slovstveno zvrst: za biografski roman. Htineimannov spis. ki ga je prevedla v slovenščino s. Marija Beata J al en D N. D., je primer takega romaniziranega življenjepisa, spisanega o globoko katoliškem človeku, še več: o človeku najvišje in najčistejše vrste. t:stemu. ki se ume ves žrtvovati ne le za neko idejo ali za ideal moči, marveč za nadosebno in nesebično službo človeku. S tem izpolnjuje vzvišeno zapoved ljubezni do bližnjega, ki je še komaj kaj večjega od nje med nravnimi silami človeške zgodovine. HOnermann si je izbral za predmet svojega življenjspisnega romana junaka v visokem pomenu besede, modernega svetnika, bi lahko rekli, čeprav ga Cerkev še ni uvrstila med izvoljence božje: patra Damijana de Veustera, očeta gobavcev. Ta flamski rojak je potekel iz kmečkega rodu. Njegovo mladost na vasi, zorenje njegovega značaja in duha nam prikazuje Hiinermann s podobami, ki razodevajo odličnega pripovednika in skoraj že pozabljamo, da ta Jožef de Veuster nt fantazijska oseba, marveč človek, ki je pozneje proslavil svojo flanrsko domovino in ga šteje Belgija med največje može. V teh poglavjih prihaja do izraza živo nasprotje med flamskim ;n vallonskim elementom. Ob koncu prvega dela romana vidimo, kako mladi Flamac občuti v sebi klic za misronarja. DrugI del ima naslov »»Misijonar na vznožju vulkanov« in prikazuje najprej usodo francoskega duhovnika Jožefa Coudrina, ki ustanovi v senci. giljotine Kongregacijo presvetih Src, ki debj 1. 1810 svoj samostan tudi v Loe- venu. Vanj stopi I. 1859 Jožef de Veuster in sprejme ime Damijan. Pozneje študira v Parizu, nato pa odpotuje iz Bremerha-vena kot misionar na Havajske otoke. Opis vožnje, srečanja z novim svetom, v katerega se podaja s tolikim pogumom mladi flamski duhovnik, življenje v gozdu v Puni, potovanje sko.ri pragozd, življenje misionarja na raznih postajah njegove poti, v tako eksotičnem okolju, kakor ga morejo nuditi ti prečudni kraji — vse to je opisano ne Ie slikovito, marveč tudi ponekod dramatično napeto. Tretji del z naslovom sNa otoku smrt:« je posvečen de Veusterju kot misionarju na otoku gobavcev. To je nedvomno najbolj heroično razdobje v življenju tega misionarja in morda najzanimivejši del Hii-nermannovega romana. Je to življenje v peklu, kjer more nedolžne izobčence iz družbe, ljudi, ki jih je zadela najhujša nesreča v življenju, tolažiti in dvigati kvišku samo luč ljubezni in požrtvovalnosti do bližmega. In ta luč se obilno razliva iz toplega flarnskega srca Damijana de Veustera. Ves Molokaj žari od svete človečnosti, ki skoraj ne pozna meje v svoji požrtvovalnosti. Naposled zboli ta herej-svetnik na gobavosti in preživlja kot živ mrlič, vendar čudovito vdan v božjo voljo, zadnja leta svojega junaškega življenja. Njegova smrt je bila spokojna. »Prav tiho je zaspal. Pokoj je bil razlit na misijonarievem obličju, iz katerega je zginila poslednja sled gobavosti. V mrtve roke so mu položili križ, rožni venec in sliko Matere božje. Tolažnice žalostnih, ki je prišla iz Flamske, da svojemu otroku prinese domovino. Pod pan-danusovim drevesom so ga gobavci položili k večnemu počitku in na nagrobni križ nap'sali besede: Nihče nima večje ljubezni kot tisti, ki da svoje življenje za svoje, prijatelje.« v-? i ovitvena dela ¥ Trstu Koristna prizadevanja novega tržaškega prefekta Trst, v prvi polovici novembra. Pozornost Ti ta se obrača v teh dneh predvsem k dvema koristnima pobudama novega tržaškega prefekta dr. Coce-n i a , ki se ie lotil dveh važnih vprašanj. Prvo se nanr 'i na sodobne socialno skrbstvene naloge Trsta, druga pa na potrebe sodobne stavbne varnostne delavnosti. V socialno skrbstvenem pogledu je važen ukrop novega tržaškega prefekta, po katerem je zagotovljena skozi vso zimo prebrana manj premožn:h Tržačanov ter njihovih družin m svojcev. Pobuda je tem boli bvaVvredna, če pomislimo, da niso kazali b.-^VHevski predstavniki v zadnjih !et;h nob?n^ posebne skrb' za preskrbo in prehrano siromašnih tržaških družin preko zime. Prav tako važna pa ie tucli druga pobuda. ki se tiče protiletalske zaščite Trst-. Novi tržaški n -f.kt je obljubil svojo ^omoč pri izgrn^nj; najsedobneje urei,,^'h rrotiletalskih zaklonišč in zavetišč. Švc;le posebno zanimanje za to stvar je pokazal prrfekt dr. Ccceani. ko je sprejel te dn' ravnatelje podjetij, ki so bila pooblaščena zo gradnjo mestnih zaklonišč. Nadzornik protiletalske zaščite v Trstu, general Peter Pasquali, je predstavil tržaškemu prefektu ravnatelje podjetij z inž. Badalottijem na čelu. predstojnikom mestnega tehničnega urada. General Pasauali je ob tej priliki podal zgoščen pregled pomembnih zaščitnih del od njihovega pričetka v lanski pomladi p»i do današnjega dne. Omenil je tudi težko-če, ki so se porajale med deli in ki so bile največje v času cd 15. julija do 8. septembra t. t Nadaljevanje zaščitnih del se je že zdelo skoraj nemogoče, ko je nastopilo novo stanje. Obnova del se je pričela, četudi v nekoliko zadržanem ritmu, toda s čvrstim prizadevanjem nuditi prebivalstvu Trsta pa tudi Tržiča in Milja varna zaklonišča, ki naj jamčijo za življenje prebivalstva pred še tako silnim letalskim napadom. Prefekt dr. Coceani si je izvršena dela podrobno ogledal ter je izrazil nadzorniku generalu Pasqualu svoje priznanje za vse obnovitveno delo, ki je bilo započeto in izvedeno v korist varnosti tržaškega prebivalstva. Zagotovil je tudi potrebna sredstva, kolikor bi bila potrebna, da se zaščitna zakloniščna dela v čim krajšem času dokončajo. Zdaj, »Emetteva!č$vl« nasveti prašfčerejcem k® še reja jrssjskov -azšlrjjena tnali v Ljubijassi, bodo še holj zanimali meščane Ljubljana, 13. novembra i s toplo hrano hranjenih" prašičev pa 0.75 Glasi o Kmetijske dražbe v Ljubljani vztrajno nadaljuje svoje važno gospodarsko in stanovsko poslanstvi. Pravkar je izšla 9. in 10. številka šestdesetega letnika, ki vsebuje pester izbor zanimivih člankov s področja splošnega kmetijstva, sadjarstva., vinarstva, vrtnarstva, travništva, živinoreje, splošnega gospodarstva Ln gospodinjstva. D asi je »Kmetovalec« namenjen v prvi vrsti poljedelcem, najde v njem mnogo zanimivega tudi meščan, ki ima opravka z zemljo ali p s redi to ali drugo žival. Tako bodo rejci pujskov s pridom pre. brali članke, ki vsebujejo nasvete za razna vprašanja prašičereje. V Ljubljani je v sedanjem vojnem času nekaj stotin pra-šičerejeev. Mnogi med njimi so se lotili tega dela brez vsakega praktičnega znanja. Učili so se prašičereje po knjigah, poslušali pa so tudi razne nasvete sosedov, prijateljev in znancev. Velika vnema, ki j h jc nagnala k prašičereji, ni zadostovala, da bi jih cb popolni neizkušenosti kljub d: bi i volji ne doleteli boleči neuspehi. Nasprotno, mnogo je takih, ki so že lani in bodo tuii letos zredili odlično pitane p;aH-lče. Pri -tov inih rejc.li je kamen spotike predvsem pomanjkanje primerne piče. Kclor e ne pridela, s m, je mnogokrat v stiski. Zlasti iet s bedo morali mnogi po-klati svoje praš.če prej- preden bi jih sicer, ker si n so mogli pravočasno nabaviti kr. mil. škoie ne bodo trpeli samo rejci, temveč tudi splošncst. Potrebno pa je vztrajati, dokler se da. Z m limi izjemami vedo vsi prašičereje:, da si lahk pomagajo tudi z želodom Za nabira je žcldda je sedaj sicer nekoliko prepozno, tu pa tam pa se ga vendarle še dob.. -Kmetov Jec« piavi o uporabnosti želoda za pitanje prašičev naslednje: želod vebuje kakor koruza in ječmen mnoge za prašiče važnih hranljivih snovi. Dva do tr.je kilogrami želoda so vredni pri-b.ižno toliko k. kor 1 kg- koruze ali ječmena. Ker ga smemo polagati prašičem, kolikor ga morejo požreti, je želod odlična in uporabna p ča. Posledice pitanja z želodom pa se pokažejo pri slanini, ki dobi rumenkasto barvo in je bolj trda. Omilimo lahko te posledice tak: , da. nekaj časa pred koncem prenehamo s pitanjem z želodom in krmimo prašiče s koruzo. Slanina postane mehke -;ša in bolj bela. Ze :n žel": pa je nevaren prašnim prašičem. ker ;e nevarnost- da zvržejo. želod moramo v tem primeru prekuhati. Tudi mladim praš čk:m krmimo le kuhan želod. želod k g naberemo, posušimo in ga potem lahko krmimo vso zimo. Želod je suh. kadar izgubi pr bližno tretjino svoj? teže. Le popoln ma suh je varen pred po-kvarjenjem. Suš mo ga lahko na peči ali na močnem soncu. Hraniti ga moramo v suhem prostoru in ga večkrat zračit' Drugo važno v rašanje prašičereje, ki ga tu ii obravnava nova številka Kmetu- i val ca«, je vprašanje, ?li naj praš čem nu- j dim; mrzlo aH toplo hrano. Mr.ogi rejci so mnenja- da prašiči, ki jih krmimo s toplo hrano, h tre;':- ia sejo in se rede. Kakor so pokazali po ":i3i je to n; žira nje zmotno. Pii poskusih so vse prašiče razdelili v dve skupini. Prve so hranili z mrzlo pičo, drago pa s segreto z dodatkom tople vode. Toplina prve se je g'ba!a okoli 10 stop. C., druge pa 35 stop. čelz. Količina in kako., vost hrane sta bili sicer popolnoma eno k'. Ugotovili so. da ie narasla dnevno teža z mrzlo hrano hranjenih prašičev za 0.73 kg. kilograma. Večji porast dveh dekagramov pri pitanju s toplo hrano pa ne poplača stroškov, ki so v zvezi s segrevanjem hrane. Topla hrana ovlaži tudi svinjak in kožo prašičev, tako da se laže nabira prah, ki povzroči razne bolezni. Po mnenju teh preizkuševalcev je torej bolje krmiti prašiče zmrzlo pičo v obliki goste kaše. Tretje poglavje iz praš čereje se tiče vprašanja, ki za mestne rejce ni toliko važno, ker se ne pečajo z vzrejo mladih prašičev. Ne samo pri nas, temveč tudi po mnogih drugih visokokulturnih državah pogine mnogo mladih praš čev. Smrtnost doseže ponekod 27 do 30 odstotkov. Z določenimi ukrepi je mogoče vendarle smrt. nost izdatno zmanjšati. Ti ukrepi se tičejo hranjenja tako krmače kakor mladih pra-š:čkov. Slednjim je priporočljivo nuditi dnevno po eno ksvino žličko 2% raztopine železne galice, ki z njo preprečimo slabokrvnost. Važno je, da imajo prašiči na razpolago primerno tekališče in da lahko rijejo po zemlji. Zelo usodno vpliva na razvoj mladih prašičev trenutek, ko jih ne pustimo več se. K. IN O UNION Telefon 22-21 Najnovejše delo znamenitega režiserja Willija Forsta Ženske niso angelčki V gl. vlogah: Marthe Harell, Axell v. Ambesser, Richard Romanovsky in drugi odlični dunajski igralci. Predstave: ob 15.30 in 17.30 uri! Tel.27-30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Moto: »Začetek prve ljubezni bil je valček s Teboj.« — Idila srečnega zakonskega življenja v prelepem glasbe- jg nem filmu »VALČEK S TEBOJ« V gl. vi : operetna pevka Lizzi VVald-miiller in Albert Matterstock. Režija: Kubert Marischka. V nedeljo: MATINEJA ob 10.30: »ZAUPAM TI SVOJO ŽENO« Za vse tiste, ki te burke niso videli! Predstave ob delavnikih ob 15. in 17. Ob nedeljah ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri. — Nabavite si vstopnice v predprodaji! KINO MATICA Telefon -4 i Zabavne dogodivščine mlade filmske igralke, ki se na svojo vlogo iz operete Pri belem konjička pripravlja na povsem svojevrsten način V gl. vlogah: Leny Marenbach, Dorit Kreisler, Kari Schonbock itd. Predstave ob nedeljah: ob 10.30, 13.30. 15.30 in 17.30 uri. Tel. 41-64 KINO HODELJEVO Kako pleše Dunaj ob veselih Straus-sovih valčkih, vam bo pokazal šegavi Hans Moser v velezabavnem filmu VABIMO NA PLES Predstave: nedelja ob 14.30 ,n 17. uri, delavnik ob 17. uri sati. To so izkusili tudi meščanski rejci, ki so nekateri kupili premlade prašičke, pa kasneje niso imeli mleka, da bi j:m ga polagali, če odstavimo pra-ičke že po štirih tednih, dosežejo težo 100 kg šele po preteku 209 dni. pri šestih tednih se skrajša ta doba že na 192 dni, pri desetih tednih pade celo na 183 cLni. Zaključek je, da ne smemo mladih prašičkov odst-ivijati. dokler niso stari vsaj šest tednov. To naj si dobro zapomnijo vsi meščanski praš čerejoi in pazijo, ko kupujejo mlade prašičke, na njihovo starost. ŠPORT Polž in elektrika — v številkah Naglica, brzina, hitrost, bliskovita- vojna, to so pojmi, ki danes obvladujejo svet, predvsem pa veljajo kot prvo pravilo vseh, ki vodijo in polagoma — tako pravijo vsaj — zaključujejo vojaška premikanja sedanjega oboroženega spora med narodi vsega sveta, že v mirnih časih se je življenje iz dneva v dan preoblikovalo z neverjetno naglico in vsak je stremel, da bi dvignil tempo življenja in mu dal še živahnejši ritem, med vojno pa je čas — kadar gre za posamezne odločitve na bojiščih kakor tudi za končne obračune o uspehih ali neuspehih med obema nasprotnimi taboroma — eden najvažnejših činiteljev za dosego zadnjega in morda odločilnega udarca za zaključi-tev sovražnosti in pričetek nove dobe v svetovni zgodovini. Toda, to razglabljanje prav za prav ne spada semkaj; mi smo hoteli reči, da ves svet od pamtiveka ter ne glede na to, ali živijo narodi mirno med seboj ali pa si z orožjem kujejo novi red, stremi za rekordi v hitrosti. Kdor je hitrejši, je običajno tudi uspešnejši, natančno tako kakor pravj stari pregovor: kdor psej pride, prej melje! In te besede veljajo enako za čase,' ko je šlo samo za hitrostne rekorde prestižnega ali vsaj gospodarskega pomena kakor za sedanji čas, ko so na tehtnici rešitve in odločitve, ki bedo ustvarile novo zgodovino sveta. In kakšna je blika o tem prizadevanju v številkah? Kot navadni smrtniki mislimo primerjanju hitrosti najprej na človeka, ki ga poznamo kot počasnega, kadar se sprehaja in prebira svoj vsakdanji žur-nal, ali kot hitrega, kadar se kot tekmec pojavi na športni prireditvi v teku na najkrajših progah. Poglejmo torej najprej številke, ki se nanašalo na najhitrejše tekače sveta. Na najkrajši tekmovalni progi za atlete (100 m) se je hitrost v zadnjih 50 letih stopnjevala takole: Leta Ime Casvsek. V sek. Kje 1896 Burke 12 8.33 m Atene 1900 Jarvis 11.2 8.93 m Pariz 1904 Hahn 11.2 8.93 m St. Louis 1906 Hahn 11 9.09 m Atene 1908 Walker 10.8 9.26 m London 1912 Craigh 10.8 9.26 m Stockholm 1920 Paddock 10.8 9.26 m Anvers 1924 Abrahams 10.6 9.43 m Pariz 1936 Ovvens 10.2 9.80 m Berlin še bolj nazorne ln zanimive postanejo te številke če jih razvrstimo med skrajnima mejnikoma, polžem in elektriko. Seveda tu niso važni podatki o progah ln časih, še manj pa kdaj in kje so jih ugotavljali. Saj so zgovorne dovolj tudi brez tega! Polž prevali v eni sekundi 0.001 m Tovomj voz 0.8 m Tok vode 0.9—1 m Konj v koraku 1.1 m Vojak 1.3 m Muha, če ni na begu 1.6 m Pcšec. naglo 1.6 m Plavalec (ampak samo rekorder) 1.73 m Veter, zmeren 2 m Konj v teku 2.1 m Pešec (športni) 3.81 m Veter, močan 4 m Konj v diru 4.5' m Jadrnica (brez motorja) 4.6 m Parnik (v mirnih časih) 5 m Tramvaj (ne ljubljanski) 5.-7 m Tekač na dolge proge (Nurmi) 6.386 m Tekač čez zapreke 7.74 m Jahta (na jadra) 8 m Drsalec 9.5 m Tekač v štafeti nad 9.50 m Tekač (na najkrajši progi) 9.8 m Brzi parnik (za civilne ljudi) 10—11 m Tramvaj (v Ameriki) 11.6 m Tovorni vlak 12.5 m Zrakoplov torpedovka. vihar 16 m Osebni vlak (ne na TT-hniko) 22.2 m Brzi vlak . 22—25 m Dirkaln? konj 25.3 m Golob 26 m Orel 31 m Kolesar (cesta brez gramoza) 33.4 m Orkan 39 m Avto od 42.5 do 53.8 m Motorno kolo 46.7 m Letalo (755 km na uro) nad 209 m Zvck 333 m Poljski top 442 m Točka na ekvatorju 450 m Strel iz puške 645 m Strel pomorskega topa 725 m Zemlja okrog sonca 30.800 m CANKAR IEVF SPISI. 0 ki. 7-J-l U'il BKIV. PO prvovrsten, bi; >1 i-j. :uus:o. Ponu 11 • jjj! Juira po-i -lli;--r. KUHARICA i molu.;ia. k oprtala v.-.i tr>nu 'ieia. išč -lu..lhi v boljši hiš Vj-j-iti Sl":n--.kova 21. dvorišen ni-a. __ 20U5S-. twsmm AVTOMEHANIKA mo prvovrftneg.'j9 C lno zb r ' ZVtlkllV aut< -jovu. !ir. Vj ti.-j i\ ua>L PISALM oiKOj i-rv ivrt •> ii. uil-i v o*et liibneoi .-jii.u »s-i.i »a-zro uj il rrese- i -t i - .-.n-1." ivuri.v'-H' AGO J :> lolik' ..;. .v»;no riU'iU 11:1 oj: vj i Jiitr.i .0>1 '■•-K . -5o(>Ci« (Minov-• i i i ti tmdi mizar.-! vo š; jr!. >=ak lan ud J lo 5. ur. * sostilni Olovška 7J. »rrROSKI K'NO l n'kaj normalnim film ; žeiu-ki ;.iaic za 33"• lir; bela otroška ;rderra f katsjco in zr iloje z,. 1— za 300 lir. orolan. (!l<=iwe'iova c. 23 — Jevl ar. 20106 R KRZNFNO JOPO dohro ohranjeno prodam. — Oirlid.i re r- Vaenfi^. Zalo- ška c. 6. " RADIO »Injelin« 2-hI in moško kolo. p- •dam lir. Om.vna- Jc/.e« m 2oons-a -ubljeno za ISTfl fil -Trv-07.(i ŠIVALNI STROJ -Pini'T«. pogrr?l;:v. 5'vh na prej in naza . ug-dno iro. Seme. Salendrov: 0 ITT. ivonee. *lino-6 MTZO posteljno iim.v:co želoz.-o. brl niEiva!n:k. j-jjnlii stol. mo5ke m>z< 7 SNE?KF. ali škomj\ 5t 33. knoim. N.r-lov v v?'ii po«L J»i;r«. 20'74-7 ELEK KITHAtviK r ^lli-anje Tob-o ohrn-n en. kupim. Poncdbe nn osi. odi. Ju'r» rr*l »Kuhalnik«. 30055-7 SVFTT.O DFTAVNTO no možnosti v sredini me?ta. išf.Tn z* takoi za manjšo :n ;>Htrijo fzlf tilniro). Ponudbe na "1. Jutra. 300S4-23 NA STANOVANJE sprejmem brezplačna žensko, ki bi m neka; 1ni v tednu pom:iju!a pri go-podmjstvu. — Naslov -e izve v :raf'ki na Tržaški c. 28 20133-?: PRAZNO SORO vel ko. svftlo parkelirano — o>ldam Najraje gospodu. M. K okni i. Ambrožev trg 3-L 20072--23 OPREMLJENO SOBO i kozaln co. od.iom bol "š mu i gospo it akoj. i«-' ^am-ftojni ; inimi osebi. Nn-li" v vseh j-osl. J-itra 20130-23 | OPREMLJENO SOBO lei vrne proti na-sns.1': na viško stražnico. 20063-37 OBVESTILO! Stalne stranke, k- nosijo t meni onutev v zonrav-!o 'b- vešeam, da je zadnji 'lan | prijave v sobot' 13. nov. S i $ -boj zrinesite ob"«*:ln«-kaznice Klavžar. Vošn akov(1 j 20108-"7 VLOGO M !- ue hranilnice. Nove mesto. 100 OOT lir. rrodamo. Ru-dn!f Zore. L-ubljana. Oloe išk^ nl-M l" ?' !7 t Prenehal je utrip za ta svet pre-blagega srca naše prisrčno ljubljenr-hčerke in sestre, gospodična PUGELJ MICE uradnice Pokoj, ravoda Pogreb bo v nedeljo 14. t. m. ob 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, 12. novembra 1943. ŽALUJOČI OSTALI Elektrika v brzojavni žici nad 11 milij. m Svetlobni žarek nad 305 mllij. m Elektrika v 1.7 mm debeli bakreni žici 450 milij. m Številke iz gornjega pregleda vzbujajo dovolj spoštovanja pred človeškimi sposobnostmi toda prav posebne pozornosti so vredne v onem delu, kjer se hitrost letala približuje hitrosti zvoka. Ker gre razvoj tehnike še zmerom svojo pot k večji dovršenosti in je tudi sila človekovega duha neizčrpna, ni treba dvomiti, da bo" prišel čas. ko bo moderni človek z zgraditvijo še modernejšega stroja prekosil tudi mater naravo. Vsem sorodnikom, prijateljem :n znancem sporočamo tužno vest, da je umrl po daljšem bolehaniu nnš oče. gospod Primožič Lesp^ld vodja zemlj. knjige v nek. K večnemu počitku ga spremimo v soboto, dne 13. t. m. ob ol 4. uri popoldne z zal, kapele sv Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, Hoede (Nemčija), Črnomelj, dne 12. novembra 1343. MARIJANCA roj. KAKLIN, soproga; JANEZ, sin; rOLDIKA, hči: MEL-HIJOR, JOSIPINA, brat in sestra. 11 Umri nam jc naš ljubljeni očka, dedek. brat. stric, tast in svak gospod FRANC JELENC ŽELEZNIŠKI VPOKOJENEC 11. t. m. po kratki bolezni v 81. letu starosti. Pogreb pokojnega bo v soboto, dne 13. novembra 1943 ob 3. uri pop iz kapele sv. Jožefa na Žalah, k Sv. Križu. Ljubljana, Lienz a/Drau, Vrhnika, Jagodina, 12. novembra 1943 Globoko žalujoči: IVANKA por. PODBREGAR, FRANCI, ANGELCA por. ROMAN ing. STANKO, MI MI por. dr. KENDA, otroci in ostalo sorodstvo. liptsovrva L'"ox: 33 S miE I MEJE Romaš Ob pogledu na DoIlyjo, ko je dirjala proti njegovim dvoriščnim vratom, je stotnik Baker, ki je pravkar popravljal obzidje-izpustil težak kaTnen iz rck. da je zemlja kar zabobnela. »To ;e mslo masi j ko čudež!« je zarjo, vol. Nekaj trenutkov od presenečenja ni mogel spraviti besede iz sebe. nato pa je og:.;čeno vprašal: »In kje so moji voli?« Gosp,» Bakerjeva in peterica nedoraslih E^kerjev so se zbrali 'z dvorišča in skednja ter zavzd:.gnill nov krik in vik. »Sveta nebes«! in »Bog nebeški!« in -Ne, taka reč!« In zdaj je bila Dolly privezana k enemu izmed kolov pred Parkerjevo trgovino, viri sodci in vsa vedra v prodajalni so bila prazrri, in lenuh rji iz zadnj-r izbe so v gruči stali okreg ridžega konja. čez dan ali »'.va bo najbrže priplesala t.ud-i goved,« ;'e Izabel'n oče veselo prerokoval pri večerji. Tola irjegova prerokba se ni uresmčtia Dnevi so se raztezali v tedne, tedni v mesece. Usoda volov stotnika Bakerja in te-iic J ma Ida je ostala takisto skrivnostna kakor Do!lyjLi:a vrnitev. Izabela si je za- radi tega še bolj belila glavo kakor kdor , koli v kraju, in njena edina že.ia i"3 bila ; da bi mogla Dolly govoriti. ! 11. poglavje Jasa je b'la zelena in posejana z regratom. Ob potoku so cvele na dolgih stebelcih dišeče vijolice. Taščice so vneto '.etale okrog s travnimi bilkami in trščicami v kljunih, in kaj pogosto je bii tudi košček nitke vmes. Zunaj na južni strani hiše sta Jzabela, in njena mati razgrinjali novo na-tkano platno po travi, da bi se pobelilo. Molče sta opravljali svoje delo. Tedajci pa se jima je zazdelo, aa slišita oddaljeno dr-dranje koles. Izabela se je radovedno ozrla proti cestnemu ovinku. Na robu gozda sta se majala dva para razkrečenih rog in be. li glavi dvojice volov. Zdaj je zagledala tudi široka rdeča hrbta živali in moža, ki je stopal vštric nji;lu. N?to se je pokazal vez in na njem stisnjena gruča ljudi različne velikosti in starosti, ki so vsi razburjeno mahali z rokami. jO, Davisovi se vračajo!« Preden je mati utegnila kaj reči. je Iza-| bela izpustila kos platna, ki ga je pravkar i hotela razgrniti, na tla in švignila čez dvo-i rišče. 1 Pogled na šestorico ljudi, ki so prihajali po cesti, -t storil, da je dobil svet v Iza-belinih očeh drugačno, veselejše lice. še vole bi bila najrajši objela. Evo, tu je bil gugalnik, ki je stal vedno pri kuhinjskem ognjišču, in mali ročni kovčeg in košare za prtljago. Vračali so se za zmerom. Voz se je ustavil pred vrati, in takoj so jeli govoriti vsi vprek. Kako se je bila Ja-re potegnila! In Abby je bil zdaj tako velik kakor Jane, takrat, ko so odpotovaJi. Ali le bila Evgemja večja od Pollyje? Postavili sta se s hrbtom cb hrbet da bi odločili prepir. Isto sta storili Jane in Iza. bela. Z osuplo radostjo je Izabela ugotovila, da je bila preh tela sosedovo hčerko skoraj za pol glave. Mala Nancy je že hodila in govorila cele stavke. Davisovi n:so bili nič manj presenečeni, ko so videli, da maM John že raca okrog, in slišali, da že blebeče. »Kakor hitro raztovorite voz in nekoliko pospravite po hiši, pridite k nam na kosilo,« je dejala gospa Owensova. »Jcžef je davi nalovil toliko postrvi, da jih bo za vse dovolj. Niti slišati ne maram da bi odbili.« Izabeli je bilo, kakor da ji ne povzroča delo nobene težave več. V trenutku je bilo vse platno razgrnjeno, kuh:n-a pometena in pospravljena, kositrne sklede zlikane, da so se kar bleščale, in vse nared za družbo, ki so jo pričakovali na obed. Niti Pollyje ni bilo treba opominjati, naj pusti svojo peko ilovnatih kruhkov in pomaga pogrniti mizo. Bilo je kakor o prazniku. Čeprav ni bilo mnogo časa za pripravo kosila je obed vendar precej dolgo trajal. Starejšima deklicama se je vsaj zdelo tako. Vkljub rjavim, krhko zapečenim pestr. vim in obilici zlatorumenega Koruznega kinhn sta komaj čakali, da bi bilo kosilo < pri kraju in bi jo mogli skupaj kam ubra-t 'i--..ko st s imeli povedati! A šele. ko 1 sta s prekrižanimi negami sedeli v sked-1 nju na kupu sena, sla se počutili res udobno. Tu, kjer ju je posiušala samo graha-j sta kokoš, ki si je iskala prostorčka, da » bi znesla jajce majhna miška in nekaj paj-1 kov. sta "eli pripovedovati druga drugi vso. ! kar sta bili doživeli v minulem letu Deklca, krije bila na tujem, je poročala o čisto drugačnem svetu, kjer so se i;udje vozili v kočijah, nosili svilene in mušljina-ste obleke ter obiskovali družbe v velikih, s svečami ž vo razsvetljenih hišah Tudi ona je bila dobila mušijinasto obleko in sa-fijanaste čeveljčke. Oh Bela si mora prej ko mogeče ogledati njene nove zaklade. Ko je nekaj- časa poslušala Jano. se je Izabeli zazdelo, da je bilo njeno lastno živ-i ljenje dokaj medlo in brezbarvno in da nima nič povedati o njem. Nič povedan! Komaj je začela, je mestni prijateljici skoraj sapa zastala, in njenih vzklikov: --Oh. Bela!« ni bilo ne konca ne kraja. Na primer tisti dve noči v Tuttlovem skednju ko «o prežali na Indij?nce, ki so utegnili prilo. mastiti vsak trenutek- nazadnje jih pa vob- če ni bilo. Ali pa sam tna zima, ko je bil oče na meji in so živeli doma tako težko in zapuščeno življenje Vrhunec je bilo seveda Dollyjino skrivnostno izginjenje in njen^ zopetna vrnitev. »škoda,« je reklo dekle, ki je bilo sedelo v kočiji, obiskovalo družbe in govorilo s trdnjavsk m poveljnikom, »škoda, da e ni bilo tu. zdi se mi. da sem marsikaj zamudila« > Bcla,« je rekla, ko je bila večina nov c povedana, »zdaj, ko sem leto dni živela v mestu, se bom čutila gori u«. naši farmi zelo zapuščeno. Kaj men.š. kako bi bilo, če bi si spet p sali pisma in jih nosili gor v najino .pošte, kakor smo jih prejšnje čase, ti pa Peter pa jaz? Kako lepo nam je. bilo takrat.« ».Pošto- bi bilo treba znova postaviti. Stara se je podrla.« Izabela je zamolčala, da je bila sama z brco porušila kamenito grmado, :n tudi svojega pisma Petru, ki je bilo ostalo brez odgovora- ni niti z besedico omenila. Jane je spet iztegnila noge in se spustila po senu na tla. »Dajva! Stopiva gor In postaviva jo zno_ va.c Bela se ni ganila. »Mar ost?.n'va tu in se še kaj pomeniva.« je predložila. Razmetano kamenje na griču jo je preveč spominjalo dni, ko s Petrom šc nista imela skrivnost- drug pred drugim. Schriftloitei tre : I J:, \ .>r-n !«'-n. — S'iir &