MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE - Sezona 1954- m m Gledališki list 8 Janko Gregorc: MELODIJE SRCA MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE SEZONA 1954-55 GLEDALIŠKI LIST 8 N' petek tli. maja 11155 ob lil.lttl tiri Premiera V nedeljo 15. maja 1955 ob 19.30 uri MELODIJE SRCA Opereta v Glasba: JANKO GREGORC Dirigent: RADO KLEP Scena: JOŽE BEDIC Zborovodja: POLDE ULAGA treh dejanjih besedilo: HINKO STEPANČIČ Režija: JOŽE TOMAŽIČ Plesne točke: METKA KAVNIKOVA in SLAVKO NOVAK O s e b e : Amalija Mirtič, vdova Liza Cegnarjeva Silva, njena liči Pavica Klečeva Vera, njena nečakinja Alma Jeramova Anda. Silvina kolegica .... Slava Marošcvičev; Katja, Silvina kolegica Jožica Kolblnova Marija Barilič, vdova i/ Trsta . , Stanka Geršakova Marijan, njen sin, operetni lenor Vlado Rotar Zvonko, Marijanov tajnik ... Tine Rant Striček. Anton Arnič, vodja ..Noblese“ Franjo Slibilj (ii/.ela, modna risarka pri „Noblesi“ . Tatjana Gostiševa Viktor, sluga pri .,Noblesi“ .... Marijan Stare Milavski, baron Bojan Čebulj Marjana, sobarica v hotelu na IJledu Lidija l.ajnerjeva Marijan, piccolo v hotelu na Bledu Janez Kavčič Natakar v hotelu na Bledu ... Andrej Kosem Radio Lenor v hotelu na Bledu . Tine ■ Rant Napovedovalec Radia Ljubljana . Franci Pogačnik Teobald, svak Marije Barilič . . . France Cegnar Ala Barilič, njegova žena .... Marjanca Čebuljev 1. novinar na Bledu Lado Nikolavčič 2. novinar na Bledu Srečko Mlinarič Gostje pri .,Noblesi“, gostje hotela na Bledu, plesalk nogometaš, gorenjski l an tj e Skladatelj Janko Gregorc in njegova opereta „MELODIJE SRCA“ Cesta pod Rožnikom v Ljubljani; tam stanuje profesor glasbe Janko Gregorc, znani skladatelj še i.o;j znane operete „Melodije srca“. „Erike“, „Lj ubezcn naj živi", „Princeska in zmaj, itd. Zdaj je cvetoči maj, takrat pa, ko sem ga obiskal, je bila mrzla zima; drevje in grmičevje v mestnem parku Tivoliju je nosilo zimsko cvetje — ivje. Pomladansko zelenilo in pisano cvetje, takrat pa kristalasto ivje in zimski mraz. Mraz je bil tudi v sprejemnici komponista, toda srca so ogrevale prelepe melodije. Njegova gostoljubna ženica nama je,postavila na mizo steklenico zdravilnega domačega žganja, da bi naju ne zeblo in mrazilo v nezakurjenem glasbenem salonu. Ozrem se po njem; čipkaste zavese so zastirale ledene rože na oknih; po stenah visi nekaj z umetniškim okusom izbranih slik; dalje svojo zgodovino!) in na njem kup not; zbrani in izbrani raznobarvni svileni tra-z daril raznih premier in predstav njego- že kar v šopu lep klavir (ki ima blizu na steni vise , Jkovi 7. vencev in šopkov — vik glasbenih del. .(Tovariš Gregorc! Golovo ste že uganili, zakaj in po kaj sem prišel!" sem pričel pravi razgovor, nekoliko negotov, kajti skladatelj doslej še ni dal dokončnega odgovora, ali bo dovolil našemu gledališču uprizoriti svojo Opereto „Melodije srca“ in če bo posodil ves notni material. . že vse pripravljeno!“ je odgovoril v smehu in pokazal zvezkov na klavirju. Mislil sem vam že poslali, a sem se kdo osebno zglasi pri meni; saj boste razumeli, je zelo drago sen in ne bi rad, da bi se kje izgubilo ' material za mojo opereto „Ljubezen naj „Tam je iui kup notnih pričakoval, da notni material kot se mi je izgubil ves notni živi“ — prav na Jesenicah.“ Začudil sem se, kako je to mogoče, a že je nadaljeval: „Na jeseniškem soko'skcm odru so uprizarjali pred drugo svetovno vojno operete, celo zelo zahtevne; na prošnjo sem dal odboru originalno partituro. Krstna predstava je bila tik pred fašističnim napadom na 'bivšo Jugoslavijo leta 1911; ves notni material je osLal v Sokolskem domu, kjer je bil izgubljen. (Kot pripoveduje] so nemški fašisti izpraznili Sokolski dom, vse pohištvo z inventarjem vred pa zažgali, zgorela je med drugim tudi izvirna in edina partitura za opereto „Ljubezen naj živi“). ' „Ali si niste doma obdržali vsaj prvih zapiskov melodij, skiciranih skladb, baletov?“ sem ga povprašal. „Nič! — Težko, zelo težko je kom ponirati iste melodije in glasbene motive še enkrat, vdrugitč! Kar je bilo vrženo na notni papir, ostane na njem;; v drugič skorajda ni mogoče iztrgati iz srca iste melodije. Skladanje je stvar umetniškega navdiha in srca! — Le, dveh glasbenih motivov, oziroma melodij sem sc spomnil in ti sla v opereti „Melodije srca", lii je dožive'a svoj krst v ljubljanski Oneri in dosegla ogromen uspeli — 30 predstav v eni sami operni sezoni!“ Vstal je in mehko pobožal svilene trakove, z zla’.ih in srebrnih lovorjevih vencev, daril oh krstni uprizoritvi; iz predala je nato po- tegjvil kar cel kup fotografskih posnetkov ter izrezke iz takratnih časopisnih ocen, ki so vse zelo laskave. Zdajci je ves oživel, ko je našel med njimi oceno svoje mladinske spevoigre „Desetnica“. Tudi mladinska spevoigra „Desetnica“ ima svojo usodo, samo obratno; po uprizoritvah v ljubljanski Operi je pokojni prijatelj Pra.n Lipah (saj ste ga poznali z gledaliških desk!) pobral vse vloge svojega besedila, da ga bo predelal, izbo'jšal ter ga izpopolnil s svojim finim humorjem; cesto sem mu prigovarjal ter ga prosil, naj besedilo skonča ter mi ga ponovno izroči.. Do tega pa nikoli ni prišlo in tudi v .zapuščini Lipahtm ni sledu o besedilu „Desetnice“. Morda bi Vi napisali novo besedilo? Pevski parti so zelo melodiozni in ljubki!“ lil že je sedel za klavirjem, zaigral in Liho zapel... „Prav tako iščem besedilo za novo opereto ... Ali ne bi napisali kaj vedrega in veselega, saj je opereta tudi umetnost!“ Pritrdil sem mu: „Kot mlad dijaček v Mariboru sem zelo rad zahajal v opereto in preko komične „Prodane neveste“ sem se dokopal do resne opere; zdaj pa zelo rad poslušam in gledam opere; to je ena razvojna pot v glasbeno, operno umetnost.“ Vrnil se je, natočil Šilce žganja ter zone! sedel. Z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem mi je pokazal dopis: radio Ljubljana in Koper, Zagreb in Beograd bodo z operno zasedbo in orkestrom Slovenske filharmonije posneli glasbeni del operete „Melodije srca“ na magnetofonski trak in plošče. ,',P|o ljubljanski uprizoritvi pred leti je niso uprizarjali doma.“ „Poznal sem njegove čustvene pomisleke za to. „Kaj pa drugod?" „V inozemstvu, predvsem v Ameriki, jo igrajo številna operetna gledališča; seveda so jo amerikanizirali, opremili razkošno, bogato; uvodno modno revijo v začetku prvega dejanja so raztegnili tako, da sango ta traja celo uro, ponekod pa kar dve uri! Tam pač iz umetnosti narede trgovsko reklamo, propagando za velike modne trgovske hiše. Bajc so vsi zelo zadovoljni: lastniki operetno-revijskib gledališč In trgovskih velemagazinov, pa tudi gledalci... Ume no;t pa ne sme postali dekla zasebne trgovine, čeprav je znano načelo raznih direktorjev gledališč, da se denar, vržen skozi okno, vrne skozi glavna vrata gledališča!“ — Razgovor je bil s tem končan. V lejm je Gregorčeva žena prinesla črno kavo, nato pa skrbno zavila ves notni material. In že je zabrnel telefon: profesorja Gregorca kličejo na gimnazijo. Krepko sva si stisnila desnico. Povabil sem g!a, da nas obišče, ko bo opereta „Melodije srca“ prišla na jeseniški oder, ker bo to tretja Gregorčeva opereta na Jesenicah. J (»že Tomažič VEČERNA ZARJA TA N G O SILVA: ZVONKO: VERA: ZVONKO: VERA: ORA: VERA: Ptičici so zaspani, rosa na poljani boža nežni cvet diven je širni svet, v mrak je že odet... Vsi smo zdaj veseli, dan smo preživeli, lahko brez skrbi, mirno zapreš trudne oči... Sonce tam z daljave nežne še pozdrave nam pošilja v dar, zarje obliva žar, prav vsako stvar ... Saj večerna zarja, bajni svet olvarja, tajni svet srca. Zarja, ko vstane, nove romane, vživajo srca vsa ... Zlato žari večerna zarja, hladna prihaja noč ... Naše srce močneje udarja, saj noč ima čarobno moč ... V te plave oči, da se ozrem, dovolj je meni le enkrat samo potem lahko vam že povem, da bije srce močno! Pardon, gospod, pomota je, poglejte bolje še. enkrat oči, rajava njih lepota je, a plava res ni! Joj, zares, lo je dokaz, da v meni nekaj se močno budi, da vaš me zmešal je obraz, da v prsih srce gori Pardon, gospod, pomota je, srce tak hitro se zares ne vžge, če pravi fant od fare sle, ubogajte- me! :Mirno počakaj in solz ne pretakaj!“ Ljubezen skriva se prav na dnu srca! Zvesto počakam, nič solz ne pretakam! ZVONKO: II.: VERA: ZVONKO: VERA: (Sledi išči' zavoj s STRIČEK: VIKTOR: VERA: VIKTOR: STRIČEK REKLETA: VERA: VIKTOR: STRIČEK: VSI: O, srce! Verno čakalo ko te!“:) Kako bi vara povedal to, pioljubil vas bi le enkrat samo, . pjozabil koj na ves bi svet, ob smel bi le vas objet! Pardon, gospod, pomola je, kravato ste dobili že, kajne? Sedaj pa kar zahtevate še moje srce! Košček le, majhen košček le, kadar strelja Araor zgubi mlado dekle srce! Košček le, majhen košček le, srečno moje bo srce zares! Ne. ne, ne, samo košček ne. če vas bom ljubila, celo dala bom srce! Ne, ne, ne, majhen košček ne, darovala bom celo srce! ples. I’o plesu zbežita v ozadje. Zvonko se vrne sam ter kravato . V gledališče gremo vsi nocoj, v ložo vas povabim, kar z men