DUHOVNO ŽIVLJENJE LETO X. - ŠTEV. 176 LA VIDA E «SPIRITUAL ANO X. - NUM. 176 SEPTEMBER 1942 _________________SEPTIEMBRE 1942 6. SEPTEMBRA, NA KRALJEV GOI), SV. MAŠA OB 11 H V KRIPTI SVETE ROZE 13. SEPTEMBRA OB 15 H VELIKA VESELICA V DVORANI UL. AZCUENAGA 164 EL GRAN FESTIVAL ARTISTICO ANUAL de la Revista eslovena "LA VIDA ESPIRITUAL" se realizara el dia 13 DE SEPTIEMBRE, a las 15 horas en el Salon San Jose, Azcuenega 164, con un programa interesantisimo. El producto sefa destinado a cubirr el deficit de la Revista y para los prisioneros de guerra yugoslavos, por interrncdio de la Cruz Roja. Vease el programa en la pogina 170. LA MIŠA YUGOSLAVA Con motivo del 19. cumpleanos del Rey yugoesla-vo Pedro II, se oficiard el 6. DE SEPTIEMBRE a las 11 horas en la CRIPTA DE SANTA ROSA (PASCO 409) una misa a la que asistiran altas autoridades. Invitad a vuestros amigos y venid apoyar nuestras plegarias con las vuestras. Cantarä el coro esloveno. Todo lo demäs es impotente frente a los horrores infernales de la guerra y de la maldad. Solo Dios puede remediar. Nazaj v planinski raj - Volveie a mis montanas Cancion del P. Simon Gregorčič, tan cxprcs'va del carino hacia el r ..con de su nacimic no, . uo todo el .eblo lo hizo suya — mas todavia los h j os d', la mon-tanosa Eslovenia, que nos encontramos tan lejos do aguel panorama ma.avilloso. De verde tapizados. los valles y las lomas ofrecen mil aromas a la estaeiön floral. Los trinos, melodias desgranan placenteras, aqui, la primavera alli, la nieve aün. No ves cuäntos amigos, rodeemdote ansiosos, te dicen carinosos: iPor que te quieres ir? iQuč lazos misteriosos te ligan a las sierras? iPor quč, di, no te quedas? iPor quč quieres portir? Entre lozanar; vides de smgular riqueza un volle en.antador. Mus yo ■ > . quo mmca, posar mi pl ant a cnhelo sobre el abrupto s ;elo de m: serrano Eden. Contempla los vinedos, cargados de racimos, en oro convertidos, alegres como el sol. iPor que, por que preficres las äsperas pendientes a la vision somiente de! fii.io y do la flor? Recuerdos imborrables a ellas me Han unido, en ellas he nacido, alli quiero morir. i O adoradas cumbres, como alcanzarlas quiero! Tan cerca estäis del cielo, que alli me siento en čl. BLED una perla de las bellezas cslovfcn;C ide:,! i. kinč nebeški . . DUHOVNO IIVLJENJK je mesečnik. Uredništvo: P a s c o 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer, sredah in petkih n’ doma. Uprava: Paz Soldan 4934 Telefon 59 6413 Registro de Prop. Intelectual 81190 CERKVENI VESTNIK 6. SEPT, Maša v spodnji cerkvi sv. Roze ob 11 uri, spomin rojstnega dne jugoslovanskega kralja. Ob 12 uri v zgornji cerkvi za Šeruga Jože. Molitve na Paternalu. 13. SEPT. Maša na Avellanedi za stariše Dravec. ditev ob 15 uri v Salonu San Jose. Molitve se ne vrše, ker je prire- 20. SEPT. Maša na Paternalu, obletna za Viktorja Kerševan. Molitve na- Avellanedi in shod bratovščine Rožnega Venca. 27. SEPT. Maša na Avellanedi za rajne Kren in Sirk. Molitve na Paternalu. Krščeni so bili na Paternalu Silvija Marija Antonija Baretto in Viktor Troha. V TISKOVNI SKLAD “DUHOVNEGA ŽIVLJENJA’’ so prispevali: Gorjan A. 1.—, Podlogar A. 1.—, Brr-detr L. .1.—, Baretto 8. 5.—, Iiutar M. 1.—, Scagni ,T. 3.—, Petrovčič 1.— . Lepoša J. 1.—, Okroglic .1 .1.— . Cotič J. 1. —, Kodelja T. L- Cerkvenik F. 1,—. 13. sept. se vrši velika prireditev katere dobiček je namenjen deloma za kritje primanjkljaja D. Ž. Zato ste vsi prijatelji povabljeni, da doprinesete v ta namen. En del dobička pa bo šel za vojne ujetnike in za paternalsko šolo. Za zastavo Bratovščine živega Rožnega Venca se že vršijo zbirke. Imeli bomo dve zastavi, ker imamo dve skupini. Na Avellanedi je že zbrana lepa vsota. Prispevali so: Horvat Pavel in Marija 20.—, Sapač Karel in Marija 10.—, Matuli J. 5.—, Krajcer 2.—, Hajdinjak 10.—, Črnko A. 2.—, Bočkor L. in A. 2.—, Hozjan S. in M. 2.—, Simon K. in K. 2.—, Ostrič T. L—, ltopas V. in T. 2.—, Hozjan J. ]. Gnšpar A. 2.—, Laki M. in M. 3.—; Gomboe. A. in C. 2.—, Družina d. in A. 2.—, Samsa V. in M. 5.—Kurnjak š. in M. 5.—, Pilo M. 5.—, Talabcr š. 2. —, Kalamar K. in T. 5.—, 1 troša š. 2.—, Gomboe F. 5.—, Frumen A. in L. 2.—, Benko .1.—, Bokan V. in M. 5.—, Cipot J. 2.—, Berden L. 4.—, Fujs L f>.—, Dravec J. in T. 5.—, Barber J. in T. 2.—, Lanjšek .T. L—, Ritoper š. in A. 2.—. žiikš A. iii V. 3.—, Nemeš J. in V. 10.—, Časar M. 5.—, Osvald L 5.--, Gorza M. 2 —, Andre jek K. 2.50, K. I, 5.—, Šeruga A. 5.20, Šeruga E. 2.—, Gontboe M. 5.—, dpi rek A. 3.—, Küster M. 2. -, Kustec K. 2—, Balažič M. 2—, Hujber K. 2—, Kreslin M 2.-—, Šibiva A. 2. , Tavčar R. 2—, Tkaice M. 2— Gomboe O. 2—, Mlakar K. 2.—, Senica M. 5,- -, Senica O. 2—,A. 0.50, Štefane e. J. 2.—, Ošlaj d. L—, Žlebič J. 3—, Kuzma d. 2 Berden 6. 2.—, Pasičnjek I. 2.—, Ilič M. 10.—• Časar 8. 2.—-, Časar A. 1 —, Ga spar CARTA ABIERTA DEL COMITE DE LOS YUGOESLAVOS DE LA “VENECIA JULIA’’ AL CONDE SFORZA Excelentisimo sonor: Su llegada a Montevideo para el con-greso de ‘‘Italia Libre’’ nos induce a dir* 1:;ir a Vd., que es jele de los italiauos antifascistas do America, la presente • vechar la oportiuiidad que le brinda dicha reuniön para despejar piiblicamente algu-"nas vehementes" ditilas que los yugoeslavos de la “Venocia Julia” abrigamos con respeeto a la sinceridad de los sentimien-tos dcmocriiticos que Vd. dice profesar. El tratado de Rapallo — por cuya causa 35.000 eslovenos y croatas de los tetri-torios anexados por Italia despučs de la primera Guerra Mundial nos encontramos en estos paises del Plata — lia' sido, en gran parte, obra de Vd., entonces ministre de relaciones exteriores de Italia. Vd. mismo se reconoce moritos especiales por habor asegurado a su pais, con dicho tratado, lo que Vd. llama “sus frouteras estrategicas” y “su uuidad geogrdfica”. Vd. no ignora que consiguiö las fronteras de Rapallo incorporando a Italia una regiön habitada — en las nueve dčcimas partes de su superficie (!) — por 600.000 eslovenos y croatas que no querian vivir bajo Italia, sino deseaba» unirse con sus demds hermanos de raza en su estado na-pional independiente, el reino de Yugo-eslavia. Estos eslovenos y croatas estiin hoy convencidos de que la vietoria de las dcmocracias significard para ellos la libe-racion del yugo extranjero, el fin de la despiadada opresiön a que fueron entre-gados por el tratado de Rapallo, y su Union con Yugoeslavia. Gada sincero dc-möcrata debe compartir estos legitimes deseos de la poblaciön yugoeslava sub-yugada por Italia. — Vd. no los comparte. Sabcmos muy bien que Vd. es anti-fascista. Pero Vd., hasta hoy, no ha de mostrado haber renunciado a aquel impe-rialismo italiano que crcö el tratado de Rapallo. Todo lo contario. A Vd. le ha molestado cxcesivamentd cuando el general Simovič, entonces jefe del gobierno yugoeslavo, declarö en Londres que la guerra actual deberd acabar tambičn con la dominaeiön italiana sobre tierras yugo-eslavas. En manifestaciones recientes. Vd. afirmaba que las naciones unidas tendrian que prometer al pucblo italiano — el cual estd luchando hoy en el campo enemigo — que las fronteras de Italia no se tocardn. Vd., evidentemente, sigue preocupdndose por su “frontera estratčgica” armada en Rapallo y desearia conservarla en caso de derrota del hloque totalitario, derrota que K 2—, Mesič J. 1—, Lepoša F. 1—, Le-poša .1. 1.—, Bedele J. 1,-—, Jambrovič F. 1—, Bojnee F. 5—, Emeršič .T. 2—, Bal-giič F. 1.—■, Gutman F. 2.—, Bedele .1 1.—, Filo A. 1,-—, Dončec š. 1.—, Muršič F. 1 , Gostoni M. 2. , Belar I - , K ref! d. Šeruga \. I11. . Kranjec L I". Klekl II. III.—, Zavec .1. 5.—, Nemec M. 5.—, Preiningcr H. .5.—, Ivanič T. 2.—, Skledar E. L—, Vrečič T. L—.— Skupno je že nabrano 301.20 š. Zastava je že naročena. Stala bo 400 $. Bo v ponos Prekmurcem in vsem Slovencem. Med vinsko trto, obloženo z. grozdjem in klasjem kraljuje Marija iz. Brezij. Druge podobnosti že niso povsem določene. Zbirka za paternalsko zastavo se je šeie začela in bo zato seveda tudi pozneje zbran potrebni denar. Toda zamisel je v histvu že tudi izdelana. Na zastavi bo Svetogorska Marija . “LA'VIDA ESPIRITUAL' ’ es ima revi st s mensual de la Colec-tividad Eslovena. In-itamos a los simpatizantes que tambičn se suseriban y consigan sus-critorcs y avisos para contribuir al seguro sostenimie,.to de esta revista. El abono es solo de 2 S anuales. EL DIRECTOR de la Revista es el capelldu de la Colectividad, Pbro. Juan Hladnik, residente en la Par. Santa Rosa de Lima, Pasco 431. Telef.: 48-3361 y 0095. ADMINISTRACION: Paz Soldan 4924. Tel. 59-6413. Vd., erudito perspicaz y diplomitico sagaz, sabe segura. No puede exttanarnos que Vd. siga luchando por conucrvar a Italia el territorio quc Vd. arrebatd a Yugoeslavia pero Vd. no puecte y no dobe hacerlo bajo la bandera de la democracia y la libertad. Cuan-do Vd. dice que no deben tocarse las fronteras de Italia, afirma que deben que-dar bajo el yugo italiano 600.000 eslovenos y croatas que quieren formar parte de Yugoeslavia, cozno lo demuestra la larga serie de crueles represiones dictadas contra ellos por el Tribunal Especial fascista y como lo estän demostrando los recientes levantamientos armados de la poblaciön contra las autoridades italianas en la provincia de Tricste, en la de Goricia y en Istria. Si Vd. lucha para perpetuar la injusticia de Rapallo contra los yugoesla-vos — que hoy se estän desangrando dan-do el ejemplo de cömo se combate el fascismo y el nacismo — digalo con hom-bria y franqueza, y no liable de demo-cracia y de libertad! El concepto de ‘‘froutera estratčgica” con que Vd. pretende justificar su tratado de Rapallo, no es mäs que un eufe-misrno que encubre el imperialismo italiano. Este mismo concepto.. . cstratčgico ha sido recientemente ampliado por el fascismo. Al ocupar una buena parte de la Eslovenia y declararla “Provincia de Liubiana”, Mussolini recoiiociö que se trataba de una regiön perfectamcute yugoeslava, pero arguyö que “las considera-ciones de caräcter etnico debian ceder freute a las consideraciones de ordeu estratčgico”. El mismo pretexto de! que liizo uso Vd. para tratar de justificar el subyugamiento de 600.000 yugoeslavos por Italia, sirve ahora a los caudillos fascistas para saciar nuevos apetitos imperialistas a expensas de nuestra naeiön. Hay que decidirse, conde Sforza: O democracia y, por ende, tambičn libertad para los yugoeslavos de la “Vcnecia Julia’’, o bien “fronteras estratčgicas” antidemocräticas, imperialistas y mussoli-nianas, hermanas del “Lebensraum” nazi. Buenos Aires, Agosto 12 de 1942. Por el COMITE DE LOS YUGOESLAVOS DE LA VENECIA JULIA: Fdo.: Marij Medvešček, President« Fdo.: Andrej Škrbec, secretario f Justina Txomvlj, por. Scagni iz Solkana je dobila ml doma tužno novico, ilti je zapustila dolino solza njena ljubljena sestra Angela Komelj stara 2.s. let. Doma žalujejo za njo stariši in eaa sestra. En brat jr bil v Jugoslaviji. Poročilo je prišlo brzojavil«. Toplo ste povabljeni da se vdeležite sv. maše na rojstni dan kralja Petra II. dne 6. SEPTEMBRA OB 11 URI V SPODNJI CERKVI SV. ROZE (Pasco 409) Z ničemer ne moremo domovini pomagati, čeprav tako strašno naše pomoči potrebuje. Naše roke pa lahko dvignemo v zaupni molitvi do Gospoda vseh narodov. Samo on more pomagati. Zato pridite, da bomo skupno dvignili naše molitve za blagor domovine in kralja. Pel bo slovenski pevski zbor. Vdeležili se bodo zastopniki društev in oblasti. Prihitite tudi vsi zavedni in verni rojaki! Isti dan bo tudi bogoslužje v PRAVOSLAVNI CERKVI v ulici SUIPACHA 842, ob 10 uri. CUMPLEANOS DEL REY YUGOSLAVO PEDRO D. El dia G DE SEPTIEMBRE cumple nuestro rey 19 anos. El joven mo-narca, querido por todo el pueblo de los eslovenos, croatas y serbios, es simbolo de la esperanza de una gran Yugoslavia libre, que ha de levan-tarse de las ruinas de la guerra actual, para reunir a todos los eslavos del Sur en un manana mejor. El 6 de septiembre nos reuniremos en la cripta de Santa Rosa de Lima, Pasco 409, en una misa solemne para el bien de nuestra patria y de nuestro rey. POARGENTINI SEM TER TJA Visoko gori po bregu se vije cesta, ki je malo preje švignila mimo San Martinovega mostu in mimo mesta, kjer se je bila ena izmed bitk argentinskega osvobodilna. Spet se je odprl pred nami pogled v globoko strugo. Prav tisti hip se je vtvgal plaz bregu bregu nad strugo in je vtonil v peneči vodi nad katero je pokadil oblak prahu in spet je tekla reka dalje in mi smo brzeli dalje, kot da se ni nie zgodilo. Vse nižje je vodila naša pot, dokler nismo slišali že pod nami šumečo reko, katera je tedaj postala naša spremljevalka vse do konca pota. Punta de Vacas je zelena dolinica na stoku dveh voda. Tamkaj je spet človeško selišče sredi zelenih trat, globoko v dolini med gorami. Še enkrat se nam je nasmehnil mogočni Tupungato, pa že smo spet zavili in se gnali navzgor ob reki in železnici, ki je postala tedaj že zobata, kajti strmina je prevelika da bi mogla po njej voziti navadna lokomotiva. Spet in spet je popustila strmina in je izginil srednji zobati greben na železnici, pa spet sc je cesta vspela in spet mora stroj zapenjati zobe v zobato tračnico. Na levi in na desni nad nami je rastla strmina do neba. Na desni, visoko gori pod strmo pečino, je videti kakor skupina ljudi, ki trudoma sopihajo kvišku. Strma pečina je kakor svetišče, oni so pa romarji, ki hite k maši v veličastni gorski tihoti. Čudovit prizor je to, vreden pogleda. Domišljija je dala nemim postavam ime “penitentes”. \ Ravno pred nami je zablestel spet snežnik. Gero Toloza! je razložil g. Link in čez hip je pokazal v daljo, kjer je že bilo opaziti kapelico in takoj nato hotel Puen-te del Inča. Še malo! Še en ovinek in obstali smo pred skromnim pokopališčem in pred ponosnim sp omenili ikom rajnega g. Jožeta. V PUENTE DEL INČA Še kratek pot, pa smo bili v Puente del Inča. To ni nikako mesto in tudi vas ne. Ime ima kraj po naravnem mostu, to je po masivnem oboku pod katerim se peni reka Men doza. V sivi davnini nekoč si je reka izkopala pot v globoki strugi, nad katero je obvisel skalnati obok, kateremu so dali ime “Inkov most.”, čez katerega dejansko vodi danes cesta, namreč dohod do znamenitega hotela Puente del Inča. Prav poleg tega naravnega mostu, malo nad reko izvira več toplih vrelcev, kateri so dali kraju pomen in pogoj za zgraditev toplic in letoviškega hotela sredi najvišjih argentinskih gora, Zdravilna moč te vode je bila bojda znana že Indijancem v sivi davnini. Legenda pripoveduje o indijanskem kraljeviču, ki je bil neozdravljivo bolan. Kot poslednje sredstvo so mu nasvetovali iti v te toplice. Središče Inkovega cesarstva je bilo v Peru. Kaj je pomenila ta razdalja v tedanjih časih, si lahko mislimo. Poleg tega pa ni bilo sploh ni-kakega prehoda skozi gore. Kljub vsemu je cesarje-vičevo spremstvo prišlo do tja. Toda glej novo zapreko. Zdravilna voda je na oni strani globoke reke, ki se peni globoko v strugi. Toda zgodil se je čudež čez noč na zaupne molitve popotnikov. Ko se je zjutraj naredil dan je bil postavljen most čez reko — zato je “Inkov most’’. Zgodba pravi, da je v nekaj dneh bil princ ozdravljen. Danes je Puente del Inča znana turistična, točka in tudi znano zdravilišče. Razne vrste revmatizmi in kdo ve kaj še vse se s pridom zdravi v tamkajšnji vodi, ki je tako nasičena s kremenčevimi raztopinami, da v tisti vodi v 48 urah okameni katerikoli predmet, ki ga kdo postavi tako, da topla topliška voda čez teče. Slamnete ali iz bič ja ali tkanin delane košarice, posodice, tintniki, pladnji s sadjem ostanejo prevlečeni s plastjo kremena in ostanejo kakor okameneli. Ker so toplice tako zdravilne ima hotel mnogo gostov in je v hotelu kar čisto mestno življenje, toda ne drago, kakor bi kdo pričakoval v kraju, ki je tako daleč proč od sveta. Ta hotel je pa tudi izhodišče argentinskega turizma, kajti od tam so krasni izleti na vse najvažnejše vrhove And, med kateremi je globoko urezana dolina reke Mcndoze in prehod edine mednarodne zveze čez Ande. V tej tesni in globoki soteski se beli gostoljubni hotel in kapela in nekaj skromnih krovov za železničarje in vojaške kasarne. Smuknili smo čez Inkov most, še 100 m kvišku po cesti in že so nas obsuli gostje, ki so nas pričakovali. Pogledam po obrazih. Sami neznanci. Nihče se ni drznil pristopiti. Pač! Tamle sc smehljata dva obraza: gospod in gospa, Pozdravljeni gospod! Znana sla mi pač, toda od le je ? Kaj so naju ne spomnite več iz C Vito de Gloria? Tam sle naju povabili in evo naju luka j! Saj res! sem se domislil znancev, ki sem ju spoznal na vznožju “driča slave”, tedaj ko sem si vse prste ožulil na nogi, ker sem preveč brzo drvel z “Cerro de Gloria”. Naše prijateljstvo je bilo s tem zapečateno. Marsikatero smo uganili tisti in naslednji dan. Sedaj pa naprej. Treba je pogledali po gospodarju, če ni morda kaj v neredu radi maše. Ko sem j vstopil v vežo, je takoj pritegnila mojo pozornost oglas-■ na deska, na kateri je bilo nabito moje pismo na ravnatelja hotela z napovedjo maše ob 11 uri. Prav listi hip mi zastavi korak neznan znanec. Prijazno me pogleda in nagovori: Dober dan. gospod Janez! Gotovo ste Mahnič, kajne 1 Bog daj! Podala sva si voke in že sem bil kakor doma. Peljal me je v sobo, ki me je že čakala in nato sem pozdravil še ženo Pavlo in še eno Slovenko, ki je tudi v tem hotelu. Toda ni bilo časa za kramljanje. Treba je bilo najprej kreniti uradne korake. Ravnatelj hotela me je takoj seznanil z najvažnejšimi osebami, ki so seveda bili vsi namenjeni k naši maši. Že je vstal vrišč pred hotelom. Prav tisti hip je pridrvel kamijon z mendoškimi izletniki. Izrabili so krasno jutro in pohiteli do jezera llorcones, kjer so nabrali bogatega cvetja, da bo za na grob rajnemu Jožetu. Bili smo tako vsi skupaj, pa tudi ura je bila skupaj, tako da smo kar v cerkev stopili in je pričela sveta maša. Najspredaj sta dva fanta držala naš spominski venec iz belih in rdečih nageljnov vpletenih med palme, ob strani pa so nagromadili rumenega in sivo-modrega planinskega cvetja. Več kot sto oseb je bilo pri sveti maši med katero sem napravil tudi primeren nagovor. “Penitentes” — spokorniki, katere smo videli v strmini pod visoko skalnato steno, so mi dali vodilno misel nagovora. Ali mar nismo ljudje, kot listi peni-tenti, ki po strmem potu hropemo kvišku. Marsikomu se noče napora. Noče žrtve, noče truda in brez truda se zavali v globel. Toda nikda ne bo prispel do svetišča, ki ga na vrhu brega vabi... Pot na strmo goro je podoba krščanskega življenja. KakOr planinci, ki se v eno vrv povežejo in vsi složni k cilju hite, tako bi moralo biti tudi naše potovanje proti božjemu kraljestvu... In vendar koliko je samo-pašnežev, ki samo sebe iščejo, drugim na glavo stopajo, druge navzdol tlačijo... Niti sami ne bodo prišli in še drugim zavirajo pot do sreče! Da! Nebeško kraljestvo je visoko in samo močni ga osvajajo. Sedanji rod pa je rod slabičev in zato uiti takih ni veliko med njimi, ki bi drzno plezali na visoke ore, ki bi se ne strašili naporne poti. . . Rajni gospod Jože pa je bil mož jeklene volje, ki ni okleval, ki je dosledno šel za ciljem, pa naj stane kar hoče. In če tudi nemara ni dosegel cilja v svoji poslednji planinski poti, gotovo ni zgrešil zadnjega cilja svojega življenja. Prišel je na Goro božjo. Strahopetni so sodobni ljudje. Boje se težav življenja in gledajo samo njegove težave. Zato raje iščejo udobnosti in naslade, in vendar v vsem tein ne najdejo sreče katero iščejo. Toda kakor planinec, ki v strmih gorah najde razkošne cvetlice in uživa veličastvo čudovitega razgleda, tako tudi veren kristjan, ki kljub težavam in nerazumevanju soljudi hodi po trudapolnem potu čed-nostnega krščanskega življenja, najde “med skalami” in “na višinah svojih zmag, ki jih doseže sam nad svojimi neurejenimi željami ” nešteto zadoščenja in duhovnega veselja, katerega posvetnjak in pohotnež niti ne sluti... in nazadnje ga čaka krona večne sreče. Po končani maši smo skočili na vozove in zbrželi na pokopališče. Večina ljudi je šla kar peš. Obstal sem pred grobom rajnega prijatelja. Čudno ganotje me je prevzelo. Torej tukaj le počivajo njegove kosti. Toliko idealnih načrtov je imel. Toliko je žrtvoval za rojakeetaoin hrdlo mGN etaoina etaoio aot fznašel način, kako naj posveti v temo zgubljenim rojakom, ki so mu njegovo ljubezen in trud e plačevali z obrekovanjem.. . . In za vse svoje delo in žrtve ni zaslužil, da bi prihiteli vsaj nekateri rojaki k njegovi žalni slovesnosti na njegov grob... Toda... Iz nebeških višin pač. človek drugače gleda. Kaj je pač njemu za cvetje in solze na grobu... Kdino kar bi želel bi bilo, da bi zgubljeni rojaki vstali iz svoje teme in padlosti in bi se napotili na tisto pot, ki vodi k pravi časni in večni sreči!... Blagoslovu groba je sledilo več raznih govorov. V imenu jugoslovanske kolonije je govorila profesorica g. Babič, v imenu Slovencev in kot stanovski tovariš sem spregovoril se jaz. Sledilo je na to kosilo v vojaškem domu, ki so ga. priredili mendoški alpinen in kjer smo še marsikatero uganili. Premnoge spomine na rajnega g. Jožeta so obudili njegovi osebni znanci, ki so z njim preživeli poslednje dneve. Ob treh so se drugi poslovili, naša skupina pa smo napravili skok do jezera Bos llorcones. Čudovito lep dan je bil. V temni sinjini neba je visoko v nebo kipela mogočna bela Akonkagua. Kdor je kdaj hodil po planinah, ga tak pogled mami in nase vleče. Saj se ti zdi, da je samo nekaj metrov! Saj bi tOEfcSp' mg . w ' ■■ J J ■j? J W^ww* 1 Ante la tumba del P. Jobč Kastelic, que perdid la vida en la ascensiön del Aconcagua en 1940. Un ano mds tardo hallaron su cadd-ver y- transportado al Puente del Inča. fud sepultado en el cementerio local. La colectividad yugoslava le hizo levantar un hermoso monumento, quo bendijo el čapelj" de la Colectividad. P. Juan Hladnik, el 8. de maržo ppdo., en presencia de las perso-nas que aparecen on la loto. Na grobu rajnega g. Kastelica v Puente del Inča ob priliki blagoslovitve nagrobnega spomenika. skoraj z roko dosegel... In vendar je najmanj -I dni liotla do viha... če bi se seveda kdo mogel podstopiti v tako drzno podjetje... V nižini pod nami, okrog jezerca so se pasle ovce in krave in pozvanjale s svojimi monotonskimi zvonci, kakor da jih poslušam na slovenskem Grintavcu... Skoda, škoda! Tedaj mi je bilo pa neskončno žal, da sem tako neprevidno dirjal v Mendozi z “Griča Slave’’ in si ožulil noge, kajti še je bilo časa tisti dan, da bi lahko napravil kak skok na kako višino, toda ožuljena noga mi je moje želje pristrigla. Vrnili smo se nazaj v hotel. Najprej sem še enkrat stopil na grob g. Jožeta in še enkrat vse ogledal in razmislil in še zmolil za nje-I go v pokoj. Tudi solzo sem si obrisal — ne toliko zanj kot za tiste siromake naše, ki so se tako poživalili, so ostali slepi in gluhi za delo in božjo besedo, s katerimi jih je rajni g. .lože skušal spraviti spet na pravo pot.... Še in še sem postal. Še en rekviem sem zmolil in še enkrat pokropil z blagoslovljeno vodo. “Počival v miru! Če je bilo in je nehvaležnih in slepih in gluhih, je pa tudi dobrih in hvaležnih rojakov, ki Ti na tem skritem grobu izkazujejo svojo hvaležnost” sem zaključil moje razmišljanje ob ugotovitvi, da je njegov grob pač najlepši, najdostojnejši. iNAPREJ V ČILE V prijetni domačnosti smo se zbrali zvečer v hotelu. Kakor da smo si stari znanci, in vendar smo se večinoma prvič srečali. Tedaj se mi je tudi ponudila prilika, da sem poiskal naše tri rojake, ki tamkaj v hotelu kruh služijo. Povedali so mi vse podrobnosti, ki jih je nemalo, o rajnem gospodu Jožetu, ki je zapustil najlepše spomine med vsemi v hotelu. Prav posebno zahvalo sem bil dolžan tudi ravnatelju hotela, ki je z neverjetno požrtvovalnostjo dal prinesti pokojno truplo iz višine in ga pokopati kot gre. Tudi skromen lesen križ je bil že davno preje postavljen na grob, da ne bi bil duhovnik pokopan brez znamenja svoje vere. Torej lahko noč! pa ne pozabite odpreti okna! mi je še naročal g. Ludovik. Le zakaj to naročate? Sicer jaz vedno spim pri odprtem oknu, toda to me zanima, zakaj mi to posebe naročate? Zato. ker vam bo pri zaprtem oknu zraka zmanjkalo. Nalo sem razumel. Seveda v višini 3000 m je zrak že mnogo bolj redek in je zato treba imeti okno odprto. Hitro je minila noč!... . Pa saj je še skoraj tema! Torej še lahko malo zadremljem — Pa vendar sem pogledal na uro in bilo je že (i proč. Seveda tam je dan eno uro bolj kasno, kep leži tako daleč na zahodu. Vstal sem, da si ogledam jutro v planinah. Motno so se če odražale strmine v sivem jutru, ko so že ugasnite zvezde. Še malo, pa že so tam dalje zablesteli v sončni luči snežniki in kar hitro je vdirala luč vse niže po bregovih. Kaj bi dal, da bi mogel sedajle tjale gori na višino! Toda: moja ožuljena noga! Kar s.am me je bilo, da me je tista krtina, ki nosi ime “grič slave” v Mendozi tako neslavno ožulila in mi onemogočila skok na gore,kamor bi lahko stopil pred 11 uro, ko sem bil namenjen odpotovati proti Čile. Pa tudi to mi je prav prišlo. Saj sem bil potreben počitka in tako sem v prijetni domačnosti preživel celo dopoldne. Čakal sem, kdaj pride auto po naročilu, pa je bila ura poldne in še čez in — nič. Torej na vlak, ki je na srečo prav tisti dan vozil. Iz kraja Punta de Vacas gre namreč vlak skozi Puente del Inča v Los Andes v Čile in od tam na vse strani. Za 40 .j> sem dobil “ido in vuelto”... Zares burka. Če bi si vzel listek samo za tja, bi me stal 5ti $! Raje bi se vozil z autom, kajti vlak gre po polževo. Vspenjača, to je vlak na zobato kolo, gre komaj 10 km na uro. In potem pa dima, ki smo ga požrli! Kajti stroj kurijo z drvi, tir pa teče skozi nešteto vetrobranov in zaklonov proti plazovom, v katerih smo bili kot v tunelu in morali požirati smrdeči dim lepega vlaka. Ovijali in zavijali smo še lep čas kvišku proti “Las Vucvas”, dokler nismo slednjič prišli na mejno postajo, kjer nas je čakala električna lokomotiva in nas zapeljala v ti km dolgi predor pod (Tisto de Los Andes v čile, kjer je prva postaja Caraeoles. Tam se nam je odprl nov svet. Iz višine je plaval pogled daleč tja v neskončnost, kjer je tonila dežela v sivi dalji; tik ob progi pa so zazijale v nas razvaline človeških bivališč, pol zakopane v snegu. Na spomlad je pridrvel iz višine silen plaz snega in je pometel hiše in železniško progo kot trske in pokopal tudi ti ljudi. Silne množine snega so še ti februarja tvorile žalostni grob, skozi katerega so s trudom odprli pot obnovljeni progi, ki nas je nesla vse niže in niže. Kadar je strmina nekoliko popustila smo nekoliko bolj pohiteli, pa že spet smo se zadržali na zobeh in varno polzeli po dolgih vijugah 10 km daleč tja v neko dolino in spet 500 m niže doli prečkali isti breg in tako zavijali dokler niso zrasli na obeh straneh do neba veličastni gorski skladi, razorani s penečimi potoki, ki so nosili v dolino vodo iz še više ležečih snežnikov. Sama strmina, nobene njivice nikjer, pa tudi vse golo. Počasi pa je začela oživljati okolica v raznem cvetju in tudi kako krivenčasto drevo nas je radovedno pogledalo. Tamle je cel gozd kaktej, ki pove, da je tudi tukaj dežja malo. Besno se je penila voda Juncal, ob kateri išče železnica svojo pot na eni, cesta pa se ovija na drugi strani. In tale pogled tja v strmino! Če bi se vtrgala skala v gori, kako bi strla voz, ki ga na cesti zaloti! In več kot enemu se je že tako zgodilo! Rio Blanco je prvi večji kraj v nižini. Tam so tudi toplice. Tam je tudi že mnogo več zelenja. Nad reko se sl oči jo viseče vrbe in topoli delajo senco hišam. Prostor mi ne dopušča, da bi podrobneje popisal to pot iz višin v nižino. Je pa nekaj tako slikovitega, da najbrže ni nikjer na svetu železnice, ki bi imela tako romantično pot. Med divjimi strminami višine 3000 m gre po vijugah in zavojih 75 km na okrog po zobeh, nato pa od Rio Blanco že ne rabi več zobatega kolesa. Železnica se vije po globoki soteski in se zgubi v skalnatem tunelu, pa spet švigne čez most v drugo steno brega nad reko, ki si je izkopala Strugo v tunelu med in pod mogočnimi pečinami. Za hip je zabučala peneča se reka pod nami in že nas je spet objela torna in že smo bili daleč tam nekje v bregu nad strugo, ki je ostala daleč, doli nekje. lam sc1 je pa svet začel že odpirati in že nas je pozdravila mala kmečka njivica na kateri je zorel oves, ali pa je bila požeta pšenica. Toda spet so prostrane rjave proge pričale, da kjer nimajo umetno napeljane vode. tamkaj gospodari suša. I a ko smo prišli v Los Andes, kjer sem sedel v vlak, ki bo prišel v Santiago že po 23 uri. Čilska ura je eno uro zadaj. \ Buenosu jo bila tedaj že polnoč. PIZZERIA — LUNCH — MINUTAS GRAN COMODIDAD PARA FAMILIAS de EMILIO LAVRENČIČ AV. FR. BEIRO 5316 esq. LOPE DE VEGA U. T. 50-5325 Iti.5 Un dia de alegria en un campo de concentraciön Como unos 400 sacerdotes eslovenos lograron recibir providencialmente la Santa Comuniön, segün relata una carta autentica llegada por Lisboa. “Los sacerdotes de las dos diöcesis de Eslovcnia fueron “casi todos“ arrestados por la “Gestapo“ y conducidos a un campo de concentraciön creado en Maribor: de los 764 sacer-dotes que se hallaban en eilas al producirse la Invasion, que-daron en libertad solamente 14, todos ancianos. De Maribor fueron trasladados a Rajhenburg, alojandoseles en los establos de aquella Trapa (Abadla trapense). “Durante semanas enteras, algo mas de dos meses, les fue imposible salir de alll. En cuanto a celebrar Miša o cuan-do menos com ul gar j ni que pcnsarlo! Pero un dia memo-rable Nuestro Senor Jesucristo mismo fue a visitarlos. Citare textualmente la parte final de la carta: “Por mucho tiempo habia circulado entre nosotros el rumor de que scriamos trasladados a un lugar desconocido; hora a hora esperäbamos la terriblc orden de la Policia. “Podeis asi imaginaros nueatra sorpresa cuan-do, en lugar de csto, percibimos el rodar de varios camiones que entraban al patio. Miramos a travös de los respiraros abiertos en los muros del establo y erizados de alambre de püa. “•—£Vendran, acaso, en busca de nosotros? — nos pre-guntamos. No era asi. Traian “cargamento fresco". Se tra-taba de sacerdotes de toda edad, algunos con sus babitos, otros de civil, y cl resto apenas vestidos. Reconocimos entre eilos a Padres Capuchinos del convento de Celje, a Padres Lazaristas del mismo lugar, y a varios sacerdotes que habiamos sabido presos en otros campos. Se les ordeno saltav de los camiones y alinearse en el patio. Fueron contados, fi-chados y se los arrojö inmediatamente a los establos. Algunos eran muy ancianos, tanto que, aun con la ayuda de un bastön, caminaban dificultosamente. Uno de ellos, de 92 anos, cayö en el patio y un soldado lo ayudö a incorporarse. Habia tarn-bien civiles, espectadores. - ‘jVamos! jQue vergüenza!’ gritö uno de aspccto terriblc. Dcträs de nuestros respiraderos otros miraban en silencio, reflexionando sftbre la “cultura nördica”. “Un Padre Capuchino traia consigo una maleta, en la que habia ocultado apresuradamente muchas Formas consa-gradas, como supimos despues. Aquella misma manana, la Policia Secreta (Gestapo) habia hecho irrupeiön en el celebre convento que los Padres Capuchinos tienen en Celje, intb mando a los Religiosos a abandonarlo de inmediato. No hubo BREZJE, el santuario esloveno mäs famoso, situado en un paraje maravilloso. Eos alemanes lo han clausurado, alejando a los sacerdotes que lo atendian. ni siquiera tiempo para consumir las Sagradas Formas gu.ir-dadas en el Sagrario. ^Que hacer, pues? No habia ni que pensar en dejarlas, ya que era bien sabido cuantos sacriiegios habian sido perpetrados. Entonces un Padre consiguiö entrar en la iglcsia y guardö las Hostias consagradas en la maleta que se le permitiö llevar consigo. “Asi fue cömo Nuestro Senor Jesucristo acompanö a sus desdichados sacerdotes en el exilio. j Bien sabia que en Rajhenburg habia muchos que suspiraban por El, para salu-darle, manifestarle su gratitud y unirselc en la Santa Co-muniön! “De esta manera, con la invöluntaria cooperaciön de la propia Gestapo, Nuestro Senor vino a visitar a sus fieles en un campo de concentarciön. Muy pronto, a travös de los establos, sigilosamente corriö de boca en boca la extraordinaria noticia: “jTenemos al Senor en medio de nosotros!“ “[Nues-tro Senor esta aqui!” “^Es verdad eso... ? Y ^dönde. . .?“ “Alli, no mas, a la derecha de la salida al patio... En una maleta que cuelga de la pared“. “Asi era, en efecto. Fui allä. Los demäs sacerdotes desfi-laban respetuosamente, inclinandose al pasar ante el im-provisado y humilde Sagrario. Salian de nuestro inferior actos de adoraeiön y agradecimiento, y plegarias por nuestro pobre Pais. Pero ni una sola que ja. i Cuan dicho-sos nos sentiamos de ser escuchados por Quien lee en la intimidad de los corazones! “En el patio reinaba la quietud, pero no el silencio. No osäbamos permanecer callados: la Gestapo podria enterarse de todo y era preciso evitarlo siquiera hasta la manana si-guiente, despues de recibir la Santa Comuniön. El patio debia presentar su aspecto habitual; y asi lo fue para la protecciön de nuestro Divino Huesped. Solo los corazones hablaban, y los ojos revelaban la infinita alegria que, una vez mas en la historia, reinaba en un humilde establo escogido por Dios para residencia suya. Dcntro de una maleta, por supuesto. jQue tabernäeulo mas humilde, esc ante el cual unos cuatro-cientos sacerdotes de la diöcesis de Maribor celebraban su Hora Santa y velaban en fervorosa adoraeiön! Por la tarde, despues de las oraciones en comun, Monier X fue comunicando a cada uno en particular que, a la manana siguiente, iba a distribuirse la Santa Comuniön. Lo sabiamos de antemano, pero nos resultaba sumamente grato vcrlo confirmado en cierta forma oficial. Durante toda la tarde se hubiera podido ver un espectaculo excepcional: aquellos sacerdotes, dos a dos, confesändose y oyendo confe-siones. iQue distinto a los otros habia sido aquel dia! Cuando el centinela de la Gestapo vino al patio, como de costumbre, para darnos las “buenas noches“ y apagar la luz; al vernos a todos tranquilamente acostados sobre la paja quedö algo sorprendido, saludö y nos dejö a obscuras. “jTenia verdaderamente razön! Aquella era, si, una "huena noche“: la primera despues de dos horribles meses. Una dulce y santa noche: j el Senor estaba con nosotros! “No dormimos. ^Quien hubiera podido hacerlo? Oianse cuchichcos en la oscuridad. Continuaban las confesioncs. . . “Ego tc absolvo...” (“Yo te absuelvo"). Yo mismo me arrodille junto al Padre “X“, de quien oi las palabras sacra-mentales de la absolueiön: “Ego te absolvo”. Tanteando las paredes mis companeros se movian en las densas sombras ha-cia la maleta. j Noche preciosa! j Nadie habia vivido otra igual 1 De afuern pcrcibiamos claramente cl duro y acompasado vaivön del centinela. “Cuando todo hubo terminado nos “arreglamos“ en absoluto silencio, para que el guardia nada advirtiese. Un Padre Jesuita preparö un modesto altar, apenas con lo estric-tamente necesario. Entre los cuatrocientos que eramos solo pudimos hallar una sabana limpia con que cubrir un cajön para usarlo a modo de altar. Una linterna electrica lo ilumi- naba, en lugar de las rituales velas. No temamos para poncr-nos ningun ornamento liturgico. Como Ud. puede ver, quisi-mos hacer lo mejor posible y todo lo que estaba a nuestro alcance. “Entonces llego la bora de la Santa Comuniön. Uno detras del otro los sacerdotes se movian en medio de las tinieblas, coino soinbras silenciosas en lo proftmdo de la noche; una larga procesičn de almas con cuerpos invisibles. . . Llegaban hasta el “altar”, se arrodillaban, y recibian la Sa-grada Hostia, con un rcspeto y una gratitud en sus corasones, como quuä nunca habian experimentado. j Jamäs podre o 1 vid ar, hasta que parta hacia el futuro incierto que presen-timos nos espera, era procesičn de “hambricntos” en los establos de la Trapa de Rajhenburg! “Eran las 4 y 45 cuando concluyö aquella Comuničn general. Al llegar el guardia, j ust o n nos minutos des-pues, qucdö sumamente sorprendido al cncontrarnos a todos lcvantados y arreglados. ^Temič acaso un motin? No. Solo viö rostros sercnos y resplandccientes. "Habiamos terminado en cl momentu prcciso. El Padre “N", deseando darnos tambien al dia siguiente la Santa Comuničn, habia dividido con este fin las Sagradas Formas, de-teniendose cierto tiempo en esta operacičn. Su piadoso deseo lo ocupč mas de lo calculado. Un minuto mäs, y hubičramos sido descubierto; aquello hubiese significado profanacičn, castigos y otras cosas por el estilo... “Felismente tuvimos con nosotros al Senor un dia mäs. .. Y una noche mäs... No podrla describirse lo que experimentamos cuando la ultima Hostia fue consumida: esta-bamos nuevamente solos, pero no olvidados. La visita del Divino Hučsped dejč a nuestros corazoncs encendidos de amor y confianza. Nos sentiamos fuertcs para arrostrar el porvenir...” . i Zelo podobno potu v “Caracoles" v Chile SLOVENSKO PREKMURJE POD MADŽARI Kakor vsi drugi Slovenci, so tudi Prekmurci sedaj v silno težkem položaju. Ogrske oblasti sicer vsaj v začetku niso bile tako nasilne kot Nemci na sosednjem Štajerskem in na Gorenjskem, vendar se zdi, da se razmere neprestano slabšajo. Prav sistematično uničujejo vse, kar je slovenska kultura storila v dobi 23 letne cvobode. Med tem, ko je imela madžarska manjšina v Jugoslaviji popolno svobodo v be. sedi, v tisku, v cerkvi in šoli, našemu ljudstvu sedaj niti ni dovoljeno med seboj govoriti v svojem jeziku. Madžarski učitelji so bili nastavljeni in plačani od jugoslovanske vlade in po nekaterih krajih so se celo pristni slovenski učitelji morali učiti madžarščine, da so mogli poučevati deco manjšine. Zdaj pa vse, kar je slovensko, velja za protidržavno samo zato, ker je slovensko. Zadnja sled slovenščine in slovenskega duha se mora iztrebiti ne gledaje na sredstva, samo da se doseže čimprej ta nekulturni cilj. Vsi učitelji ki niso rojeni Prekmurci, so morali takoj bežati iz Prekmurja, ali so pa bili poslani v koncentracijska taborišča. Pa niti vsem domačinom madžarski barbari niso prizanesli. Kar je pa ostalo na svojih mestih od prejšnjega učiteljstva, se je moralo prilagoditi razmeram in pognati slovensko besedo iz šol. Za učiteljstvom je ista usoda zadela vse ostale Slovence, ki so se bili priselili v Prekmurje iz kateregakoli kraja v Jugoslaviji. Vsi so morali v izgnanstvo, če so sploh mogli pravočasno zbežati. Niti starčkom ni bilo prizanešeno, enako ne ženam in otrokom. Ko so Madžari na ta način “očistili deželico nezaželjenih gostov”, da niso mogli več vplivati na zapuščeno prebivalstvo, je prišla prepoved rabiti slovensko besedo v šolah in tudi zunaj šol. Kdor prelomi ta ukaz, mu je zažugana stroga kazen. Edino na gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti je bilo dosedaj dovoljeno rabiti domače narečje, pa še to samo v najvišjih dveh razredih. V ostalih razredih, kakor tudi v lendavski meščanski šoli, se ne sme slišati drugačen govor ko madžarski. Marsikje so bili otroci že kaznovani, ker so med seboj * ‘ vendski ’ ’ govorili. Kar velja za druge predmete, velja tudi za krščanski nauk. Vse madžarsko. Najbolj čudno “bogoslužno” delo pa vrši goreči — goreči za madžarstvo — somboteljški škof, ki pošilja med same pristne Slovence trde Madžare za dušno pastirstvo, dočim slovenske duhovnike pošilja na župnije v notranjost Madžarske, oziroma pusti, da jih madžarske oblasti izganjajo ali mečejo v ječe. Novi madžarski duhovniki sicer po večini niso videti slabi in skušajo po najboljših močeh biti dobri dušni pastirji. Napram našim ljudem niso doslej zakrivili obsodbe vrednih dejanj, toda če bi imeli še tako dobro voljo, kaj morejo koristiti ljudstvu, čigar jezika ne razumejo, ljudstvo pa njihovega ne. Naši slovenski duhovniki izginjajo s svojih mest kar čez noč. Pride povelje in iti je treba. Tako je pred kartkim izginil celo polanski župnik Daniel Halas, ki dobro zna madžarsko, saj je svoje študije napravil v bogoslovju škofijskega semenišča’ v Som-botelju. čeravno zna dobro madžarski, bi vendar utegnil vsaj tu pa tam tako slovensko besedo spregovoriti s svojimi Slovenci ... Tudi dobro znani in vsem Prekmurcem nad vse priljubljeni župnik Klekl moral je biti “spravljen” pri škofu v Sombotelju, ker le tam je — po škofovem mnenju — “na varnem”. Zelo težko je razumeti početje takega škofa, toda ta zgled nam zopet kaže, do kakšne stopnje zaslepljenosti lahko človeka privede pretiran nacionalizem. Celo najvišje duhovne dobrine izgube vso svojo veljavo in morajo postati umazano orodje v dosego poli. tično-nacionalnih ciljev. Kakor se je bilo bati že od vsega začetka, so začeli Madžari rekrutirati naše fante. Dosedaj kličejo v redni vojni kader samo mladeniče starosti 21 let. Precej je že teh 21 letnikov, ki služijo pod ogersko zastavo v vojski. Kolikor je znano, dosedaj še niso odšli na fronto. Urijo se in vežbajo, bojimo se pa, da bodo po nekaj tednih poslani na rusko fronto... Uboga naša gmajna! Veliko spremebo je prinesla nova državna pripadnost tudi v zadevi prehrane. Razume se, da spremembo na slabše in celo zelo na slabše. Znano je, da je prekmursko ljudstvo zelo marljivo in delavno. Ako mu domača zemlja ni dajala dovolj za primemo udobno življenje si je znalo poiskati zaslužka v tujini. Vsekako pa je bil njegov življenjski položaj kar dosti ugoden. Lakote naše ljudstvo ni poznalo. Zdaj se mora zadovoljiti z 200 grami kruha na dan. če se pomisli, da je kruh eno glavnih hranilnih sredstev in da vsega drugega istotako primanjkuje, je lahko videti, da se mora prekmurski kmet privaditi resničnemu stradanju. Ni čudno, da je žalovanje za izgubljeno Jugoslavijo v Prekmurju prav tako iskreno ko v drugih delih Slovenije. Samo en glas se čuje vsepovsod: Kako dolgo bo to trajalo? Kdaj bo konec teh nadlog, kdaj se nam povrne naša draga Jugoslavija? Tako ne moremo dolgo vzdržati. Bratje so nam daleč, novi gospodarji ravnajo z nami kot da nimamo nikakih človeških pravic, kakor da nismo ljudje... ČETNIKI V JUGOSLAVIJI nadaljujejo svoj boj na življenje in smrt. Poslednja poročila pravijo, da kljub nemški grožnji, da bodo iztrebili ves narod, če ne boo dpora konec, gre Mihajlovi-čova vojska dalje. V poslednjih bojih v Bosni je padlo 2000 Italijanov in na drugem mestu tudi 700 Nemcev. Poročilo pravi tudi o čctniških letalih, ki jih imajo bojda kakih 20. Nemci preiskujejo to skrivnost in iščejo jugoslovanski aerodrom, pa ga ne morejo nikjer odkriti. Sodi se, da jih je več. Najbolj čudno pa je, od kod dobo nafto in municijo. Kljub vsem žrtvam Nemcev in Italijanov nikakor niso mogli obvladati položaja i nje nerazrešljiva nagnka, od kod dobiva Mihajlovičeva vojska nafto in municijo, NEKAJ ZA STARKE Rodna hiša je prvi vzgojni zavod otrokov. To je čisto umevno in naravno, kakor smo se uverili v prejšnjem odstavku. Naravno je pa tudi, da se z vzgojo ne sme čakati. Ko otrok zagleda luč sveta, se hkrati prične ■tudi vzgojno delo zanj. Če bi hoteli z vzgojo čakati do sedmega leta, bi bilo že marsikaj zamujenega; v otrokovi duši bi se zaredil plevel, ki bi ga bilo težko izrvati. Vzgoja se mora začeti v zibelki; pravzaprav pa že poprej: svoj začetek naj ima v samovzgoji roditeljev. Komaj jame novorojenec gledati okrog sebe, že prično vplivati nanj stvari, ki ga obdajajo. Ali naj pride mati s svojim vplivom šele potem, ko so druge stvari nezavestno že izvršile svoj posel?. .. Soba, stene, slike, ki vlečejo nase po luči in barvi koprneče oko otrokovo; glasovi, ki zvene na njegovo uho; ljudje, ki se smehljaje sklanjajo nad posteljico; igrače, ki se z njimi moti in zabava: vse to vsaj površno odseva v otrokovi duši in pušča v nji čedalje močnejše vtise. Mati naj jih pridno porabi in izpopolni. Sredi gozda izvira lep in čist studenček. Njegova hladna bistrica se izliva najprej v malo gorsko jezerce. Dokler je studenčnica bila še skrita sredi gorskih kotlin, jo je obdajala temna noč. Zunaj pa, v sol“čni luči, je njena čistina in gladina kakor odprto ogledalo; vse, kar je obdaja, se zrcali v prozorni gladini: cvetice na obrežju, jelovina, drevje, gorski vrhovi in solnce, ki plava na nebu. Pa ne samo to; tudi temni oblaki, blisk in strele, orel in jastreb s svojim plenom se zrcalijo v gorskem jezeru. Podobno je tudi v otroku. Prvi trenutek, ko pride človek na svet, se duša še ne pojavlja z vsemi zmožnostmi, ker je telo še nerazvito; vendar pa ima že naravo zrcala. Vse, kar se vrši okrog otroka, vrže senco, podobo v njegovo dušo: dobro ali slabo, lepo ali umazano. Četudi se te slike urno menjavajo, vendar ne izginejo popolnoma, ampak puste vedno nekoliko spomina v duši. Otrokova duša je kakor lončena posoda. Vlij vanjo grenčico ali kislino, pa se tako navzame tega duha, da ga ni moči izlepa spraviti iz nje, četudi že davno ni več grenke ali kisle tekočine notri. Vsaka druga tekočina, ki jo pozneje vliješ v posodo, ima neprijeten duh. Oči, ušesa otrokova so kakor cevke - dovodnice, ki skoznje pronicuje v dušo vsak glas, vsaka beseda, tvoja podoba in obleka, tvoja molitev, pa tudi kletev. Seveda marsikaj tega se zopet razprši; toda nekaj usedline pa vedno ostane ter udari potem, ko pride otrok do pameti, na dan kot dobro ali kot slabo, kakršen je pač vtis. Da se mora vzgoja začeti zgodaj, pravzaprav že v zibelki, je torej jasno. V družini imajo 4-letnega otroka, ki na njem že bujno poganja brstje svojeglavnosti, trme in jeze. če rečeš staršem, naj tega ne trpe na otroku, marveč naj te kvarne izrastke na mladiki odrežejo, bo ta blagohotni nasvet redko padel na ugodna tla. Kaj ti bedo odgovorili? Slišal boš izgovore: “Kaj pa otrok ve! čemu bi strahovali — nedolžno stvar! Takrat, kadar bo pri pameti, bo treba zaropotati. ’ ’ — Tdko malovredno besedičenje se pozneje bridko maščuje. Naj mlajši otrok se more že navaditi na red, pravilnost, točnost in čistočo. Doseči se tudi more in mora že zelo zgodaj, da zna otrok ubogati, da more kaj prenesti in pogrešati. Utegne pa s svojo trmo in kljubo- BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA ima sestanek na AVELLANEDI 20 septembra, na PATERN ALU 27. septembra. valnostjo starše že zgodaj strahovati, ako niso previdni in neizprosni od začetka, če otročiček svojo mater že zdaj zmaguje, potem ji bo veljalo vse življenje: — gorje premaganim! Poglejmo še knjigo Modrosti in izreke modrih mož, ki dokazujejo, da se mora vzgoja dovolj zgodaj pričeti: “Ne prepuščaj sina v mladosti njegovi volji. Pripoguj njegov vrat v mladosti in daj mu po hrbtu, dokler je še otrok, da pozneje ne bo trdovraten. .. ” Navajaj zgodaj na dobro, “kajti mladenič, vajen svoje poti, tudi v starosti z nje ne stopi.” “Prvo seme poučevanja” — pravi škof Slomšek — “pade najgloblje, naj dalj e ostane in obrodi najlepši sad. .. ” In zopet: “Kar mati pri otroku zamudi, se težko kdaj popravi; česar oče nad detetom ne stori, šola tudi ne izbavi.” “Pritožuješ se, da sina ne moreš ukrotiti,” piše sv. Krizostom; moral bi ga skrbno krotiti, ko je vil še zelo mlad in ga je bilo še možno imeti na povodcih. Takrat bi ga bil moral privaditi na dolžnosti in zatirati dušne bolezni. Ko se je njiva njegovega srca še dala lahko obdelati, takrat bi bil moral trnje poruvati. . . in strasti bi se ne bile razrastle in razpasle.” Tudi stari Seneka, ki je bil pogan, je pravilno pojmoval važnost zgodnje vzgoje. Rekel je: “Nič ni težko nežne duše voditi; ni pa lahko izruvati hudobij, ki so z nami zrastle.” Nekateri celo trde, da je vzgoja človekova z 10. letom pravzaprav že končana. S tem nikakor ni rečeno, da se potem staršem ni treba brigati več za vzgojo, marveč, da se otrok navadno drži smeri, ki so mu jo starši določili v prvih 10 letih. Pozneje morajo pač še vedno skrbeti, da otroci od te smeri ne krenejo. Vsekakor lahko trdimo, da je pri vzgoji doba do desetega leta odločilna. Kaj bi bilo torej reči na ugovor: “Otrok še ne razume ’ ’ ? V neko katoliško družino, kjer so imeli majhno otroke, pride župnik na obisk. Peljejo ga v sobo, kjer je viselo več nedostojnih slik. Gospodinjo je duhovnik posvaril s tem, da jo opozoril na nevarnost pohujšanja za otroke. “Krščanska” ggspa ni bila preveč v zadregi. Izgovarjala so je: “Saj otrooi teh reči Se pogledajo ne; pa o e jih tudi pogledajo, so nič ne brigajo zanje. Pozneje pa to podobe tudi no bodo nič škodovale, saj so navadijo nanje.” — In res. Otroci so se navadili na te reči, ko še nič razumeli niso in nadaljevali tudi pozeje. Ni bilo dolgo, pa so se že cule tožbe, kako drzen in razuzdan jo postal starejši deček; prava kuga za tovariše. Mati jd.jela tožiti in krivdo /.vračati na dečkove součence, pa tudi na učiteljstvo, ki baje no zna prav vzgajati. Samo mati, la “pobožna” mati ni marala biti nič kriva. Pameten človek bo rekel: čudež bi bil, če bi ostali otroci v taki hiši in v takih okoliščinah dobri in nedolžni. Kilo je dečka pohujšal, no bo težko odgovoriti. Kar so v ti družini učinile nedostojne slike, to stori drugod n. pr. smešenie verskih stvari, zaničevanje duhovnikov; drugod zopet preklinjevanje in prepiri, pijanstvo v družini, verska mlačnost i. dr. Vse te okoliščine so kakor kalup za otroško dušo. Če ima kalup polebo satanovo, bo tudi otrok imel tako podobo. Zdaj bomo umevali, koliko je vreden izgovor: ' Otrok še ne razume,” O le verjemimo, da otrok vse vidi .in sliši, da čuti in umeva — pa žal le prerad tudi posnema. UNA PAGINA DE HISTOMA Precisamcnte cuando los Habsburgos llegaron a la costa adriätica, un cümulo de acontecimientos internos y externos empezaron a debilitar su poder. Entre los miembros de la casa reinante empezaron un sinfin de rinas que terminaron en la particiön del imperio entre varios miembros de' la dinastia. El ano 1379 viö la primera particiön del imperio de los Habsburgos y el ano 1411 nos senala la segunda. Los territorios eslovenos cayeron bajo el poder de Ernesto, que se titulaba archiduque. En Carintia era Ernesto el ultimo principe instalado, por la costumbre antigua, como principe esloveno en la silla de piedra de Gospa Sveta (1414). Los mäs encarnizados enemigos de los Habsburgos y de su poderio en comarcas eslovcnas eran LOS CONDES DE CELJE. Alredcdor de los ambiciosos representantes de esa rama gira toda la historia politica eslovena del siglo XV. Cien anos durö la incesantc ascensiön de csta familia noble. El condc Federico I (t 136.)) tenia dos hijos, Ulrico I y Herman I. El conde Ulrico I ('}' 1368) habia guerreado mucho por el mundo, preparando en esas aportunidades lazos familiäres que fucron los que mäs contribuyeron a la eleva-ciön de los Celjanos. Junto con el rey hüngaro Lodovico I. y los Habsburgos ha guerreado en Dalmacia, Servia, Bulgaria, Italia y Prusia. Ulrico I. logrö el puesto de lugarteniente im' perial cn Carniola (1362). El conde Herman 1 y el hijo de Ulrico I conde Guillermo abarcan con sus lazos familiäres el norte y el sur de Europa. Guillermo ("|" 1392) casöse con Ana, hija del rey polaco Casimiro Piast; la hija de este matri' monio, tambien Aiia, tomö por esposo cn 1401 al rey polaco Vladislao I Jagiel. El segundo hijo de Federico, conde Herman I (t 1385) tuvo por esposa a Catalina, hija de Esteban Kotro' manič, principe de Bosnia. El hijo de Herman I, conde Herman II cs el fundador del gran poderio de los Condes de Celje. Ya desde 1 390 es Herman II lugarteniente imperial en Carniola. De la mayor importancia para la politica posterior de los Celjanos es que Herman II ayudö al rey hüngaro Sigismunde de Luxemburgo en la guerra contra los turcos, salvändole la vida en la batalla de Nicopolis (1396), en la que los cristianos fucron venci-dos. Desde entonces existe una uniön estrecha entre los celjanos y luxemburgueses. Como gratificaciön recibiö Herman II enormes extensiones de tierra en Croacia con la cfudad de Varasdin. No solo por lazos familiäres sino tambien por el dominio territorial, cl poderio de los Celjanos se ex-tiende a Hungria, Croacia y los Balcanes. La hija de Herman II contrae en 1406 nupeias con el rey Sigismunde de Hungria, cl que agregü a su corona tambien la alemana. Ya los celjanos, por su poderio y autoridad, sobrepasan a los Habsburgos, que ya no se atreven mäs a enfrentarlos. Los crecientes vmeulos con los luxemburgueses aportaron a los celjanos nuevas pro-piedades, riquezas y dignidades. En 1405 Herman II obtiene toda la provincia de Medjimurje, el titulo del “banus” de Slavonia y cl derecho de nombrar al arzobispo de Zagreb. Ya en 1406 el titulo de Herman II es: condc de Celje y Zagorje, banus de Dalmacia, Croatia y Slavonia. En cl concilio de Constanza los celjanos forman cl mäs brillante cortejo del rey Sigismundo. Un gran impedimento para los celjanos fuc cl de ser feudales de los Habsburgos. Tambien en eso ayudaron los luxemburgueses. El rey Sigismundo convenciö, cn 1423, al archiduque Ernesto para que aboliera el feudo y nombrara a los celjanos como "Grandes del imperio". LA DECADENCIA MORAL El succsor de Herman II era su hijo primogenito Federico II, que ya desde 1388 tenia por esposa a Isabel, hija del principe croata Esteban Frankopan de la isla Krk. Federico residia cn general en su častillo de Krško, mas no estaba cn buenas relaciones con su esposa. El amor hacia una niha de la nobleza inferior croata — Verönica de Desenke — ROJAKOM V ROSARIJU, CORDOBI IN PARANA sporočam, da se bom oglasil v dneh od 10. — 17. OKTOBRA po sporedu, ki bo javljen pozneje J. Hladnik, izseljenski duhovnik ........ .................... .... -...................; causö la muerte de Isabel. Enconträronla muerta en su lecho del castillo de Krapina. Acto seguido Federico casöse con Verönica. Eso desagradö al viejo conde Herman y al rey Sigismundo. Herman invitö a su hijo a Budim, donde, junto con el rey de Dinamarca, dirigia la investigaeiön contra su hijo — asesino. Federico tehtö en 1425 ausentarse con Vero-niča a Venecia; su fuga fracasö y su padre lo hizo aprehender y encarcelar. A Verönica la enviö ante cl tribunal de Celje; merccd a los esfuerzos de su defensor, cl tribunal la absolviö de culpa y cargo. Mas el padre no cesö y la hizo ahogar en una tina en cl castillo de Ostrovitza. Federico pudo scpultar su cadäver en el monasterio de Jurkloster (1425). Ese drama de la mäs rancia nobleza, en territorio esloveno, ha sido muchas veces explotado por la literatura eslovena y croata en novelas, dramas y öperas. En 1436 Sigismundo, emperador germano-romano clcvö a los condes de Celje al rango de principes herederos, Para los Habsburgos era esto un nuevo, rudo golpe. Los Celjanos los repelian en los Alpes y en el Carso, amena-Zando desalojarlos de las comarcas eslovcnas. Durante cl reinado de Federico II (f 1454) y Ulrico II logrö la politica de los celjanos su mäs franco exito. El principe Ulrico II era hijo del matrimonio de Federico con Isabel Frankopan. Desde 143 3 era su esposa la hija del despota serbio Jorge Brankovič, Catalina, de la cual escrihe cl anönimo autor de la “Crönica de Celje": “el principe Ulrico tenia por esposa a la hija de un gran senor y principe, cl despota serbio Jorge. Ella no era de nuestra religiön sino de la ortodoxa, vivia segün los preceptos de su religiön y mantenia en su corte sacerdotes ortodoxos. T Desde que los celjanos lograron el rango de principes, sus relaciones con los Habsburgos en la Austria interior se torna-ron grandemente tirantes. Despues de 1436 principih un ciclo de guerras que danö enormemente cl territorio esloveno. El comandante de los celjanos, cl noble checo Juan Vitovec, sa-queaba las posesiones habsburguesas. A la sazön los celjanos sabian explotar las controversias entre una y otra rama de los Habsburgos. Todos estos litigiös, muchas veces degenerados cn guerras, sc desarrollaban cuando la uniön era mäs nccesaria que nunca. En 1453 se hizo amenazante el flagelo turco, capturando los otomanos la ciudad de Constaiitinopla. Tres anos despues, merccd ä los esfuerzos del regente hüngaro Hunyady, y del franciscano San Juan Capistrano, la Capital yugoslava Belgra-do sc salvö de las garras otomanas. De aquella epoca se con-servan en Eslovenia muchos datos histöricos que tratan am-pliamente de. Belgrado, llamado* el castillo blanco ortodoxo, y describcn las fortalezas con sus torres y trincheras, zanjas y muros, como tambien al despota Jorge y su familia. A principio de Novicmbre de 1456 congregöse el ejcrcito cristiano bajo el comando del rey Vladislao y del principe Ulrico cn Belgrado con el fin de presentar batalla a los turcos. Era en la manana del 9 de Noviembre 1456 en la for-taleza de Belgrado, cuando el joven Hunyady hizo llamar al conde Ulrico reprochändöle su incapacidad cn la direcciön de la guerra. De las palabras surgieron hcchos, se cruzaron las armas y Ulrico cayö herido cn la pierna. Los adversarios lo ultimaron cortändole la cabeza. Con la caida suya cayö tambien la gloria de los Celjanos y quedö frustrada por muchos siglos la reuniön de los cslavos del sur. I B E L L Ö T T1 H n o s. $ I ji FA BRICA DK TR1C1CLOS t j AV. LA PLATA 1659 U. T. 60 - 0657 I KULTURNA KRONIKA J.N.O., katere cilj je združiti vse jugo. slovanske sile v pomoč trpeči domovini je osnovala poseben odsek J.N.O. za mesto Buenos Aires. VSESLOVENSKI KONGRES je imel postati dogodek prvega reda za vse Slovane in posebno še za Slovence, ki smo pokazali za dogodek več zanimanja kot noben drug slovanski narod tukaj. Napovedani kongres se pa ni mogel vršiti kljub temu, da je prišlo mnogo delegatov iz vseh strani. Tako smo videli rojake iz Rio Negra, Chubuta, Chaca, Mondoze... Z ozirom na vojno stanje je tukajšnja oblast zavzela povsem nevtralno stališče in zato takega shoda, ki je zunanjepoli-tičenga značaja, ni dovolila, prav tako kot je odrekla tudi dovolenje “Italiji Libre' '. Vršila se je pa veličastna manifestacije slovanske ideje v Parque Romano, kjer je bilo zbranih 15 avg. 6000 Slovanov. Na tej veselici so bili med vsemi točkami najlepši ravno nastopi slovenskih društev. Posebno se je odlikoval moški zbor Slov. doma s pesmijo “Slovan na dan’’ in “V boj". KONCERT ZA VOJNE V JETNIKE se je vršil 17. avgusta v jugoslovanskem domu na Dock Sudu. Nastopila je naša slavna pevka Zinka Milanov, ki je zapela več pesmi. Med temi je bila ena češka, ena ruska in ena tudi slovenska: Palčiče-va ‘Pastirica’, ki je bila od vseh najlepša. Slovenski Dom je pevki umetnici poklonil krasen šopek rož. Nastopil je tudi g. Mi-lanov z deklamacijami in umetnik violinist Ljerko špiler. Vsi trije so očarali občinstvo. “TRI SESTRE” je podal Slovenski dom. Večini občinstva je menda bila ta komedija dr. Kreka nepoznana. Sedaj jo poznamo in vemo, da je bilo malo igric podanih v tako veliko zadoščenje gledalcev. Igralska družina je dokazala, da je vredna poklicnega odra. ZVEZA JUGOSLOVANSKIH DRUŠTEV si je nadela ime zveza treh društev namreč Ljudski oder, GPDS v Villi De-voto in Ivan Cankar. Stara zadeva je, kako združiti čimveč društev v sodelovanje. Toda treba je iti na delo očitno in povabiti vsa društva, če je delo iskreno mišljeno. Pa so bila prezrta kar tri slovenska društva in nebroj jugoslovanskih, zato res ne pristoja tej družbi ime: “Zveza jugoslovanskih društev”. Ht*-*»"“ ■ ■ ■ MLADINSKA PRIREDITEV V DEVOTU se je vršila 23. avgusta in je bila prav viden in razveseljiv uspeh delovanja GPDS, v katerem vodi mladino gospa Bajtova. Otroci so dali prav prijeten trenutek oddiha s svojimi pevskimi in dekla-matskimi nastopi in z igrico “Luknja v namiznem prtu”. KULTUR. PRIREDITEV SVOJE VRSTE se je vršila 14. avgusta v dvorani San Josč, kjer so naše prve igralke podale pred obilnim občinstvom s čudovito dovršenostjo in med neverjetnim navdušenjem iz slovenskega prevedeno igro “Vic-tima de amor filial”. Med odmori je nastopila z dvemi pesmicami tudi Zofka Suličeva in žela prav lep uspeh. “TRIGLAV” V ROSARIJU je 23. avgusta slavil že 12 obletnico svoje ustanovitve, katero je praznoval v lepo urejenem lastnem domu. NA FLORIDI se ustanavlja tudi jugosl. društvo. Pripravljalni odbor so: Godina, Škrbec in Polak. DESPENSA FRANC MILHARČIČ Medanos 1701 U. T. 59-3395 i VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje Luis Daneu PERU 832 U. T. 34 - 3405 i t FERRETERIA — TRGOVINA Z ŽELEZOM BARTOLOME FLOR Velika izbira železnine, električnih | potrebščin in gra 1 'ega materijala. j I Asuncion 4602 U. T. 50-0724 I He*ie**e*ae»e*#>*e,,eMe"e*>e**e>,e'*e**e>|e"e*,e|'e*'i"e'.e,>e*|e|,i"e*|e ALMACEN FRANC KEPIC Josč Märmol 2696 Florida FCCA U. T. Olivos 3837 j Se priporoča TRGOVINA DANICA ! Ivan Gregorec T Lavallo 3897 Florida, U. T. 3397 j LOS VINOS A SU GUSTO i KURINČIČ FRANC ' GARAT 3910 U. T. 61-5384 i GR AN SURTIDO DE VINOS STANISLAV STANTIČ Triumvirate 3984 U. T. 55-5506 13. de Septiembre a las 15 horas PROGRAMA'* SPORED 4. Tam na vrtni gredi 5. Pomlad - Igrajo mali 1. Canciön de bienvenida 1. Pozdravni spev Ninos: Ricardo Benčič v Silvio Kavčič, Florista: Irena Vidmar. 2. Volverč a mis montanas — Coro “Slovenski Dom" 2. Nazaj v planinski raj 3. Aires yugoeslavos — Canciones y bailes 3. Narodno petje in ples Con las siguientos paro jas: Maria Giacomelli y Antonio Milost, Irene Vidmar Boris Ličen, Hermin in Benčič y Ricardo Pintar. 4. Un ramo de romero — Coro Avellaneda 5. Primavera - Fantasia a cargo de los mäs pequenos. Primavera: Lidia Gabrovec, Progoncrc: Carlitog Živec Pajes: Hugo Milost, Anselmo Turk, Armando Leban, Mario Trobec, Victor Jerič Flores: Liliana Turk, Olga Milharčič-^osita Maurič, Hilda Jazbec. Mariposas: Neli da Leban, Giana Danieli — Enim os: Norberte Furlan, Josč Ilarej. 6. Cinta cömica. 6. Burka v filmu 7. Marquesito y Marquesita - Canto y Gavota. 7. Mladina raja Aida Pcčeko y Oscar Živec — Anita Ljknor y Ricardo Benčič. 8. Marcha militar de Schubert — Trio 8. Koračnica, izvaja Trio Trio: Kren, 1’orcz y Nelida Zucarelli ,a..a,l9,,Cl,v,i#aiS KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1356 I D E S P E N S A j JUSTINA VUGA t ? i j Vidal 2602 U. T. 76-1220 j j LEGIJ ERI A — MLEKARNA j | JOSE BREZAVŠEIC | Lope de Vega 2480 Villa Devoto i f HERRERO DE CONSTRUCCION I se priporoča rojakom j FRANC ČOHA j Calderön 2779 U. T. 50-6655 Fäbrica de Mueblesj |” LE O P 0 LD U Š A J VICENTE ROGELJ LOS ANDES 24S Telšf. 652 (Tablada) 133. u.._________ ! ! T i ! VILLA ESCASOt i ' I I Avda. Francisco Beiro 5380-82 VILLA PEVOTO (Preje na Paternalu) OTVORJENO 1 SEPTEMBRA j 1 f 1 • i i A 6 cuadras de la Playa y Casinos MAR DEL PLATA j j ! HOTEL “TRIESTE” j i i TUCUMAN 2844 Telefona MAR DEL PLATA f j j | Cocina Familiar — t Banos calientes — Todo confort j 1 | l Precios modicoš Atendido por su dueno j SPOMIN BAZOVIŠKIH ŽRTEV BO 6. SEPTEMBRA OB 17 URI V PROSTORIH ‘SLOVENSKEGA DOMA’, GRAL. CESAR DIAZ 1657. Odlomek pisma iz Slovenije pod Nemci: ...Uradniki so dobili povišane plače. Toda to je le pesek v oči. Saj nemška marka ni skoraj nič vredna. Upokojenci le tisti dobivajo pokojnino, ki so bili sprejeti v Heimatbund. Mnogim je pa bil sprejem v to organizacijo odklonjen in tako jo šla v 'zgubo tudi pokojnina. Zdaj so siromaki in niti pare jim ne dajejo za življenje, žive od dobrodelnosti domačiji ljudi... Aretacije v Ljubljani so na dnevnem rodu. Zapoznela novica nam pove, da je bilo koncem svečana aretiranih 3200 Slovencev, med tem ko so mesto obkolili. Očividce pripoveduje, da so Italijani zgubili živce nad nepričakovanim odporom Slovencev, ki s stojično mirnostjo čakajo rešitve in se ne menijo za nobene grožnje. Ob tisti priliki so preiskali vse hiše eno za drugo. V Ljubljani je velika, moderna komična tovarna, ki je bila v polnem obratu. V začetku februarja letos je tovarno napadla skupina slovenskih upornikov ter z bombami uničila vse važnejše oddelke tovarno in vse važnejše stroje tako, da tovarna dolgo časa ue bo sposobna za delo. Kar na slepo delajo Italijani, ki ne vedo, kako bi potlačili uporne Slovence. Tako nam pove postopek radi porušenega mostu čez Ljubljanico pri Preserju, kjer morda še danes ne vozi tržaški vlak, ker jo bil most porušen in so Italijani zato ustrelili 18 oseb iz kraja, ki so šli pojoč v smrt. Pri prvi preiskavi so ti ljudje priznali krivdo, ker so jih Lahi strašno pretepali. Ko je pa prišla obravnava, so vse utajili in zanikali. Zanimiv jo tale primer: Prijeli so tudi nekega cestarja, ki je imel pri sebi listek z imeni svojih pomožnih delavcev. Na podlagi toga listka so ga obsodili in z njim vse ljudi, katerih imena so bila na listku. Trdili so namreč, da je cestar kolovodja “komunistov” in ta trditev, ki je bila popolnoma iz trte zvita, jo zadostovala za obsodbo. Podobno se je godilo nekemu železničarju, ki je bil mod aretirane!. Bilo je popolnoma jasno, da ni imel s stvarjo nič opraviti, saj so vsi postajni načelniki od Ljubljane do Rakeka pričali, da so ga videli tisto noč na lokomotivi. Toda vse pričanje ni nič zaleglo — obsojen je bil. Zopet za nekega drugega je šel intervenirat borovniški župnik Jerina. Pa tudi to pričevanje jo bilo zaman in je bil človek ustreljen. Zadružna zveza v Ljubljani, najstarejša in največja zadružna centrala v Sloveniji je imela nedavno svoj letni občni zbor, V tej zvezi je bilo včlanjenih 833 slovenskih zadrug. Z razkosanjem Slovenije med Nemce, Italijane in Madžare je ta zveza izgubila 595 zadrug, tako da šteje danes le 238 zadrug, ki so vse na teritoriju okupiranem po Italiji. V Ljubljani so našli mrtvega v hotelu generalnega konzula Nemčije dr. Hansa Drieseh. Bil je zastrupljen. Četniki so mu sodili smrt radi političnih umorov mod Slovenci. Traducciön de DARINKA ČEHOVIN iyiDELÄUiEi F3. SS ZESYz (Continuaciön) OCTAVO CAPITULO A la manana siguiente Svarun reunio en consejo de gue-rra a todos los patriarcas, a los poderosos y a los ancianos, a los probados jefes guerrcros. Estableciö el orden y la paz untre las tropas. Una vez reunidos los canosos personajes Svarun hablb: Cuerdos patriarcas, glorioses guerreros, la lucha ha acabado y no acabo. Perun, que es grande, enviö cl rayo cuando le ofrecimos el sacrificio debajo del tilo, y mantuvo su atronadora palabra. El enemigo estä vencido, un sol libre nos ilumina, nuestras tribus estan en libertad. El esloveno vuelve a ser lo que fue y cs lo que deberä ser para la eter-nidad. jGracias a Perun, a quien debajo del tilo sacrificare-mos cuanto le hemos prometido! Mas les aviso que la lucha no estä terminada. ^Quien, durante el huen tiempo, dejaria el arado en medio del cam-po e iria a su casa? Clavamos el arado y el surco nos sonrio ancho, entonces, jadelante Hermanns! Vayamos a busear ese pan que durante tres anos nos robara Hilbudi, aunque no encontremos ya mas que.sus migas. Los frios ahn estan lejos este ano; jasaltemos al cruel enemigo y nos sea devuleto lo que nos fue quitado! Rebano tras rebano, hato tras hato, cristianas y cristianos Uevaremos a casa para que pacen, siembreri y cosechen en lugar de nuestros hijos muertos. Esto es lo que piensa vuestro jefe, a quien vosotros elegisteis para que vayä delante y pelee junto a ustedes en los anos que tenga de vida. i Patriarcas, jefes, pronunciad sabias palabras!" Sc levento el patriarca Velcgost, esloveno rieo y respetado. “En este combate cayeron la mitad de mis siervos y junto a ellos quedaron tendidos en la ilanura dos de mis hijos. Mas aun estamos yo y dos hijos que, si es necesario, caercmos con el solo fin de vengarnbs, para que nos paguen la deuda. j Svarun es sabio, el pensamiento de los dioses se refleja en sus consejos!" “jQue nos paguen la deuda!” repetian los eslovenos. Los patriarcas antoves callaban. Svarun los miraba signi-ficativamcnte. Preocupacion y miedo se arrastraban por sus ca ras. “Hcrmanos nuestros, antoves que morais las apartadas montanas, por lo que no tuvisteis que snufrir tanto las inva-siones bizantinas como nosotros. j Si quereis vivir seguros, edificad una muralla delante vuestro! jMoved las piedras duras, como ya lo habeis hecho en esta batalla, y construid con ollas una muralla ünica, para dorm ir dcspfeocu-pados junto a vuestras familias y pacer tranquilamente vues-tros rebanos!” Lobo, patriraca antov, se irguio. “Hermanos eslovenos, el invierno ya Hama a la puerta. En las montanas, nos alqanza y nos muerde como- una fiera. ;No tentemos a los dioses! jYa nos permiticron esta victoria! jRefugiemonos en la paz de nuestras casas hasta la prima-vera! jDespues nos rcuniremos y caeremos de improviso mas alla del Danubio!” Los antoves aclamaban a su patriarca mientras los eslovenos bajaban la cabeza para murmurar. Svarun tratö de apaciguar la discusiön con suavidad. Patriarca Lobo, lo que tu piensas esta bien, pero no es de sabios. ^Quien sacrifica y asa un cordero para quedarsc con el estömago vacio?" j Nosotros no nos retiraremos, queremos comer hasta aplacar al hambre! tronaron los eslovenos. “i No solo ustedes! El jefe debe ser justo. Los antoves fueron buenos camaradas y vinieron en nuestra ayuda desde muy lejos. ^Permitiremos que rompan sus lanzas, quiebren sus espadas y pierdan sus cabezas en vano? jNo! Dcspues del trabajo viene la paga. Nosotros no se la podremos dar, pero iremos a buscarla alla donde hay bastante.” Entonces sc hizo oir el antov Villien, rico y vanidoso. “Lobo dijo la verdad. No pedimos paga; si la buseära-mos quiza la encontraramos bien cara entre los dientes del invierno. Queremos regresar. Nuestros hogares estan lejos, nos acompana la cordura y no la glotoneria de aqucl que siguiö comiendo hasta hartarse y morir!” A ima sola voz exigieron los antoves que el ejercito regresara. Svarun lo lamentaba. Esta discordia lo heria. Ya ningün obstäculo sc presentaba en el camino, por el que podian ir hbrementc a cargarse de botin a otras tierras, pero los antoves no le respondian. Probo otra vez. Es hermoso que deseeis regresar a vuestros hogares-los acompanaremos con gran alegria. Mas si le preguntamos a vuestros guerreros, tal vez muchos preferirian ganar en una noche lo que las cosechas y el ganado les dan en un ano y un dia. jPreguntemosles!” Lobo tomö la palabra. Si eso sirve de algo, ;que valga! Pero que se suspenda la reunion hasta manana." Los patriarcas se separaron hacia la derecha y la izquier-da en dos grandes grupos. “Svarun proyecta convertir en amos a los eslovenos”. Vrunian los antoves. “A propösito, j como ordena a los hombres libres!” jGomo a siervos!” - “jLo diremos a la gente!” "jNadie irä con el; nadie debe hacerlo!” Mientras tanto, los eslovenos protestaban contra los antoves. “j Koboldes!” “j Solo para que se divida ei ejercito!” i Que vayan a Bizancio a mover las piedras de los mo-lmos del Emperador!" iQuc vayan en busca de sus mujeres para poner tihias pieles sobre sus hombros, ya que tanto temen al invierno!” jQue les importa el invierno! ;El lobo es siempre lobo!" Svarun quedo solo y triste. Iztok se le accrcö. Padre, en tus mejillas hay pesar. ^Que te hizo agachar la eabcza? Iztok, hijo mi'o, recuerda que el esloveno no serä feliz mientras no tenga paz. Las nubes cubren su sol libre, son tan espesas que tal vez ya no pueda atravesarlas el radiante rayo. Padre, los eslovenos debemos cambiar. Padre, yo los mejorare cuando sea patriarca. Debemos aprender a ’guerrcar de la misma manera que el enemigd, si tal no hacemos seremos vencidos. “Iztok, yo morirc pronto. El liälito de Morana no estä muy lejos Morirc sin esperanzas. Solo deseo morir donde mi padre. ; Libre!" El anciano incilino la cabeza y callö. Iztok no volviö a hahlar, respeto su gran pena. >:< Ese dia hubo en cl ejercito muchas discusiones y platicas. Se cnticaban los discursos de Jos patriarcas, para aplaudirlos aqui o despreciarlos alla. Los antoves querian regresar; los eslovenos se aferraban a la idea de marchar hacia el sur. De pronto se acallaron las discrusiones; unos jinetes se distinguierno mas alla del Danubio. El ejercito eslovcno re-cogiö las armas. Räpidamente cruzaron el puentc las mujeres y los heridos, para no estorbar el combate. Iztok olvidö su cabcza dolorida, eligiö los mcjores arqueros y los dispuso para que con sus flechas y arcos csperaran a los jinetes. Cuanto mas se acercaban estos, mas dudaban los eslovenos que fueran enemigos. Ninguna coraza refulgia, galopa-ban separados y sin orden. “j Los hunod j Los hunos!" Esa sola voz sc extendiö cuando los reconocieron. Ba-jaron bis armas y esperaron ansiosos a que se acercaran. Tunüs galopaba el primero, era el jefe. El caballo flaco, solo patas, mostraba sin embargo müsculos poderosos y prominentes, como ncrvios bovinos. El huno creia acercarse al fuerte bizantino; sc sorprendiö al encontrarse con el ejercito eslovcno. En un segundo adivino lo sucedido y sc acercö veloz a preguntar por el patriarca Svarun. Cabalgö hasta la tienda y saludö al jefe desde la cabalgadura. Tunüs era un hombre robusto, de cuerpo anguioso; su gruesa cabeza estaba ensartada profundamente entre los hom-bros; su cuello parecia el de un viejo toro; tema la nariz aplas-tada y una barba rala con unos pocos pelos; ojos pequenos y grises, nunca quietos, como doš negros relampagos espiaban debajo de la frente. Šobre la cabeza llcvaba una gorra y sobre el pecho una liviana loriga de cuero; estaba cubierto con un manto de pürpura. De su delgada cintura caian unos clazo-nes de pici caprina. "Svarun, eres el mas grande heroe, pucs venciste a Hil-budi. El mas grande del mundo, asi te lo dice Tunüs, descen-diente de Ernak, hijo de Atila." "^Donde vas? Apeeate, sičntate entre nosotros y come." Tunüs desmontö. “A Bizancio, para obtener dinero mintiendo al Empe-rador," riö Tunüs. "El Emperador cs poderoso, ^no le temes?" “^Poderoso? Tü eres poderoso y yo soy poderoso, pucs conocemos a la espada y a la maža, mientras 61 esta sentado en su trono de oro y revuelve entre sus dedos unos cueros de burros, eseritos; y sirve de ninera a su hermosa mujer, que es una vagabunda a la que Tunüs no ataria a la cola de su caballo. Solo basta decirlc: Cesar, los barbaros se rebe-lan, para que en el aeto abra un cofre y entregandome dinero murmure: Tunüs, apacigua, paga jtoma oro y plata!" “No creo. j El Emperador ticne sus Hilbudi! jEsos son los diablos! ;Quien tiene tales guerreros bien puede sentarse en un trono de oro!" “jHabia un solo Hilbudi! Ahora la tierra esta libre. jPuedes accrcartc a las puertas de Bizancio ,si quieresf” iria si, pero esos antoves, esos antovos...1’ A Tunüs le brillahan los ojos. “Nos permitiras pasar la noche en tu fuerte. jManana continuaremos nuestro camino!” “jSois nuestros huespcdes! j No va a faltarles nada de cuanto tenemos!" Los hunos se acercaron a los eslovenos. Tunüs los salu-da e iba acercandose imperccptiblcmentc hacia los antoves, entre los que se sentö. Iztok, mientras tanto, forjö una rcsolucion. Se unič a Radovan, que estaba sentado lejos del ejercito, detras de un arbusto solitario, atando las cuerdas rotas de su arpa. Su čara agriada estaba cnvuelta en nubes de enojo. Cuando sc le acercö Iztok, lo mirö y siguiö trabajando. “^Radovan, como estas tan solo? Eres müsico y te acuvrucas detras de un arbusto." No le contestö, pero lo envolviö en una torva mirada, que partiö de bajo de sus hirsutas cejas. "jDe pesimo humor, Radovan! Tomaste como un animal la bebida de los bizantinos." El müsico lo mirö como un zangano furioso. Iztok se sentö a su lado y permaneciö silencioso por mucho tiempo. “Viejito, no seas malo, quisiera hacerte una pregunta importante.” "j Pregunta!" "^Vas a Bizancio?" ";A Bizancio! No esta hecho para mi el estar entre estos salvajcs. Me rompieron las cuerdas, j el diablo los en-cucntre!” “^Me llevarias contigo?" "jHijo de Svarun, se cuerdo y no digas disparates! Para ti, el hijo del jefe, es el hogar; para mi, el müsico, el caminar por el mundo." "j A pesar de todo ire, porque quiero y porque debo ir!" “j El bizantino te derritiö los sesos al golpeartc! jNo digas locuras! Quedate en casa y no mates a tu canoso padre. Pien-sa que eres ahora su ünico hijo." "jPor eso quiero ir a Bizancio!" "jAlgün diablillo corriö el nudo de la horca y colgö tu juicio! jSe lo dire a tu padre para que corte unas ramas y te castigue!" "jViejito, sc compasivo, llevame contigo! jSe cantar! jSe cantar bien!” “Loco como el agua, solo va hacia adelante, nunca vuel-ve. Explica el deseo que te arrastra al camino." “j Quisiera aprender a guerrear cömo los bizantinos!" Radovan abriö la boca. Fijö su mirada durante un largo tiempo en la cuerda rota cuyos extremos sostenia, uno en čada mano. “; Guerrear cömo los bizantinos! Que ya sabes hacerlo como los eslovenos lo demostraste en estos dias: asi dicen los jövenes que te acompanaban." “Pero los bizantinos sahen mejor. jYo tambien quisiera hacerlo asi!" Radovan reflexionaba mientras anudaba las cuerdas. “No lo niego, tu idea es buena. El mismo Emperador estaria contento de tal guerrero. jPero debes saber que a los barbaros sc les envia a la primeras filas en las batallas y es diffeil volver vivo de ellas!” “jPerün me cuidara!” “jBicn! jEres un mancebo valiente! Tal vez te busque la fortuna. jTe llcvare conmigo, en cuanto des un pašo tras mi, entonces seras mi hijo, ^comprcndiste?" “jHijo tuyo, padrecito querido!" “^Te viö Tunüs?” — “jNo!” “jNo debe verte! Tunüs es traidor. Va a Bizancio, donde se vende al Emperador por unos viejos aperos. Por eso me Radovan abriö la boca no comprendiö a Iztok GLAS IZ DOMOVINE SKOZI PARAGVAJ Hvaljen Jezus in Marija! San Ignacio, 4 avgusta .1942. Torej vendar zopet Paraguay prihaja na dan, kaj ne? Oprostite mojim praznim obljubam. Saj mi dobra volja no manjka, samo “zlati časi” so redki. Sedaj pa, ko so že naše glavne slovesnosti za nami sem bolj svobodna. Imeli smo namreč za 19. julij — sv. Vincencij — slovesno ‘ ‘ vstoličenjc našega zavetrn ’ ’. Drugo, kar bi Vas moglo zanimati je pismo, ki sem ga dobila na dan sv. Ignaca od Male Nedelje. Pisano je 12. nove. Kuverta je z nemškimi cesarji obložena in Hitlerjevimi značkami. V kuverti sta dve pismi: eno od mojih roditeljev in drugo od tete, ki mi bolj obširno opisuje velike spremembe. Obe pismi imata št. 0542, s svinčnikom napisano, pa tudi kuverta ima zapisano 0542/2. Po mojem mnenju so morali prinesti pisma na pošto (poštar je, Nemec), ki jih je pregledal in sam napisal moj naslov, ker jo rokopis sploh neznan. Očka pišejo: “Zopet se mi jo nudila priložnost, tla Ti bom pisal par vrstic, sedaj iz ponemčeno dežele. — Tukaj sedaj čakamo na najhujše...? Duma smo sedaj midva z materjo, sestra Tončka, pa tudi brat Ludvik še pride. Martinek (brat) je moral <> mesecev na sezonsko delo. Vsi ostali bratje z družino so še sedaj na miru in zdravi. [Sedanjih doživljajev Ti no bom in ne smem pisati. Dobimo vse na karte.” escondi. No debes saber ni una palabra de esta guerra.” “j No sabre palabra, padrecito!” “j No te muestres a los hunos! Dcsapareceremos a la noche. Piensa, j tu padre se morira de pena!” “j No morira! j Die? hijos cayeron y no murio!” “jBien! j Preparate! Viste una tünica de bilo y llevate una piel de cordero porque Hace frio en las montanas de Hemov. No lleves armas. Tan solo escondc un cuchillo en tu cintura; a veces se lo necesita.” “j Me llevare tambien dos caballos!” “j No debes! Los cantores y los müsicos viajan a pic. Por mi, yo no tengo apuro alguno!” “jEntonces calla, padrecito!” “Calla tu y escondete de Tunüs. j Al anochecer, cuando el ejercito duerma, nos cncontrarcmos al lado de este ma-torral!” I?tok se despidio alegre. Todo hervia en el. Extraordi-narios paisajes danzaban delante de su espiritu. Sonaba con las luchas; sonaba con la hermosa Bizancio; sonaba con el dia en que regresaria experto al hogar, eomo fuerte gue-rrero, para que lo eligieran como jefe. Pero, iy si muriera quien sabe donde? <;si no volviera nunca mas a ver la tierra de los eslovenos, ni a su padre, ni a su Hermana Liubiniza? Su corazön luchaba y se le encogia. Radovan meditaba y reflexionaba mientras ataba las cuerdas. j Que venga, es un jo ve n valiente! Viviremos mejor en dos. Vera el circo en Bizancio y anorara sus rebanos: en la primavera lo traere de regreso. !No permitire que se mezele entre los soldados bizantinos, no, nunca! Me remorderia la conciencia hasta la muerte. * Cuando Tunüs se mezelo con los antoves, soltö su lengua y husmeo su parecer sobre la marcha al sur. Bien sabia que la guarniciones del camino quc unia el Hema a Bizancio cran tan pequenas que los eslovenos unidoš podrian vencerlas fftcil-mente, despues de su vietoria sobre Hilbudi, y cargarsc de hotin. Pero Tunüs pensaba en si mismo. ‘/Entonces no van al sur con Svarun?” “j No!” Contestaron los patriarcas. “jRazonable respuesta! Ya sabeis que Tunüs, el desceiv diente de Atila, es vuestro sincero amigo, el asesor de todos los eslovenos. La sangre de Atila bulliria en mis venas si no les digo la verdad. Antes de llegar a Bizancio existen diez jefes mäs terribles que Hilbudi, con sus tropas. j Regresen y alegrense por la vietoria!" Očka pišejo zelo malo in kratko. Teta mi pišejo nekaj več sprememb: “še smo vsi živi in pomalo zdravi in kako Ti živiš? Spremembe so velike... Senčarjev! so v Ljubljani in več drugih, okrog 411. (4. župnik na novem župnišču, na pošti, stanujejo. V'se se prenavlja in nadstropja zidajo. Prejšnja občinska hiša tudi, v njej jo 8 uradnikov. V šoli nemški učitelji. Naši dve že malo govorita in nemški pišeta in Citata. Tudi drugi veliki ljudje hodijo v šolo učit nemški. Na Lukačičevem je otroški vrtec; v župnišču Heimatbund, tudi kuhinja za tečajnce in za šivanje, “Kinder garten neustube”. Organist pride vsako nedeljo orglut: pojejo nemški blagoslov, tudi molimo nemški, Evangelij nemški, tudi pridiga že malo nemška in še slovenska tudi. Sestrična Ela (tukajšnja učiteljica) v Ljubi j...., moli za njo. Bratranec Berti na Hrvaškem... sestrična Mimika učiteljica nekje v Medjimurju blizu Kotoribe. Druge sestrično so v službi blizu Gradca, Albina v eni fabriki. Jim gre dobro. Nekateri fantje gredo v fabrike uoroplanov v Berlin. Tudi Danico Špindlerjeve ni.. . Simčičevega gospoda (duhovnik) in brata tudi ni. čudila bi se, če bi videla, kako je vso predrugačeno. Sedaj sem Ti popisala, da veš, da smo še pri življenju, za nadalje še ne vemo. Pomagaj nam Bog in Marija. Naš pozdrav — Heil Hitler! Prosim, piši hitro, da vemo če dobiš in kako je s teboj. Pozdrav!” Desetnica QEscucharan a Svarun? Ese vanidoso quiere ir al sur.” “Svarun es un gran guerrero, de voluntad ferrea. No busquen discordias con el, regresen en silencio. Svarun solo no puede ir al sur, regresara con ustedes.” Todos los patriarcas quedaron admirados ante el gran arnor que les profesaba Tunüs. Se desparramaron entre las tropas y les explicaron cuanto les aconsejaban los hunos. Los antoves, despues de consultarse misteriosamente, se iban separando de los eslovenos. Al anocheccr, el campo estaba dividido en dos bandos. Tunüs ceno con Svarun, mientras halagaba su poder protestaba contra los antoves. Tomo miel y vino. Sus dimi' nutos ojos sc detuvieron cntonces en Liubiniza. La joven sc estremeciö y apretö su amuleto contra el pecho. Esa mirada detenida en ella, le producta dolor. Llegö la osuera noche. El ejercito se acostö temprano. Lentamente se desperezaba la manana. Svarun estaba delante de su tienda reflexionando en las razones que con-vencerian a los antoves para ir al sur. Entonces desde todos los rincones se le acercaron los patriarcas eslovenos y le anunciaron sorprendidos: “Los antoves desaparecieron. j El campamento esta vacio! j A Tunüs se lo Ilevo la noche!" Svarun estrecho sus manos contra el pecho, apreto los labios y entrö en su tienda. Ya era mediodia cuando volvio a aparecer. Sobre su čara se extendia algo petreo. Sus profundas arrugas se abrian aün mas profundas y duras, como las grietas que hicieron las gotas de agua en las rocas, a traves de los siglos. Determinč ir solo a Bizancio, para llevar a časa tan siquiera un pequeno botin despues de tan brillante vietoria. Pensaba enviar a Iztok al castillo para que lo guardara y lo defendiera en caso extremo. Ordeno buscarlo. Por todas partes se extendiö el grito de j Iztok! j Iztok! Los jovenes corrian de un lado a otro del campamento buscan-dolo. Remiraron el fuerte, los alrededores, todos los matorra-les, la llanura. . . Cayö el dia; Svarun esperaba inutilmente. Iztok no aparecia por ninguna parte. El anciano reunio a los jefes y les anunciö que habia terminado su mandato. Inmediatamente despues, silencioso y triste, subiö a un caballo; llamö a Liubiniza y a los suyos y esa mišma noche atraveso el Danubio. Se encerro en su časa, donde yacia en su lecho de pieles, como un oso herido, durante los largos dias y las aün mas largas noches invernales, Glazbena kultura MED PRIMORSKIMI SLOVENCI (Nadaljevanje) V SLUŽBI PREBUJENJA V drugi polovici devetnajstega stoletja, v dobi izrazite j' šega prebujenja narodne zavesti, se je v Postojnščini, na Tržaškem, v Istri in na Goriškem zelo razmahnilo društveno gibanje, ki je dalo pobudo k snovanju pevskih zborov. V tem času so nastopili nekateri prav dobri skladatelji, pevovodje in organizatorji tega novega glasbenega gibanja. V Gorici je od leta 1864. do 1887. organiziral slovensko petje ANTON HRIBAR (1839—1887). Rojen je v Gorenjem Tuhinju pri Kamniku. Leta 1860. je nastopil službo učitelja v Vipavskem trgu in kmalu zaslovel s svojim pevskim zborom. Gojil je s tem zborom cerkveno in svetno petje. Kasneje je vodil petje pri goriški “Čitalnici". Ustanovil je tudi društvo “Slavec", ki naj bi se po njegovem načrtu razvilo v nekako zvezo raznih pevskih društev. Imamo tu torej prvi poskus pevske zvezne organizacije. Teodor Hribar, znani goriški trgovec, je bil njegov sin, skladatelj P. Angelik Hribar pa njegov brat. Kakor mi je pravil Teodor, je zapustil njegov oče cel kup rokopisov, ki so se pa radi vojske vsi izgubili. V Simoničevi bibliografiji sta navedeni dve njegovi izdaji: 1.) Ivanka Slovenka za dvospev, moški zbor ah glasovir na svetlo dal Anton Hribar. Tisk na Dunaji 1863. — 2.) Slovenka za dvospev, moški zbor ali pa glasovir postavil Tone Hribar. Op. 62. Tisk na Dunaji. Lastna založba 1879. V tistem času je deloval na Tržaškem ANTON HAJ-DRIH (1839—1878) iz Ljubljane. Prišel je v Trst 1. 1873. in prevzel pevski pouk pri slovanski čitalnici. Nekaj let je uči-teljeval v Rodiku. Znamenit je bil njegov pevski kvartet: M. Vadnou, J. Uršič, F. S. Vilhar in on sam. Njegove skladbe so izšle v sledečih publikacijah: , 1.) Jadranski glasovi. Zbirka moških zborov in čveterospevov. Delo I. 1876. Delo II. je izdal in uredil V. Kosovel 1879. — 2.) Noč na blejskem jezeru; besede Andrej Praprotnika za moški zbor, četverospev in bariton-solo. 1865. — 3.) Vodniku, moški zbor, po Vilharjevih besedah. 1865. Tudi “Glasbena Matica" v Ljubljani je izdala nekaj njegovih skladeb v svojih zbirkah. JOSIP KOCIJANČIČ (1849-1878) in AVGUST LEBAN (1847-1879) iz Kanala na Goriškem sta mnogo obljubljala ali oba sta žal prezgodaj umrla. Kocijančič je marljivo poučeval petje pri kanalski čitalnici, solkansko čitalnico je pa pomagal ustanoviti. Izdal je leta 1881 “Čute v napevih" in leta 1876 pa 1877 v dveh zvezkih “Slovenske narodne pesni nabral in za moški zbor upravil J. K." Leban je bil učitelj na vadnici v Gorici. Izšla so sledeča njegova dela: 1) “Pet cerkvenih pesnij" za moški zbor.. 1880. 2) “Pobožni vzdihi", latinska maša za sopran, alt, tenor in bas z dodanim sprem-ljevanjem na orglah. Delo I. Izdal in založil leta 1885 njegov brat Janko. 3) ‘Venec ipavsikh narodnih pesnij." 4) Skladbe Avgusta Armina Lebana. Uredil Janko Leban. 1883. — Janko LEBAN, brat prejšnjega, se je tudi udejstvoval kot glasbenik. Deloval je pa večinoma na ozemlju Jugoslavije in je do izbruha sedanje vojsko bil v Kandiji pri Nov. mestu. Kobarid, narodno središče našega goriškega planinskega raja, kjer je mladi Simon Gregorčič (1844-1906) kot-kaplan ustanovil čitalnico in pevski zbor, nam je dal najmlajšega pevca čitalnic: ANDREJ VOLARIČA (1863-1895). Izšla so sledeča njegova dela: 1) Venec čveteroglasnih pesni. 1884. Op. 1. 2) “Pozdrav iz daljave". Parafraza za klavir. 1884. Op. 2. 3) “V domačem krogu" Potpouri slov. narodnih pesmi Za klavir. Op. 4 1885. 4) “Slovenski svet, ti si krasari’ Op. 3. Moški zbor. 1885. 5) Narodne pesmi. Petnajst harmonizacij za moški zbor. Op. 5. 1887. 6) “Gorski odmevi”. Štiriglasne P. Simon Gregorčič, el poeta mas populär esloveno, f- 1906. Autor de “ Volverč a mis montanas” cuya traduccion aparece en la tapa. Este poema se cantara en el festival del 13 de Septiemlre Goriški slavček, najbolj priljubljen slovenski pesnik. pesmi. 1886. 7) Slovenske pesmi za mešani zbor. Op. 8. 1891. 8) “Zvezdica" Polka-mazurka za klavir. Op. 9. 1893. 9) Slovenske pesmi za štiri moške glasove. Op. 10. 1894. — Po njegovi smrti so izšle: 10) “Divja rožica" — “Slovenskim mladenkam”. Za ženski dvospev in klavir. Op. 12. 1908. 11) Samospevi s klavirjem. Dve cerkveni pesmi sta izšli v Cerkvenem glasniku: “Sladko srce Marije" (1883) in “Bla-goslovna" (1919). Glasbena matica v Ljubljani je izdala njegov moški zbor “Izgubljeni cvet" in mešani zbor “Ljudmila" leta 1910. CERKVENO PETJE ISTE DOBE Po naših cerkvah so se večinoma pele stare vsem znane ljudske pesmi. Marsikakšno novo so zložili duhovniki in organisti, od katerih so se razne do danes ohranile. Ko je ljubljanski stolni korar in organist Gregor Rihar začel izdajati svoje zbirke in skladbe, so tudi Goričani pridno posegali po njih. V njegovem duhu je skladal LEOPOLD CVEK iz Idrije. Njegova pomembnejša dela so: “Svete pesmi" (1851). “Šestdeset pesem z napevi za cerkev, šolo in kratek čas" (1854). “12 cerkvenih pesem" (1872), “Pet božičnih pesem" (1878). V Idriji so od nekdaj gojili glasbo. Delovali so tam razni dobri glasbeniki. Tako je ANTON KRAŠNAR, učitelj glasbe na idrijski pripravnici dal prvo podlago skladateljema Leopoldu BELARJU in DANILU FAJGELJU, ki sta oba rojena v Idriji. Belar je bil eden prvih, ki je spoznal, da je bila naša cerkvena glasba zašla na stranpota. Deloval je večinoma v Ljubljani. Anton Foerster, naslednik Gregorja Riharja, je našel pri svojem nastopu v njem dobrega so-trudnika. Cerkvena glasba devetnajstega stoletja se je bila zelo poplitvila pod vplivom raznih duševnih struj in posebno posvetne glasbe, ki sc je tedaj dvignila na visoko stopinjo. Gibanju, ki si je nadelo nalogo, da sc glasba cerkvenih opravil poglobi, osvobodi posvetnosti in zopet povrne na dostojno umetniško višino, pravimo cecilijanski pokret. Sveta Cecilija, plemenita rimljanka, ki je leta 230. p. Kr. umrla mučeniške smrti, velja za zaščitnico glasbe, že Pale- strina jc ustanovil glasbeno društvo pod njenim varstvom, ki ga je papež Pij IX. spremenil v glasbeno akademijo. V Londonu so ustanovili leta 1785 podobno društvo pod imenom “Caecilian Society", ki si je pridobilo velike zasluge za glasbo predvsem radi izvajanja Händelovih, Petelinovih in Haydino-vib oratorijev. Za naše razmere je postal važen novi cecilijan-ski pokret, ki je nastal v Regensburgu na Bavarskem v drugi polovici devetnajstega stoletja, iz katerega je izšel Dr. Franz Witt, ki je tam tudi ustanovil društvo "Caecilienverein für Länder deutscher Zunge" leta 1867. V naslednjih desetletjih so se po tem zgledu po številnih škofijah srednje Evrope ustanovila slična društva s podobnimi nameni. Glazbena šola sv. Cecilije je tudi v Buenos Airesu. Na Goriškem je našla misel o poglobitvi cerkvene glasbe zelo ugodna tla. Goriški knez in nadškof dr. Frančišek Sedej, ki je bil sam več let predsednik goriškega cecilijanskega društva, piše v Cerkvenem glasbeniku leta 1927: “Z rajnim ADOLFOM HARMELJEM, župnikom v Šebreljah, sem se kot kaplan v Cerknem podal v Ljubljano k drugemu občnemu zboru Cecilijinega društva dne 25. julija leta 1878. . . Ognja smo iz Ljubljane na Goriško prinesli dovolj, a vžgati se nekaj let ni hotelo. Cecilijansko gibanje je bilo omejeno na cerkljanski okraj (Cerkno, Šebrelje, Jageršče, Štviškagora) in na Čepovan. Cecilijancev nas je bilo malo in še ti smo bili nevešči v glasbeni umetnosti, izvzemši DANILA FAJ-GELJA, JANEZA KOKOŠARJA in JANEZA LAHARNARJA. V cerkvah je takrat vladal še vedno jožefinski duh, cerkveno-glasbeni okus je bil pokvarjen, organisti brez muzikalne in liturgične izobrazbe. Na Goriškem je poleg tega vplivala na Slovence italijanska teatralna cerkvena glasba (Candotti, Mereadante, Rotta). .. Ko sem se po štirih letih vrnil z Dunaja v solnčno Gorico, smo 17. maja leta 1883. o priliki nekega shoda na Sv. Gori pri Gorici ustanovili Cecilijino društvo za obe narodnosti goriške nadškofije.... Ustanovili sta se kmalu dve podružnici v Šebreljah in Čepo-vanu, začelo se je pisati o pravi cerkveni glasbi (v goriškem škofijskem listu); prirejali so se poučevalni tečaji v Gorici, . ] muzikalne produkcije, posebno o priliki občnih zborov, postavljale so se liturgične orgle; dopisovalo se je prav pridno “Cerkvenemu Glasbeniku". Vrh tega je izdalo naš; Cecili-jino društvo štiri zvezke “Cerkvenih pesmi", nabranih med slovenskim narodom, D. Fajgeljnove preludije za orgle, cerkveno pesmarico za ljudske šole, I. Laharnarjcvo latinsko mašo, in druge skladbe domačih skladateljev. . . . Župnik Ja nez Kokošar je zasebno učil in izobrazil mnogo organistov na deželi. . . Tudi goriški Slovenci so mu (Antonu Foersterju) pošiljali svoje cerkvene skladbe za “Cerkveni Glasbenik", na primer Danilo Fajgelj, Janez Laharnar, I. Carli, Jan. Kokošar. Avgust Leban, Miha Zega, Metod Kumar, Vinko Vodopivec.” Dekliški kongres je bil dogodek, ki je razmajal v Buenos Airesu žensko mladino, kakor je doslej še ni zajel noben dogodek. Z veliko vnemo so dobre mladenke pripravljale ta kongres in napravile popis mladenk skoraj po celem mestu in vsa dekleta osebno povabile na predavanja, ki so se vršila v raznih dvoranah mesta na vseh krajih in za vse stanove. Od 120.000 popisanih mladenk se je odzvalo 50.000, ki so se vdeležile predavanj in zaključne slovesnosti na trgu pred glavno pošto in v Luna Parku 23. avgusta, kjer je bilo vse očarano nad nepričakovanim uspehom tega tihega kongresa. Verski mlačneži in bogo-tajci so kar strmeli, ko so videli 25.000 mladenk pristopiti k božji mizi. Tudi mnogo Slovenk je bilo v množici mladenk, ki so potegnile prve brazde za graditev boljšega rodu, ki bo bolj božji pa zato tudi človeško bolj plemenit; ki bo mogel osrečiti naslednje rodove z versko obnovo. Saj prav zato je sedanji rod tako globoko padel, ker je začel zapuščati pota božja. Noče več Boga za očeta, zato pa ne pozna prave ljubezni do sočloveka, svojega brata. Gotovo je tudi med nami veliko mladenk, ki bodo velikodušno stopile v vrste nove mladine in storile, kar je v njihovi moči, da tudi med Slovenci zraste lep dekliški odsek, ki bo zastavil svoje delo za obnovo poštenja in dostojnosti med našimi rojaki in za graditev srečnih slovenskih domov v tujini. Vse tiste mladenke vabimo k sestanku, ki se bo vršil v nedeljo 4. oktobra ob 15 uri na Av. del Čampo, v Prostorih poleg kapele kjer je naša paternalska služba božja. KRANJ, ciudad eslovcna, esccnario de guerrillas yugoslavas -j- Iz Berissa zvemo, (la je za vedno zaspala Zorka Goljevšček poročena Jakus iz Ljubljano. Že-dalje časa je bolehala in iskala zdravja po bolnicah, toda njene življenske sile so ugašale in jo H. avgusta ugasnila v^bol-nici v La Plati. V Berissu ostavlja žalostnega soproga Josipa in hčerko Marjalinko, svaka Ivana in svakinjo Ljubico, nečake in nečakinjo. V Ljubljani žalujejo za njo mati, brat in dve sestri, vsi poročeni z družinami, svak Božo Jak uš in sva kinja Justina Žagar in nečaki. V Istri ima taščo Marijo in svake in svakinje z družinami. Blaga žena jc bila verna in skrbna mati, zavedna Slovenka in Jugoslovanka, katero bodo teško pogrešali ne le mož in hčerka, temveč tudi ostali rojaki v Berissu. Naj v miru počiva! + Dne 10. t. m. ob 20.47 uri nas je nenadno in za vedno zapustil, previden s sv. Zakramenti, Josip Mervič. Pred 39. leti je pokojnik skupno z očetom in materjo prispel v Buenos Aires in pridobil v tukajšnjih šolskih zavodih potrebno izobrazbo. Po dovršenih šolskih obvezah posvetil se je pokojnik z vso odločnostjo in vztrajnostjo trgovskemu stanu, kjer ga je sreča še precej ugodno podpirala. Imel je trgovine v raznih delih mesta, posebno pa je Slovencem znana ona v ulici Riglos št. 222, katero je celih 27 let z vsem uspehom, skupno z soprogo in pok. očetom in materjo, vodil. Sele pred šestimi meseci jc otvoril v uliti Achaval 1499, Itemcdios de Esca-lada l-'.Ö.S. veletrgovino. Prenagla smrt mu ni dopustila, da vidi tudi ta uspeh svojega dela. Zapustil nas je še mlad, kajti dovršil je šele 43. leto. Pokojnik je bil rojen v Bosni in sin kraških staršev. Zapušča ženo Lojzko in tri še mladoletne otroke ter sestro Ma- rijo, poročeno Vallero in mnogo drugih O njegovi priljubljenosti med našim in tukajšnjim ljudstvom, priča obilna udeležba pri njegovem pogrebu, katei i se je vršil v četrtek 211. t. m. ob 15 uri iz hišo žalosti na pokopališče Chacarita. Z naše strani naše sožalje preostalim, njemu pa večni mir in pokoj! -J- Na Pakarito k večnemu počitku so spremili prijatelji in rojaki 42 letnega Karla Lavrenčič doma iz Dutovelj na Krasu. 12. avgusta so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju, kjer ga že več kot en dan ni bilo nič videti. Že nekaj mesecev je tožii, da se ne čuti dobro, toda ni se posebno vznemirjal nad tem. Ker se je sosedom čudno zdelo, kako da ga ni od nikoder, so obvestili oblast, ki je odprla Vrata in so našli njega mrtvega na postelji, kjer ga je smrt zalotila z roko na pripravah za mate. Pokojni jo bil samec, zidar. Tukaj ima eno sestro, v Jugoslaviji ima 3 svoje. ©FOZÄVÄLEC Žužemberk je bil v juliju priča krvavih bojev med četniki in italijanskimi četami. Četniki imajo mnoga skrivališča v kočevskih gozdovih in po Suhi krajini ter po ozemlju, ki loži južno od Turjaka pod Krimom, Rakitno, Borovnico in Cerknico vse notri do Reke in Karlovca. Boji so bili tudi v Črnomlju in pod Gorjanci, kjer je prišlo v vasi Hrast do zelo krvavih dogodkov. Italijani so bije poslali 5 divizij, da ustrahujejo slovenske četnike. Velika razburjenost v Ljubljani. Iz Londona zvemo, da so Italijani v svoji pohotnosti odpeljali 45 ljubljanskih mladenk. Ta nesramnost je ljudi tako razburila, da so med kričanjem deklet napadli italijanske vojake in je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih. Na protest pri Vatikanu je bil umaknjen iz Ljubljane laški vojaški poveljnik. Zaplenjeno imetje četnikov. 14. avgusta jo imel italijanski komisar Slovenije sejo s svojim uredništvom, na kateri je bil dan odlok, da bo zaplenjeno vse imetje vseh moških, ki jih ni doma, ako se do 15, septembra ne vrnejo in bo dano njim, ki so trpeli kako škodo v borbi s četniki in posebno seveda “zaslužnim vojakom hrabre in slavne Italije’’. V Zagorju na Krasu je umrl 87 letni Matija Čopič, znani gasilski organizator po vsej pivški dolini. Njegovi otroci so razkropljeni po celem svetu: dva sinova sta v Sev. Ameriki, eden je na Holandskem. V Collinwoodu v Sev. Ameriki je umrl 57 letni Karel Skobe, doma iz Hinj. Zapušča 4 sinove in ti hčera. JUNAŠKA SMRT RODOLJUBA V prvih dneh oktobra se je začelo nasilno preseljevanje slovenskega prebivalstva na desnem bregu Save. četniki so odšli v te kraje na pomoč nesrečnemu prebivalstvu. Med njimi je bil tudi Ivan Majcen, narodni borec, znamenit po svojih junaških delih, zaradi katerih so ga preganjali Italijani in Nemci. Ko so Nemci zvedeli, da je Ivan Majcen v hiši svojih staršev v St. Janžu, so hišo obkolili in zahtevali, naj se vda. Majcen je začel nanje streljati in jo ubil štiri neiu-ške vojake , sedem pa ranil. Nemci so morali prinesti metalec min, da so z njim porušili hišo. V ruševinah svoje hiše je ta junak našel smrt. Nemški častnik ga jo dal pokopati z vsemi častmi in v svojem nagromnem govoru ga je svojim vojakom postavil za vzgled hrabrosti in rodo-Ijubnosti. ČČETNIKI V SLOVENIJI Poročila pravijo, da so to dni jugoslovanski rodoljubi'napadli italijanske regularne čete samo šest milj od pristanišča Reke in da so podvzeli tri drzne napade iz Julijskih nlp proti italijanskim garnizijam v okolici Trsta, 30 milj v notranjosti Italije, najbrže iz Hrušico. Po zanesljivih poročilih, ki so prišla v London so Italijani povečali svojo okupacijsko vojsko na več kot 300.00(1 vojakov, ki so sedaj angažirani v borbah proti Jugoslovanom vzdolž italijansko-jugo-alovanske meje. Da se zasigurajo proti nočnim napadom na svoje garnizije, so osiščne oku- KULTURNA PRIREDITEV “SLOVENSKE KRAJINE” SE VRŠI 19. SEPTEMBRA OB 20 URI V MAN. ESTEVEZ 75 S PRELEPO IGRO: “PRI KAPELICI”. pacijske čete, kakor se javlja, postavile barikade okoli mest Ljubljane, Celja, Karlovca, Delnic, Crikvenice in Vrhnike. Javlja so, da se vrše najhujše borbe v predelih jugovzhodno od črte, ki potoka od Trsta 47 milj severnovzhodno do Ljubljane in 70 milj jugovzhodno do Zagreba in na jugozapadu približno 150 milj do dalmatinske obale. Kar se tiče bitke v bližini Reke, izgloda, da se je slednja vršila onstran jugoslovanske meje. Napadi proti garnizijam v bližini Trsta, 30 milj severnozapadno od Roke se vrše ponoči. Očividno so ti napadi del kampanje generala Mihajlo-viča, ki napada najoddaljnejše točko tako, da bi prisilili Italijane, da kolikor mogoče razkropijo svoje čete. Hudi boji so bili tudi v krajih pod Nemci, posebno v Kranju, Škofji loki, Tr. žiču, Kamniku, v Savinjski dolini, na Jezerskem. Hudi boji med gerilei in Italijani so so vršili v marcu letos tudi v polhograjski dolini v bližini Ambrožičeve domačije pod Sv. Katarino. Dve hiši sta pogoreli nedaleč proč, več domačinov je padlo. ITALIJANI POBIJAJO Trdijo, da so italijanske čete, junija obkolile 10 vasi v tej pokrajini, pobile 37 najuglednejših meščanov, ostanek pa zapodile preko mejo v Hrvaško in požgale vse hiše. Te vasi so: Sveti Matej, Mladeniči, Blažiči, Juraši, široli, Brnaši, Stoki, Marčelji, Glaviči in šarsoni. Nadalje trdijo da so Italijani istega dne postrelili 12 oseb v mestu Kastvo in uničili 12 hiš v znak maščevanja radi ubijstva treh karabinerjov. Prav tako javljajo, da so postrelili 18 Slovencev ter da so porušili do tivl 0 slovenskih vasi v severni Istri. Neoziraje se na to pravijo, da. hrvatski in slovenski odpor raste. Rodoljubi so nedavno ubili dva znana kvizlinga v Ljubljani, bivšega urednika Franca Straha in občinskega tajnika Gio-vannija Prinsija. Vojaško sodišče je obsodilo liti smrt rodoljuba Stanislava Bartola, v obtožbi, ki je v zvezi z ubijstvom štirih italijanskih oficirjev v raznih krajih ljubljanskega okrožja. Jugoslovanski četniki so nedavno ubili tri višje okupacijske oficirje v dravski banovini, ki meji na Italijo. Kot kazen so italijanske oblasti ubile 15 jugoslovanskih talcev. Po zanesljivih vesteh so jugoslovanski četniki preplavili Slovenijo in se spustili v borbo z 11. italijansko armado. Italijanske okupacijske oblasti dan za dnem streljajo na desetine talcev v brezuspešnem poskusu, da zatro upor. KAJ PRAVIJO NEMCI “ ICaernt ner Grvnzntf” priobčuje sledečo deklaracijo nacijskega okrajnega načelnika v Kranju, Leopolda Hussa: “Gornja Kranjska mora po želji našega Gauleiterja izvršiti važno politično misijo. Ta dežela mora vnovič postati nemška dežela. Prva dela so bila izvršena že v prvih štirih mesecih. V deželi deluje 29 naeional-soeialističnih odsekov z najbolj učinkovitimi sredstvi. Tečaji nemškega jezika napredujejo. V najkrajšem času lmmo ustanovili 23 otroških zabavišč. Mnogoštevilne mladeniče iz Kranja smo poslali daleč, v veliko Nemčijo za delo na polju. X Viktor Kerševan je zapustil solzno dolino iti bo že eno leto, kar žaluje za njim bridko prizadeta žena Fani in sin Stanko. Obletna maša bo mi Paternalu 2(1. septembra. Zapel bo žalni zbor. | Miha Cvetrežnik, iz Avčje vasi pri Kanalu je dokončal v Rosuriju tek življenju, star 45 lot. Delni je v tovarni celuloze. Zapušča ženo z H letnim sinčkom. j- V Cordobi je zatisnil oči 12. julija Evarist Marega, star 39 let iz Majdiče pri Gorici. Bil je blag mož in skrben oče dvema otrokoma. Pred 15 leti je prišel v to deželo. Dobro leto je, ko sc je naselil v lepem lastnem domu, toda Gospod življenja ga je poklical v boljše življenje. Pokojni je po rodu Furlan, toda je imel čisto slovensko srce in je bil vnet sodelavec v slovenskem društvenem življenju. Rojaki so napravili rajnemu prav le]) pogreb z vdoležbo in venci cvetja. j- Anton Matelič iz Livka je v Buenos Airesu dokončal svoje dni star 40 let. Zapušča tukaj ženo doma pa 13 letnega sin a. V Brežicah so Nemci dali podreti frančiškansko cerkev sv. Antona Padovan-skega. Bila jim je baje popolnoma odveč. iNa njenem’ mestu mislijo postaviti novo gimnazijsko poslopje za Kočevarje, ki so jih tam okrog nastanili. j- V Ljubljani sta umrla: 9. dec. 1941 upokojeni ameriški župnik Rev. Vincent \ ilman, ki je nekdaj delovni v šentpavelski nadškofiji, dne 10. marca 1942 pn frančiškanski zlatomušnik P. Ananija Vračko, domačin Sladke Gore na štajerskem. O SMRTI SENATORJA IVANA HRIBARJA Kakor je že znano, je Ivan Hribar, znani slovenski pisatelj in politik, dne 18. aprila, 1941 izvršil samomor. Pustil je po-, slovilno pismo, ki so začenja tako: Le tujcu sreče svit bo žaril, ošabno bodejo nosili glave. V Sloveniji bo tujec gospodaril, beseda tuja, tujčeve postave. Da neha me skeleti le-ta rana, posnel Kat ona bodem Utičana. Manj strašna noč bo v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnevi. V pismu dalje pravi, da genij slovanstva še živi In da ima trdno vero, da ho tudi to izdajstvo kaznovano. Han Hribar se je rodil 19. septembra DESPENSA “LA TRIESTIN A’ RONDEAU 3300 F. MODEEC U. T. 61-3701 Parque Patricios FRANC URŠIČ j CONSTRUCCIONES — CEMENTO ARMADO Dr. DAVID PENA 4236 U. T. 67-5173 1851. v Trzinu. Nižjo gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Služboval je od leta .1870 kot uradnik praške banke Slavije in v letih 1876-1019 kot njen ravnatelj v Ljubljani. Ivan Hribar je bil dolga desetletja med najvidnejšimi javnimi delavci med »Slovenci in Slovani. Sodeloval je skoraj pri vseli narodno kulturnih gibanjih. Bil je pisatelj, urednik, politik, gospodarnik, socialni delavec. Pred prvo svetovno vojno je zlasti kot ljubljanski župan imel mnogo zaslug za razvoj Ljubljane (1896-1910). Za časa njegovega županovanja se je izpopolnil ljubljanski vodovod, plinarna, elektrarna, električna cestna železnica, prvo ljudsko kopališče in zgrajen je bil Zmajski most. Leta 1890 je zahteval združitev vseli slovenskih pokrajin v eno celoto, kar je deželni predsednik Winkler označil za neizvedljivo. Tudi je podal predlog za ustanovitev ljubljanske univerze. Zahteval je uvedbo slovenščine v šole. Pisateljevanje je začel pri Zgodnji Danici s pesmimi, ki jih je večinoma prevajal. Pozneje je sodeloval pri raznih listih, 1884 je pa ustanovil in okoli 13 let urejeval “Slovana”, številne članke je objavil v .Slovenskem Narodu, ki mu je obenem z Ivanom Tavčarjem določal smer. Po polomu Avstrije je bil podpredsednik Narodnega sveta v Ljubljani, član Narodnega sveta v Ljubljani, član Narodnega viječa v Zagrebu ter ustavotvorne skupščine. Med Slovenci je organiziral srbsko Narodno-radikalno stranko. V letih 1919-1921 jo bil pooblaščeni minister )n poslanik kraljevine SHS v Pragi, od leta 1921-1923 pa pokrajinski namestnik v Ljubljani. Leta 1925 je odložil predsedstvo mestnega odbora in se umaknil iz političnega življenja. Zelo zanimivo je njegovo delo “.Spomini” v katerem je obdelal s svojega gledišča važen del slovenske zgodovine. 18. aprila se je vrgel v Grabarjev kanal v Ljubljani. IŽ BERNA DOBIMO TALE POROČILA Italijani so ustrelili čez 200 Hrvatov kot represalijo, ker so nekateri pobegnili k četnikom v gore. Takoj, ko se je za beg zvedelo, so polovili njihove družine, njihove domove požgali in nekatere ujete postrelili. Poročilo pravi, da se je to zgodilo nekje pri Reki, najbržo v Jelenju. Znano pa je tudi, da jo bilo požgano nekaj vasi na Pivki, katerih imena pa niso poznana. Poročilo govori tudi o »Slovenski Bistrici. Kor je to mesto na štajerskem, kjer gospodarijo Nemci, jo najbrže mišljena Ilirska Bistrica. Tam je bilo požganih 6 vasi. NE BOJE SE SMRTI Turinšlca “Stnmpa” javlja: Jugoslo- vanski četniki povzročajo Italijanom ob- čutne zgube. To so nevarni ljudje, ki so neobčutljivi za bolečino in za čustvo. Vodi jih samo eno: sovraštvo: Večinoma so mladeniči, študentje srednjih in visokih šol, katere vodijo poklicni oficirji. Če zadenejo z Italijani v premoči, jih bliskovito napadajo, nadlegujejo in zginejo. Če koga vjamejo, ostane neobčutljiv, in če poleg njega ustrele tovariša, niti z očmi ne trene. Kadar pride na njega vrsta, da ga ustrele, prosi samo dvoje: da pove koiiko Italijanov jo ustrelil in prosi, da tmj mu dajo križ poljubiti. GORENJSKA JE NEMŠKA... Kölnische Zeitung piše o “zgubljeni nemški pokrajini”, ki je spet nemška. Vsa Gorenjska, pravi, je tipično nemška dežela. Gotske cerkve in plave oči naših Gorenjcev so mu dokaz, da so to Nemci, kateri pa so nemški jezik pozabili in prizna, da ne znajo niti besedice nemške. Zato pa jih je “treba naučiti jezika davnih dedov” in uče sedaj seveda vse po nemško. Oblasti si na moč prizadevajo, da bi Gorenjcem dopovedale, da so oni Nemci ih ker toga zlepa nočejo verjeti, zato so seveda izgnali desettisoče rojakov iz njihovih stoletnih domov in iz gruntov, ki so jih njihovi slovenski predniki obdelovali tisočletje. BOJI V METLIKI Nimamo podrobnih podatkov, znano pa jo, da so bili Italijani prisiljeni poslati v ogenj celo divizijo v ozemlju med Kočevjem in Karlovcem, kjer je v Kočevskih gozdovih in v Gorskem Kjotaru mnogo četnikov'. Poročilo pove, da je v okolici Metlike prišlo do boja, v katerem je padlo 40 Italijanov. Bilo je to v juliju letos. V FRUŠKI GORI to je v’ Slavoniji so sc tudi vršili teški boji. Nemci so poslali tja celo divizijo, ki je imela mnogo dela. Po nemškem poročilu je bilo ubitih 2000 četnikov in 9000 ujetih. Koiiko je padlo Nemcev, tega ne povedo. Znano pa je to, da je bilo preje pobitih precej Madžarjov, katere so četniki Mihajlovičevi tako zelo zdelali, da so morali klicati Ogri Nemce na pomoč. V DONAVI DVE LADJI POD VODO Na Donavi, Savi in Dravi so morali poslati v boj proti četnikom celo bojne rečne ladje. Ob priliki spopada so četniki potopili dve madžarski ladji. ČETNIKI BOMBARDIRAJO Četniki so ujeli dva nemška bombnika, katera jim prav dobro služita. Oni dan so bombardirali z njima vojašnice irt' skladišča v Travniku v Bosni kot odgovor za požiganje vasi. Baje imajo četniki 20 - letal. ŽITO GORI Nemci so se mnogo zanašali na dobro letino na Balkanu. Ponoči so se po vseh žitorodnih okupiranih krajih pojavili pla- kati, ki pozivajo da naj požgo žito, da se ne bodo okoristili nasilniki. Kljub temu, da sta Nedič in Pavelič pod smrtno kaznijo prepovedala požigati na polju, se javljaj» vsepovsod žitni požari. Na delu pa je tudi ruska roka. Ruski letalci so namreč raznesli na vse kraje na Balkanu zužigulne “bombe”, ki jih so spustili na zoreče polje. JUGOSLAVIJA BO STEBER BALKANA V juliju se je vršilo v Londonu zborovanje. Jugoslovanskega društva v Vel. Britaniji. Prisostvoval je poleg drugih članov vlade tudi naš dr. Miha Krek. Predsedoval je zboru angleški minister za Indijo Amery, ki je povdaril junaštvo Jugoslovanov. Povedal je tudi tole: Po vojski svet ne bo pripadel njim, ki so se izdali kot orodje v roke sovražnikom, temveč njim, kateri čuvajo svobodo in sc bore za domovino. Povojna Jugoslavija bo osnovni element za zedinjenje vseh balkanskih držav, h kateremu jo bil prvi korak storjen z dogovorom med Jugoslavijo in Grčijo. ITALIJANSKI IGRALCI V ČRNI GORI. . . Italijanska igralska skupina potuje po Črni gori. Italijanska agencija javlja, da dajejo predstave in jih narod “nplavdi-ra ”. . . Kako naj bi to bilo, tega ne vemo. Mogoče da so so italijanski “glumci” naučili po srbsko, kajti o tem ni dvomu, da se Črnogorci niso naučili laškega... SLOVENSKA NOVA MAŠA V SEV. AMERIKI V Pitsburghu je daroval 7. junija novo mašo Rudolf Flajnik, belokranjskih staršev sin. Novomašnik je doživel to srečo, da je sprejel sveto birmo iz rok nadškofa Jegliča, ko so se 1926 leta mudili na obisku v Sev. Ameriki. V Michiganu je pel novo mašo Adolf Nadrah v mestu Battle Creek, kjer je njegov oče strokovnjak mehanik dieselmo-torjev v železniški tovarni. »Slovenska naselbina je tam prav majhna. V Clevelandu je daroval prvo sv. Daritev v cerkvi sv. Vida O. Bonaventura Bandi, frančiškan. V tej cerkvi je župnik starosta slov. ameriške duhovščine rnons. Ponikvar. V SEV. AMERIKI je obvezna vojna služba tudi za inozcmce, katerim pa je dano na izbiro, da so prijavijo zn armado svoje evropsko domovine ali pa za Ameriko. f V Brooltlynu (New York) je umrl Lojze Jež, doma iz Vipave, ki jo šel v Ameriko pred 36 leti. V Higlandu je imel lastno farmo. ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE Obrnite se na SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LIPIÖAR GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50-3036 Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja spretnega advokata Victor E. Clement A B O G A D O Estudio: SAN MARTIN 233, IV. Horario: 10—12, 16—17. Telet 33-6435; 63-3253 Krščanska socijaliia načela ZAKOKNE O LASTNINI JE TREBA POPRAVITI Marsikateri zahtevajo odpravo zasebne lastnine. To je pogrešeno, kakor smo spoznali iz prejšnjega -poglavja. Pač pa je potrebna poprava zakonov o lastnini in njeni uporabi. Isto (t. j. zasebno lastnino) je posvetila oblast, ki je dala božje postave, katere naj strožje prepovedujejo celo željo po tuji lastnini: “Ne želi žene svojega bližnjega, ne hiše, ne njive, ne dekle, ne vola, ne osla, ne vsega kar je njegovo.” (5 Moz. 5, 21.) Šele v luči Leonove okrožnice spoznamo globoki pomen desete božje zapovedi. Šele tu spoznamo, da običajno vprav tisti, ki najbolj poudarjajo svetost zasebne lastnine, kadar gre za njihov žep, najbolj in največkrat kršijo pravo zasebne lastnine, kadar gre za tujo lastnino. Šele tedaj, če jo primerjamo z božjo, spoznamo vso pomanjkljivost državne zakonodaje. “Ne želi žene svojega bližnjega” — pravi božja postava, ki prepoveduje celo željo, ne samo krivično prilastitev tuje lastnine. Tuja lastnina je čast in poštenje žene in dekleta, bodoče žene. Tudi ta lastnina je sveta, akoravno ji to svetost odreka današnji svet. Sveta je ta lastnina za moža žene-delavke, ki je pač radi krivičnih družabnih razmer prisiljena udinjati se za delo tujemu gospodarju, ako le-ta njen službeni položaj izrablja in ne zahteva ne samo njeno delo, ampak tudi telo. Vnebovpijoča krivica je, če zlorablja odsotnost moža-delavca človek, ki živi od tujega dela, in zapeljuje njegovo ženo. Sveta je ta lastnina za njene starše, ki so se 15 do 20 let trudili, da bi vzgojili poštene otroke. In ves sad dolgoletnega truda jim ugrabi človek brez vesti, ki ukrade poštenje in čast dekletu. Sveta je lastnina za dekle samo, ki zgubi s tem to, kar je deklici naj dražje. V nujnem boju za obstanek pride dekle v pisarno, trgovino, urad. Daje na razpolago svojo delavsko moč, gospodar pa zahteva od nje tudi telo. če temu ne ugodi, kmalu najde vzrok, da jo odpusti iz službe in postavi na cesto. Kljub vsej zaščitenosti tuje lastnine je ta lastnina, ki je človeku najbolj lastna, od državne strani povsem nezaščitena. “Ne želi svojega bližnjega hiše, ne njive, ne dekle, ne vola, ne osla”. Samo po sebi se razume, da tu ne gre za nevarnost, da bi kdo morda odnesel hišo ali njivo itd., tu gre marveč za prilastitev, ki je sicer ne pozna državno pravo, pač pa božje. Radi jasnosti naj navedem zgled. Kapitalist je na posestvo, hišo ali kaj drugega, ki se v naj hujšem slučaju recimo lahko proda za namanj 20.000 Din, posodil proti vknjižbi 10.000 dinarjev, pri čemer se je lastnik zavezal, da bo plačeval 6% letnih obresti, kar pa radi slabih razmer, bolezni itd. ne more izpolniti, čez eno leto je dolžnik dolžan ne več 10.000 Din, ampak 10.600 Din. Skozi nekaj let in v 12 letih je dolg toliko narasel, da se posestvo na dražbi proda in prvotni lastnik je na cesti. Lastninsko pravo se krši prav tako z brezobzirno konkurenco, ako kdo na vsak način in brez izbire sredstev skuša uničiti tovariša v trgovini ali obrti radi neomejenega dobičkolovstva. Ljudje obsojajo revnega delavca ali delavko, ki si sposodi par hlebov kruha, pa jih ne more takoj plačati, in tudi državna zakonodaja pozna kazni za tiste, ki kaj ukradejo prisiljeni od revščine. Nasprotno pa ljudje tiste, ki so tisoče in tisoče oškodovali za težke milijone, časte in spoštujejo in državni zakoni takim ne morejo blizu. Sodil in obsodil jih bo tisti, ki je rekel: Ne želi svojega bližnjega hiše, ne njive itd., čeprav jih poveličuje in hvali svet kot take, ki “znajo”. “Ne želi, kar je njegovo” (t. j. tvojega bližnjega). Njegovo je telo in duša, njegovo to, kar je sad njegovega dela. Njegovo, to je last človekova v najožjem zmislu besede, je telo in pregreši se proti tuji lastnini, kdorkoli ruši zdravje delavca ali delavke, bodisi da prostori delavnice niso higijensko urejeni, bodisi da daje premalo počitka delavskim močem. Njegovo, to je last človekova v najožjem pomenu besede, je duša in pregreši se proti tuji lastnini, kdorkoli delavcem in delavkam ne da potrebnega časa za izvrševanje verskih dolčnosti, za izobrazbo. Njegovo, to je last človekova, je sad njegovega dela, njegovih duševnih in telesnih sil. “Kakor učinki slede vzroku, od katerega so povzročeni, tako je pravično, da sad dela spada tistim, ki so delali” (17), pravi papež Leon XIII. Zato krši lastninsko pravico, kdorkoli daje delavcem nižjo plačo, kakor jim gre, ker si s tem prilasti del njegove lastnine. Prav tako krši lastninsko pravo, kdor od svojih delavnih moči zahteva nadure, pa jih ne plača. Tu je vseeno, če je pogodba meu delavcem m delodajavcem svobodna, kajti pogodba, ki jo delavec v stiski sklene za nižjo plačo, je nasilna in krivična, pa naj si ima še tolik videz svobode. Morda delavec hira in umira ob borni plači, delodaja-vec se drži pogodbe in se mu potemtakem ne more očitati krivica. Tu ne velja izgovor, da so tržne cene prenizke, kajti cene izdelkov s,e morajo ravnati po plačah, ne pa plače delavcev po cenah. Lastninska pravica je sveta in nepreklicna. Iz povedanega zopet jasno sledi, da moramo zahtevati mi ravno nasprotno od tega, kar hočejo pristaši marksizma: Ne odpravo lastninske pravice, ampak popravo zakonov in pojmov o lastninski pravici. IZ JETNIŠKIH TABOROV Pisma, ki so jih nedavno prejeli elani društva od svojih sorodnikov v lijetni-škili taboriščih govore, da vlada med jugoslovanskima vojnimi ujetniki velika potrtost, kajti količina hrane, ki jo dobivajo, sv ne more sploh primerjati s kovinami, ki jih prejemajo ujetniki dru-sti so skoraj vedno v istih taboriščih, tako da vsi vodo kdaj in koliko živeža dobi neka narodnostna skupina. V nemških in italijanskih ujetniških taboriščih je še okrog 1*00.000 jugoslovanskih ujetnikov. Za 'Francozi so Jugoslovani največja skupina. \ dvanajstih mesecih njihovega ujetništva so po podatkih, n katerimi razpolagamo, dobili najmanj pomoči od zunaj, navzlic dejstvu, da jo Jugoslavija danes edina država v Evropi, ki vztraja pri oboroženem odporu proti Nemcem. Posledice tega stanja utegnejo biti zelo resne. Poročila iz verodostojnih virov trdijo, da jugoslovanske ujetnike v vse večjem številu puščajo “domov*'. Kakšna bo miselnost teh ljudi z uničenim zdravjem in pod utiskom strahot iz ujetniških taborišč? Vesti o stanju med jugoslovanskimi ujetniki se naglo Sirijo. Tako smo dobili poročilo, da so Jugoslovani iz daljne Avstralijo nedavno poslali Ameriškemu Bdečemu Križu 800 dolarjev za zavoje s hrano. Jugoslovani i/. Južne Afrike pošiljajo Judi znatne prispevke. Izvedeli smo, da je odbor Jugoslovanske Narodne Odbrani1 \ Lind (Peru) nedavno poslal do milja za tisoč zavojev hrane, jugoslovansko društvo “Kosovo” \ Antofagasti (Čile), poslalo 1.000 dolarjev. Iz Združenih Držav so med drugim prišli sledeči prispevki: Srpski Narodni Sa-vez jo meseca aprila poslal 24.000 dolarjev, Hrvatska Bratska Zajednica pa je nedavno na svoji seji naklonila denarni prispevek za d.000 zavojev hrane. Naše društvo je aprila poslalo 1.000 zavojev in za ta mesec jih priprav lja • zopet 1.000, če bo mogoče zanje dobiti prostor na kakem nevtralnem parniku. Tudi iz. Argentino je bilo že veliko poslano - 28. jul. oö.OOO zavojev —, toda še je naša. dolžnost, da kaj damo! . . V večnost se je preselila Ružiča Kaderabek žena češkega ministra v Buenos Airesu. Doma je bila iz. Zagreba. Imela pa je tudi nekaj slovenskega v sobi in je zato ne le slovensko govorila, temveč tudi Slovence močno ljubila. Iti. avgusta je bila položena k večnemu počitku na čaka riti. “SLOVENSKA KRAJINA” priredi prelepo igro v 3 dejanjih “PRI KAPELICI” 19. SEPTEMBRA OB 20 URI V MAN. ESTEVEZ 75 (eno kvadro od mosta) NA AVELLANEDI. DRUŠTVO IN" ČLANI! Največ članov misli, ka če vsaki mesim svoj peso plača ia ITasi na štori) veselico iile, je izvrsten elan in nni pravico kritizirati, če je po »jegovom mnenji kaj ne j prav. I)a je pa betežen bio, pa ne dobi podporo vS plačno, kak se on misli, ka je prav, noj pa kak pravila določajo, te pa na se kraje svoje misli širi, štere so seske najhujše. Kelko dela pa je potrebno, da driištvo dobro naprej ide ih na kakšo velko korist vsakomi driištvo ge, na to malo štori misli. K.a ilostakrat šteri odbornik triiden z dela pride, pa brezi večerje moro za driištvo kam bejžati, svoj penez pa zdravje troši, nikdar na hasek ne misli in na se to šče spot »ni, na tiste tihe junake se niščo ne zmisli. Sakši po svojoj zmožnosti najbole šče svoje delo napraviti, pa če fčasi nemre, je ar nevej. Rakši se more fčiti. Večkrat san čiio “ka prej man pravico do šestdeset pesov na leto”. Če pa samo dvanajst plačaš, dragi član, od ker pa štiri-desetosen, ka talij, zet e f Taksi liidje slišijo med riganje, ne j pa mod pošteno liidstvo. Dosta je takših modrijanov, ka mislijo, če njih nebo, te svet prestane, da pa odidejo, te pa mir vlada ge je prič svaja bila. Na žalost je dosta takših liidi, ka sami nevejo misliti, nego povejo, ka Qd driigih čiijejo. Nistcrni pa, ka doma morejo tiho biti, ar žena reč mA, da pa kanto pridu, le pa svojo zadržano moč ščojo pokazat, ali pa morejo pokazati, ar tak “ona” za-povedava ali je pa kakšoj kumiri na hasek. Pač je, kak san ednok čtoo: Gežovje so v s vaji bili med sebo, pa tje rano v ge,sen mraz prišo in so mislili, če se vsi skiip stisnejo v cdno gnezdo, te de njim toplo. Pa so skienoli mir in si eno velko gnezdo napravili. Da so pa Stčli se vkiip stisnoti, so eden driigoga bodali, zato ka se misel lejko promeni, koža pa noj. Nato so se šče pa bole svadili pa zato od sejga mao sakši se fkiip zasiijče pa san spi. Bojte liidje, noj pa goži, pa če de sakši kaj žrtvao, de v sen na hasek, pa pred svejtom nemo sesku nnjzadnji. L. L. * Društvo “Slovenska Krajina” naznanja vsem cenjenim članom društva, ka ji' dozdajšnji predsednik društva g. Adalbert Preiningcr se odpovedno predsedniške dužnosti. Vsi mlborni društva se ujemi zahvalijo na njegovom triidapolnom deli, štero je vršo s svojov dobro v voljov za napredek društva dvoj leti in pol; šteli je tudi ustanovitelj društva. Na njegovo mesto je izvoljeni dozdajšnji podpredsednik g. Šeruga l.uis. Članici Bočkor Ani se je izplačala bolniška podpora društva $ an.—. Imenovana članica je darovala za društvo $ 5. -, za štero se njo j toplo zahvali, članov redni j dozdaj tun društvo !I7 ino zabstnni.j. Z driištvenim pozdravom vas pozdravlja Ivan Hozjan, tajnik. j A M A R O | MONTE CUDINE ] ] A Z A F R A N t j MONTE CUDINE j j CALIDAD Y RENDIMIENTO j j MONTE CUDINE S. R. Ltda. 1 BELGRANO 2280 I iTTiTrumrm' ■ 'iTrms j DESPENSA “LA INTERNACIONAL” j ANDRES GOMBOC S DEAN EUNES 254 AVELLANEDA | Despensa y Fiambreria “LA NUEVA” ESPECTAIvIDAD EN LEGUMBRES de ROSA MERMOLIA e Hijos TRAFUL 3609 II. T. 61-2997 CHARCAS 3176 de L. C. DE MIHELJ U. T. 72.4957 | D E S P E N S A — T I E N D A j (le PEDRO cueie t EXCELSIOR 1500 . LOURDES - U. T. Sant. Lugares 301 r j SAENZ PESA i { S L O V E N S KA TRGOVINA j Gustelj Brezovar 1 ALMAFUERTE 599 MUNRO FCE. j j ZAPATERIA — LIBRERIA ■ CIGARERIA j BELTRAM | DONATO ALVAREZ 2288 LA PATERNAL | Le c h e r i a MATEVŽIČ i I SAENZ PENA 483 U. T. 37-1624 f STAVBENIK — CONSTRUCTOR FRANC KLAJNŠEK NAČRTI — PRORAČUNI — FIRMA VSA STAVBARSKA DELA. Av. FR. BEIRO 5327 U. T. 50-0277 VILLA DEVOTO . > a o --funfo----nr-ior' • . ' " ' ornnr JUAN B 0 G A N I Sucesor de BOGANI HNOS. IMF0RTAD0R DE TEJIDOS 1923 — ALSI N' A — 1 9 2 5 U o n oaot B U. T. 47, Cuyo 6894 u e n o s Aires noaoi o n o : o na O t»— locao oco