KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 B290 SEVNICA
S
	k
RADIO j	P 'BREŽICE na aa,7 In *»,* MHz
Številka 98
Leto 4
Naslednja številka bo izšla 5. februarja 2004.
Perspektiva za Lisco
Sevnica - Družba AFP Dobova v lasti družine Polovič je prodala svoj 43 odstotni delež v sevniški Lisci Modna oblačila d.d. Kupila ga je družba iz skupine podjetij, povezanih s Perspektivo, ki je že bila solastnica Lisce in s tem se je njen lastniški delež povišal na približno 87 odstotkov.
Prvi mož Perspektive Dare Južna je pojasnil, da je kupec Lisce gradbeno podjetje 1GM Strešnik iz Dobruške vasi, njegov večinski lastnik pa je Vizija Holding d.d.. Vizija, družba za upravljanje ima v lasti tudi vzajemni sklad, ki je bil najdonosnejši v letu 2003. Najpomembnejši lastnik Vizije je Perspektiva.
Po zagotovilu Dareta Južne gre za nakup dolgoročnega značaja, saj imajo v planu rast podjetja. Povečati nameravajo realizacijo, še intenzivneje bodo gradili na lastni blagovni znamki.
Danes je v Lisci Sevnica s šivalnicama v Krmelju in na Senovem skupaj zaposlenih približno 700 ljudi. Zaradi recesije na evropskem tekstilnem trgu je bilo lani načrtovano zaprtje obrata v Krmelju, vendar do tega še ni prišlo. Južna o zapiranju Senovega in Krmelja ne daje izjav in poudarja, da je za strategijo doseganja razvoja in rasti podjetja zadolžena uprava, katere prvi mož Viljem Glas je preko družbe Academus tudi 10 odstotni lastnik Lisce.
V občini, kjer je Lisca pomembni gospodarski dejavnik, ki ožijo ugibaiij a p, piorebi Ini zamenjavi vodilnih, J užna pa ta hip razkrije le, da bodo postavili upravo, ki bo sledila viziji lastnikov. B.D.
Bo kaj trden most?
Blanca - Leta 1987 se je začela gradnja HE Vrhovo, dolgih deset let za tem je dobila uporabno dovoljenje. Dinamika gradnje ostalih spodnjesavskih elektrarn je drugačna; aprila 2006 bo začela obratovati boštanjska elektrarna, konec leta 2005 ali v začetku leta 2006 se bo začela gradnja blanške. Ob tem se ne bi smele ponavljati na-
Krujanom Blance ni vseeno, kaj se bo dogajalo z njihovim krajem, Zato so množično prišli spoznat glavne akterje pri gradnji HE, ki so Posedli v prvo vrsto.
Pake iz predhodnih elektrarn. Poznavalci še vedno trdijo, daje bila največja napaka v Boštanju, da se - zaradi petih boštanjskih kričačev ' ni zgradila nova obvoznica, kije bila predvidena v planu in so bila ?anjo tudi že planirana sredstva. Ob gradnji vrhovške> elektrarne pa *ta kot spomenika ostala neuporabna ribja steza in most čez reko kavo, ki so ga ob gradnji zahtevali krajani. Most je zgrajen, a iz nobene strani do mostu ni urejene ceste, poleg tega nihče noče predeti skrbi za vzdrževanje. Most je tako zaprt, vožnja po njem pa dovoljena samo na lastno odgovornost.
, Tudi na Blanci vztrajajo, da se ob gradnji elektrarne zgradi most £ez Savo. Ta njihova zahteva je zapisana v koncesijski pogodbi in 0 uresničena. Vendar so takrat zapisali, da hočejo most, po kate-rem bo tekel osebni lokalni promet. Danes Blančani mislijo drugače; Zaradi slabih cestnih povezav zahtevajo most, ki bi prenesel še to-v°mi promet. Toda tega jim nihče ne zagotavlja. Če bodo našli financerja - Direkcijo RS za ceste denimo, ki bi v takem mostu videl n eres in ga tudi sofinanciral, potem se bo most gradil.
...na strani 4

Cena 240 SIT
22. januar 2004
Carina naj bo “v službi” gospodarstva
Krško - Direktor Območne gospodarske zbornice Posavje Marjan Šunta je na podlagi decembrske neformalne informacije o selitvi carinske izpostave Krško na Gospodarski terminal Obrežje, ki naj bi se zgodila že prihodnji mesec, sklical upravni odbor. Taje Carinsko upravo RS (CURS) pozval, naj izpostave ne seli pred 1. majem, ko bo Slovenija formalno postala članica EU. Po tem datumu pa naj v Krškem še obdržijo zmanjšan obseg carinskih storitev za potrebe izvozno naravnanega posavskega gospodarstva, saj sprememba v logistiki za podjetja pomeni dodatne stroške.
Zahtevo, ki jo je podpisalo še 42 podjetij iz regije, je Območna Gospodarska zbornica Posavje poslala še finančnemu ministru Dušanu Mramorju, gospodarski ministrici Tei Petrin, ministru za okolje in energijo Janezu Kopaču, ministrici brez listnice Zdenki Kovač, Uradu predsednika vlade, posavskim poslancem in županom.
V odgovoru CURS ni navedla točnega datuma selitve izpostave
Bo med prvimi “gosti" na Gospodarskem terminalu Obrežje tudi carina?
te slčižbe na Obrežje. V Ljubljani cije carinske izpostave.	pri zahtevi, da do meseca maja
so tudi prepričani, da ni objek- Posavci, ki v 25 držav razšir- ostane carinska služba v Krškem tivnih razlogov za spremembo jene EU izvozijo za več kot 150 z dosedanjim obsegom storitev, sprejetega programa reorganiza- milijonov evrov blaga, vztrajajo	...na strani 3
Odkrili 28 kg heroina
Obrežje - Policisti in cariniki na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so v petek, 16. januarja, v večernih urah odkrili 28 kg prepovedane droge - heroina.
Pri mejni kontroli je policist posumil, da 33-letni državljan Srbije in Črne gore v osebnem avtu z nemškimi registrskimi označbami prevaža prepovedano blago. V prisotnosti okrožnega državnega tožilca in preiskovalnega sodnika so cariniki enote za zatiranje tihotapstva iz generalnega carinskega urada in policisti opravili temeljit pregled vozila. V njem so odkrili 52 paketov v skupni masi 28 kg. Preliminarni test je nakazal, da gre za heroin, kar so potrdili na centru za forenzične preiskave v Ljubljani. Po policijskem pridržanju je preiskovalni sodnik za tujca odredil pripor.
Vrednost zaseženega mamila je odvisna od trga, kjer bi se prodajalo, od tega ali se prodaja na debelo ali na drobno in od čistosti. Približno se cene gibljejo med 35 do 45 evrov za gram na drobno oziroma med 10.000 do 15.000 evrov za kilogram ali med 300.000 do 400.000 evrov za celotno količino, kar znese vsaj 70 milijonov SIT. Končni znesek pri prodaji na drobno pa bi bil verjetno precej večji. S.V.
Kljub “iznajdljivosti ” vozniku ni uspelo - prvi letošnji večji zaseg mamil na Obrežju
Želijo si kolajno
Slovenija - Prav danes, 22. decembra, se začenja eden napomembnejših športnih dogodkov v samostojni Sloveniji - 6. evropsko rokometno prvenstvo za moške - Slovenija 2004. Trajalo bo do nedelje, 1. februarja, prizorišča tekem pa bodo Ljubljana, Koper, Celje in Velenje. Slovenska reprezentanca (na fotografiji) bo igrala v skupini C, kjer so še Islandija, Češka in Madžarska. Že danes zvečer ob 20.30 se bo Slovenija pomerila z Islandijo, jutri, 23. januarja, ob istem času s Češko in v nedeljo, 25. januarja, prav tako ob 20.30 še z Madžarsko. Vse tekme bodo v Celju.
Slovenska reprezentanca hoče predvsem izboljšati svojo doslej najboljšo uvrstitev na EP, 5. mesto s Hrvaške leta 2000, želi pa si še več, med dobitnike kolajn in med tiste, ki bodo avgusta igrali na olimpijskem turnirju v Atenah. Za Posavje pa je prvenstvo še toliko bolj zanimivo, ker sta med pomembnimi akterji tudi dva domačina; v vodstvu reprezentance je Stane Ostrelič kot namestnik direktorja, med člani reprezentance pa je vratar Gorazd Škof. ki sicer uspešno igra za Gorenje. J.K.
omak. Sffii
TTefefon 07/49-91-250
^a na/točnifee je cenejši!


...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
POSAVSKE HVS1CE
Oblast je slast
Zadnja seja brežiškega občinskega sveta je znova pokazala, kam se nagiba občinska politika, kako jo pletejo koalicijske stranke in kako je v njej ukleščen župan Andrej Vizjak. Ko bi bilo vsaj res zatrjevanje obeh strani, da delujeta v korist občine in njenih ljudi! Prav bi bilo, ko bi v korist širše skupnosti delovali tudi vsi predstavniki posavskega ljudstva, ki so ta čas pri moči in na oblasti, ali se bodo zanjo potegovali na letošnjih volitvah.
Že zdaj je namreč mogoče ugibati, kako množično znajo posamezniki iz vseh treh občin “napasti” slovenski parlament oziroma kandidirati za poslance državnega zbora. Doslej je sicer svojo kandidaturo napovedal le Jože Avšič iz Brežic, a je pričakovati, da se bodo v roke volilcev spustili še ostali trije posavski poslanci Vizjak, Janc in Kelemina. Ob njih se znajo za boj odločiti še vsi trije župani. Sevniški seje medtem profesionaliziral in uspešno zastavil gradnjo HE Boštanj, čudno je le, da se potem ni kaj več vključil v vodenje Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, kjer ga bo kot predsednik zdaj nasledil Franc Bogovič iz Krškega. V Brežicah se zna ob dosedanjih poslancih za mesto v parlamentu potegovati desuso-vec Rok Kržan, v Krškem tudi podžupanja Nuša Sumrak ter Sivi panter Niko Žibret. Prav zanimivo bo videti, kako se bosta lahko spopadla Janc in Žibret kot člana LDS. Kakorkoli že, (pre)številni kandidati znajo pripeljati do tega, da se bodo volilni glasovi razbili in bodo porazi neizbežni. Tildi zaradi tega je le malo verjetno, da bo Posavje v naslednjem mandatu še imelo štiri poslance!
Posavske klobase in salame
Sicer pa je vprašanje, kaj vse je ta parlamentarna četverica storila v dobro svojega domačega območja. Posamezniki so verjetno res prispevali k bolj pospešeni gradnji avtoceste ali spodnjesavske verige elektrarn, k reševanju obmejnih vprašanj ali ustanavljanju regij, morda So pripeljali v Posavje celo kaj evropskega denarja, verjetno pa bi prišel tudi brez njihovih naporov. Na drugi strani se podobnih vprašanj lotevajo še vsi trije župani, ki pa menda kljub temu niso uspeli dogovoriti nikakršnega skupnega regionalnega programa, ki bi ga sofinancirali z državnim denarjem na račun nuklearke. Zato se bo tistih 550 milijonov SIT letos in še v naslednjih petih izgubilo v integralnih občinskih proračunih. Za vaške ceste denimo, vodovode, razvetljavo v odročnih krajih in podobne ko-munalije, ne pa za razvoj in nova delovna mesta. Vsaka občina sama zase išče rešitve za ustanavljanje visokošolskega študijskega središča, kjer prednjačita Brežice in Krško. Oboji razmišljajo tudi o širše pomembni knjižnici, v Sevnici pa medtem lobirajo za pridobitev enote Zavoda za zdravstveno varstvo. Sleherna od posavskih občin ostaja pri svojem regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine; brežiška pri novomeškem, krška pri ljubljanskem in sevniška pri celjskem. Krško sije medtem, verjetno v spopadu s Kostanjevico, vsaj izborilo svojo pisarno,
ki jo bo prišla odpret ministrica Rihterjeva, čeprav bi bilo pričakovati, da bodo v Brežicah spričo muzeja in obilice arheološkega gradiva z gradbišča avtocest urnejši. Hitreje in bolj enotno bi se morali župani, poslanci in predvsem svet pokrajine odzivati na vprašanja, ki zadevajo njihov skupni razvoj, denimo okrog pridobivanja evropskega denarja, ali sedeža bodoče regije oziroma razdelitve regijskih funkcij.
Morda so vendarle kaj dobrega skuhali posavski prvaki na pokušini domačih klobas, kjer pa je z najboljšo presenetil novinar Bojan Budja, zato pa z najslabšo razočaral krmeljski direktor in sevniški podžupan Rudi Bec.
Karl Rožman
Med udeleženci seveda ni bilo Karla Rožmana, ki se skupaj z drugimi pridelovalci pripravlja na pokušino žlahtnejših salam. Prav nič pa niso na svoji prvi seji takoj po novem letu klobasali posavski seniorji; razločno so povedali, da nimajo nič z odstavitvijo Tomšiča ter da ne krojijo
kadrovske in siceršnje regijske politike. Zato pa so izoblikovali svoj delovni program in sklenili, da se ne bodo vtikali v drobna vprašanja, to je skrb drugih, me-
Edo Komočar in Božidar Resnik
nijo; bodo pa se posvetili globalnim zadevam. Tako že pripravljajo razpravo o nacionalnem kulturnem programu, po besedah predsednika Komočarja pa se bo članstvo zbralo v Kostaku Krško ob 50-letnici kolektiva, ki ga zdaj vodi Božidar Resnik.
Jubileji in jubilanti
Prazniku krških komunalcev je mogoče dodati tudi desetletnico območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje, letos
pa se bo zvrstilo še veliko okroglih jubilejev pomembnejših posavskih osebnosti. Če sta lani slavila Tone Podgoršek in Toni
Brata Avšič
Koren, bo slavljencev v nastopajočem letu še več; v Brežicah bo 40-Ietnico praznoval župan Vizjak, z Abrahamom pa se bodo srečali Darko Bukovinski, načelnik Upravne enote Brežice, in novinarski kolega Ernest Sečen, v Sevnici podjetnik Ka-mil Krošelj in prokurist Eles-Gen Brane Ogorevc, minuli teden pa je Abrahama slavil Franc Glinšek, direktor krške občinske uprave. Okrogle življenjske jubileje bodo počastili tudi številni posavski seniorji, med njimi predsednik Edi Komočar, dolgoletni direktor tehniške šole Lojze Štih, prvi direktor nuklearke Janez Dular, nekdanja ravnateljica cerkljanske šole Slavka Šebrek in Stane lic,
večkrat prvi človek v občini Brežice. Žal se medtem nihče ni spomnil slikarja Vladimirja Lamuta, za kar bo priložnost še prihodnje leto, da se vsaj na Čatežu oddolžijo rojaku ob 90-letnici njegovega rojstva!
Svojstven jubilej pa sta proslavila tudi brata Jože in Janez Avšičeva. ko sta z odprtjem prve-
ga poslopja na Obrežju zaključila deset let skupnega prizadevanja za ustanovitev največjega gospodarskega terminala ob južni meji; Jože kot nekdanji brežiški župan in Janez kot direktor interesnega gospodarskega združenja.
Oba se bosta lahko terminalu posvečala tudi v prihodnje; Janez do svoje upokojitve, Jožetu pa bi to bila rezervna inačica,
če ne bi uspel na letošnjih par lamentarnih volitvah.
Svetniške klopi in soj odrskih luči
Je pa seveda Jože Avšič zadnje mesece dejaven zlasti na sejah Občinskega sveta Brežice. Ob (pre)dolgi in nič kaj vsebinski razpravi okrog Mladinskega centra so bile bolj odmevne njegove pripombe okrog posavskega dogovarjanja, ki je po njegovem premalo uspešno. Resje lažje pisati pisma premieru Ropu ali ministru Kopaču, kot se dogovoriti o sedežu regije, je menil in obžaloval, da so krški svetniki brez dogovarjanja sprejeli sklep o sedežu regije v Krškem. Še bpazrtejšh pa jfc bila ražprava Boruta Mokroviča, ko je opozoril, da ob širjenju najrazličnejših občinskih in regionalnih institucij pozabljamo na gospodarstvo, ki je lahko edino pomembno za razvoj. Zato potrebujejo Brežice vizijo razvoja že za obdobje, ko bo schengenska meja prestavljena dalje na jug. V zaledju Zagreba bo takrat vloga Brežic še pomembnejša, je dodal.
Nadvse pomembno vlogo pa je Posavje že takoj na začetku leta imelo v slovenskem medijskem prostoru; duet Platin, ki ga sestavljata Diana Lečnik iz Maribora in Simon Gomilšek iz Krškega, seje že uvrstil na izbor naše evrovizijske popevke, Bernarda Žarn pa je spet izstopala z vodenjem oddaje. Svojo pripadnost cvičku je izpričal slikar France Slana, ko si je privoščil to vince pri našem največjem trsničarju in
znanem vinogradniku Stanetu Jarkoviču. Prav nič pa se ni proslavil Zavod za turizem, ki na spletu še kar naprej oglašuje motel na Čatežu, čeprav je objekt že tri mesece zaprt!
Vlado Podgoršek
France Slana in Stane Jarkovič
Posavski župani o bilanci uspeha in načrtih
Brestanica - V začetku januarja so posavski župani novinarjem spregovorili o dogajanjih, ki so bila v posamezni občini v ospredju lani, o načrtih za prihodnost in predvsem o načrtovanem večjem sodelovanju med občinami za realizacijo skupnih ciljev regije.
Andrej Vizjak, župan občine rom za okolje Janezom Kopa-Brežice, je bil prvenstveno oku- čem izposloval obljubo, da Po-piran s spremljanjem investicij savje kot “degradirana” regija za-na schengenski meji in aktivnost- radi začasnega odlagališča radio-mi, kako v občino s tega naslova aktivnih odpadkov v nuklearki pripeljati obljubljeno državno fi- prejema rento. Vladaje na de-nančno pomoč, kar mu je tudi us- cembrski seji sprejela uredbo, po
Andrej Vizjak, Franci Bogovič in Kristijan Janc
pelo. Tik pred novim letom je predal namenu prvi objekt iz rastočega gospodarskega terminala, katerega investitorje novomeška družba Real. Župana najbolj veseli, da bo na gospodarskem terminalu ustvarjenih preko 200 novih delovnih mest.
Sevniški župan Kristijan Janc je povedal, da je približno toliko delovnih mest občina s finančnim programom pomoči gospodarstvu pomagala odpreti oziroma ubraniti pred ukinitvijo. Uidi v prihajajočem letu bo velika pozornost posvečena gospodarstvu, saj so svetniki v novem proračunu potrdili program za investicije v gospodarsko cono.
V Krškem seje ob drugih nalogah župan Franci Bogovič veliko ukvarjal z aktivnostmi v zvezi z Mednarodno pogodbo o nuklearki in lani januarja v najin-tenzivnejših pogajanjih z minist-
kateri je Sklad za razgradnjo dolžan vsako leto do leta 2008 na podlagi zakona o ionizirajočih sevanjih vsem trem občinam nameniti skupno 550 milijonov SIT, ki sijih bodo te delile na podlagi števila prebivalcev in še nekaterih dejavnikov.
Posavske občine so doslej sodelovale s potrjevanjem skupnega programa investicij, za katere so se preko Razvojne agencije Posavje prijavile za državna sredstva, sodelovale so s programom čistilnih naprav, s katerim kandidirajo za evropska sredstva in tak način sodelovanja nameravajo ne le ohranjati, ampak krepiti tudi v prihodnje. V ospredju pa ves čas, odkar se govori o regionalizaciji, potekajo aktivnosti za to, da Posavje postane samostojna regija.
Branka Dernovšek
Sklad za razgradnjo s sedežem v Krškem zbira in nalaga sredstva za izgradnjo trajnega odlagališča jedrskih odpadkov ter de-komisijo NEK po izteku njene življenjske dobe. Sprva je bila zavezanec za plačilo dogovorjene vsote od proizvedenih kilovatnih ur električne energije nuklearka, z uveljavitvijo pogodbe o NEK z marcem lani pa je obveznost plačila prešla na Eles-Gen.
S 1 .januarjem 2004 se na podlagi Zakona o spremembah zakona o skladu za financiranje razgradnje sredstva zagotavljajo iz razlike med lastno ceno električne energije za vsako kWh v nuklearki proizvedene energije, dobavljene Eles-Genu, in prodajno ceno, ki jo slednji dosega na trgu.
Na računu sklada je 25 milijard SIT. Direktor Milan Venek je povedal, daje njihov cilj zagotavljati realno donosnost kapitala v višini najmanj treh odstokov letno ob zagotovljeni varnosti naložb. 70 odstotkov sredstev sklada mora biti naloženih v vezane depozite pri bankah, ostalo pa v vrednostne papirje z državnim jamstvom doma ali v državah članicah EU oziroma OECD z jamstvom institucij.
Izgraditi je treba nov partnerski model
Krško - Pri preurejanju sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo ob ustanovitvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije postavljenih še devet regionalnih enot, ki so pričele z delom leta 1992. Kot deseta je bila dve leti kasneje vzpostavljena še Območna enota (OE) Krško, ki jo vodi dr. Stanislav Čuber.
Kot največji rezultat delovanja te enote šteje kartični projekt in vzpostavitev enote prostovoljne zavarovalniške dejavnosti, kjer je bila območna enota prav tako nosilec projekta.
Za letošnje leto ima OE Krško z izvajalci storitev s področja zdravstva sklenjenih 42 pogodb, 30 med njimi je zasebnikov. Sicef pa so ob 10. obletnici s predstavniki izvajalcev, gospodarstva in politike ugotavljali, da je potrebno izgraditi nov partnerski model dogovarjanja in poiskati skupne poti za racionalno rabo zdravstvenega tolarja, saj je cilj enoten - zdravje kot naj višja vrednota. B.D.
AKTUALNO
Koga moti SavaGlas
V časniku Delu, 9.januarja 2004, se je v rubriki Posavska obrežja dopisnik Dela lotil ocene našega časopisa tako po vsebinski kot tudi po finančni plati.
Po njegovem pisanju lokalni mediji že načeloma nismo neodvisni, kar seveda drži, če govorimo o finančni neodvisnosti. Vendar se da iz članka razbrati, da ima v mislih politično neodvisnost.
Da novinar, v kontekstu politične neodvisnosti v naši regiji, vidi največji problem ravno v lokalnem mediju, obstajata dve razlagi - ali ne pozna razmer ali pa ni neodvisen, pa naj bo to finančno ali politično; imate tudi vi občutek, da se vrtimo v začaranem krogu?
Ocenjevanje kakovosti lokalnih medijev v Posavju (tiskanih in elektronskih) pa raje prepustimo tistim, ki so zato poklicani; ti program lokalne radijske postaje postavljajo zelo visoko in predvidevamo, da pri tem lahkotnih zgodb ne uvrščajo na prva mesta. Oh tem je seveda potrebno poudariti, da tako časopis kot radio ustvarjajo večinoma isti ljudje. Sicer pa obstaja tudi verjetnost, da iz. posnete “lahkotne zgodbe” lokalnega novinarja nastane vrhunski prispevek za nacionalni dnevnik.
Dopisnik je preprosto posavsko bralstvo in poslušalstvo označil za neuko, brez izjem, ki ne zna ločiti informacije od prikritega oglaševanja - ali je potemtakem sploh smiselno dopisništvo nacionalnega dnevnika na tem koncu države. Prav tako neuko je tudi ugibanje, zakaj lokalni mediji ostajajo lokalni in se ne razvijajo v nacionalne. Temu zares niso krive finančne stiske, razen če se z denarjem po novem spreminja in kupuje zakonodaja. Poznamo namreč zakonodajo, ki natančno opredeljuje lokalne, regionalne in nacionalne medije ter seveda tudi pravne poti, ki vodijo do teh statusov. Radio Brežice in s tem SavaGlas tako lahko pridela milijonske dobičke, pa ne bo nikoli nacionalni medij.
Glede velike neumnosti, da SavaGlas sam. razglaša, da je z Občino Brežice na pobudo svetniških skupin LDS, SNS, DeSUS, LORKS in PUM podpisal pismo o nameri, pa gre kvečjemu za pomembno informacijo o možnosti nadaljnjega izhajanja časopisa (morda prehitro podano, saj ga mora potrditi še občinski svet, pri čemer nam pisanje dopisnika Dela nikakor ne bo v pomoč) in ne neumnost, saj gre izključno za podporo v obliki zakupa oglasnega prostora. Tudi Delov dopisnik verjetno ve, da gre za oglaševanje, kot tudi to - kje, kako in na kakšen način so lahko objavljene in označene oglasne vsebine. Prepričani smo, da znajo to prebrati tudi naši bralci. Kljub temu, da naj bi bili naši bralci neuki, ki ne znajo ločiti z.rna od pleve, jih bomo vedno spoštovali in šteli za največji kapital. Ti očitno naš časopis glede na branost ne smatrajo za časopis brez okusa in estetike, brez namena in smisla, ampak za časopis, ki jih informira o lokalnem ddgajanju. Tega jim žal nacionalni mediji ne morejo nuditi v takem obsegu, še posebej ne, če je prostor, ki je po našem skromnem mnenju namenjen aktualnim problemom iz regije, napolnjen z lahkotnimi vsebinami. Ja, očitno so lahkotne zgodbe po receptu hitro pripravljene hrane, vse bolj brane tudi v akademskem časopisu.
Uredništvo
Apel gospodarstva
Carina v Krškem mora ostati
vsaj do maja
Krško - Posavska podjetja so v letu 2002 v evropsko petindvajseterico izvozila za 152 milijonov evrov blaga, uvoz je znašal 108 milijonov evrov, izvoz v tretje dežele, ki se je pokrival z uvozom, pa je znašal 65 milijonov evrov. Potrebne carinske obveznosti opravijo na izpostavi v Krškem. Predstavniki družb si ne predstavljajo, kako bodo časovno in logistično usklajevali carinske obveznosti, če bi Carinski urad RS (CURS) udejanjil neformalno napoved o selitvi izpostave na Gospodarski terminal Obrežje (GTO) že pred 1. majem, ko postane Slovenija polnopravna članica EU.
Tiha napoved, da naj bi se carinska služba iz Krškega prestavila na Obrežje s februarjem, je vznemirila direktorja Območne gospodarske zbornice mag. Marjana Šunto, ki je med gospodarstveniki začel poizvedovati, kakšne posledice oziroma škodo bi utrpeli v mesecih pred polnopravnim članstvom države v EU, ko v medsebojnem trgovanju odpadejo določeni carinski postopki. Zanimalo gaje tudi, kaj jim v organizaciji dela pomeni sprememba carinske lokacije za izvoz in uvoz v države zunaj unije.
Predstavniki podjetij, ki so se pred dnevi v velikem številu udeležili sestanka na to temo, pridružili so se jim tudi državnozborski
Mag. Marjan Šunta
poslanci iz regije in župani, nepreklicno zahtevajo, da CURS do meseca maja v Krškem ničesar ne spreminja.
Nataša Jukič iz Lisce je razložila, da je družba že v letu 1992 uvedla poenostavitev carinskega postopka in so pooblaščeni prejemnik blaga, kar pomeni sprostitev pošiljke v pol ure. Če se Carinski urad odloči za kontrolo blaga, to opravijo v Krškem, kjer hitro, v eni uri, opravijo tudi izvozne procedure, zato se pri izvozu niso odločili za-poenostavitev postopka. Čakanje v vrsti na Obrežju bi jim porušilo načrtovanje glede rokov predaje naročil.
Anton Gubenšek iz Resiste-ca, ki izvozi za 25 milijonov evrov, pretežno gre za opremo v avtomobilski industriji, ima zaradi obvladovanja stroškov transporta in spoštovanja dobavnih rokov dnevno do ure izdelan sistem izvoza in uvoza. Ne znajo si predstavljati polomije, če se carinska izpostava pred majem preseli iz Krškega. Enako je zaskrbljen Miran Kinčič iz Transporta, ki opozarja na čakalne vrste na Obrežju, zaradi katerih je nemogoče planirati vožnje z oprtnimi vlaki. Teh se morajo prevozniki posluževati zaradi premajhne-
Krški župan nasprotuje znižanju davščin občanom
Pred božično novoletnimi prazniki je Občinski svet občine Krško na svoji 13. seji sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško. O vsebini in posledicah sprejetega odloka smo se pogovarjali s podpredsednikom občinskega odbora Nove Slovenije (N.Si) Janezom Požarjem, ki meni, da so svetniki kljub predprazničnemu vzdušju vse prelahko pristali na predlog župana, saj gre za nove dajatve občanov, ki bi bili upravičeni do večjih olajšav z naslova dajatev za stavbna zemljišča.
Odlok o nadomestilu na novo razmejuje območja zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč oziroma razmejuje pozidane gradbene parcele od zazidljivih gradbenih parcel. Vsebinsko odlok opredeljuje območja v občini Krško, od katerih se nadomestilo plačuje, določa merila za določitev višine nadomestila in kriterije za oprostitev plačila nadomestila.
Janez Požar je prepričan, da odlok pri olajšavah ne upošteva bistvenega dejavnika, to je prisotnost Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Prenizka pa je tudi °lajšava za trajnejšo onesnaženost zraka zaradi tovarne celulo-Ze in papirja. Oba industrijska objekta znižujeta vrednost stavbah zemljišč, sedanjih in bodočih stanovanjskih objektov ter bistveno znižujeta kakovost živ-
ljenja v njih.
Na osnovi sklepov občinskega odbora N.Si je svetniška skupina N.Si predlagala dve spremembi, ki bi omenjene pomanjkljivosti odpravila. Uvede naj se nova olajšava za vse občane
! ■:
4
J
j
f
f
H- <
*
• , j , s
.
■
S'
■ I
f.


Janez Požar 1
Krškega zaradi prisotnosti NEK v višini 30 odstotkov, za prebivalce iz neposredne okolice tovarne celuloze in papirja (mesto Krško z okolico in Leskovec) pa naj se olajšava poveča iz 20 na 30 odstotkov.
Na ta način bi bilo mogoče vsaj delno urediti vprašanja nadomestila občanom v občini Krško zaradi razvrednotenja okolja Hkrati pa bi si župan pridobil še dodatno utemeljen razlog za ustrezno vrednotenje nadomestil, kijih morajo prispevati naj večji industrijski objekti, ki najbolj
moteče delujejo na okolje, tako da bi občinski proračun kljub olajšavam ostal neokrnjen.
Zupan bi se moral zavedati, je dejal Požar, sicer po poklicu univ. dipl. inž. elektrotehnike in zaposlen v NEK, daje ob sprejemanju sporazuma o NEK med Slovenijo in Hrvaško zadržal referendumsko pobudo občanov, da se mora pred soglasjem občine za začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov dokončno urediti vprašanje odškodnin. vsem občanom v sorazmerju z oddaljenostjo elektrarne od njihovih bivališč. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da sedaj ni izrabil priložnosti in v odloku predlagal olajšave za vse občane. Nasprotno, vsem občanov je s svojim predlogom naložil še višje davščine.
N.Si je predlagala tudi oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za nezazidana stavbna zemljišča, ki so v strnjenih naseljih več stanovanjskih zgradb namenjena otroškim igriščem, parkom in zelenicam, do katerih je neomejen dostop. Te površine uporabljajo tudi organizirane skupine (vrtci, šole) in drugi, urejanje pa gre običajno v breme solastnikov sosednjih stanovanjskih zgradb, ki naj bodo zato deležni oprostitve plačila nadomestila za ta nezazidana stavbna zemljišča. TUdi ta predlog ni bil sprejet.
Svetniki, ki so amandmaje zavrnili, vsekakor niso glasova-
li v interesu svojih volivcev. S svojim nekritičnim ravnanjem so podprli predlog, na osnovi katerega se bodo prihodki občinskega proračuna z naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2004 povečali za 10 odstotkov ob predpostavki, da se vrednost točke ne poveča. Razliko bomo seveda med drugim plačali tudi občani.
Z večjimi prihodki občinskega proračuna, ki jih je župan tudi tokrat odtrgal svojim občanom, pa še vedno ne uspe zakrpati proračunske luknje, ki jo je ustvaril z hitro rastjo vseh vrst izdatkov, ki so se samo v zadnjih letih več kot podvojili. Dokaz za to je zelo očiten, saj je na isti seji pred iztekom lanskega leta predlagal proračuna za leto 2004 in 2005, v katerih predvideni odhodki presegajo prihodke, kar pomeni samo novo zadolževanje občine, slej ko prej pa nove davščine občanom. Zelo veliko odgovornost za takšne ali drugačne posledice nosi tudi večina svetnikov, ki nekritično podpirajo problematične predloge župana.
V Novi Sloveniji se bodo v vsakem primeru še naprej trudili, zagotavlja Janez Požar, da pride denar zaradi razvrednotenja našega okolja in premoženja v roke slehernemu občanu, namesto da se po želji zelo ozkega kroga občinskih veljakov izgublja v nenasitnih občinskih proračunih. PR
ga števila tranzitnih dovolilnic.
Ivan Špiler iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je opozoril, da so velik uvoznik repro-materiala in rezervnih delov iz ZDA. Za njih je pomembno, da carinska služba ostane v Krškem vsaj v zmanjšanem obsegu. Sprememba utečenega postopka za njih pomeni dodaten strošek in povečan riziko. Ura zamude za elektrarno pomeni 4 milijone SIT izpada, na ravni elektroenergetskega sistema pa najmanj 10 milijonov SIT.
V Posavju so prepričani, da
CURS ne bo nasprotoval argumentom gospodarstva, ki so merljivi v denarju in bo reorganizacijo službe izpeljala tako, da jim pred vstopom v EU ne bo naprtila dodatnih stroškov. Kot je povedal Šunta, sta se podpredsenik Gospodarske zbornice Slovenije Miro Sotlar in generalni direktor CURS Franc Košir dogovarjala, da bi po vzpostavitvi shengenske meje v Krškem ostala carinska pisarna za občasno nujno potrebno carinjenje.
Branka Dernovšek
ANKETA
Zakaj na razprodaje?
Januar je mesec zimskih posezonskih razprodaj tekstila in obutve. Lani so se prvič začele istočasno za obutev in za tekstil, pred tem smo lahko na razprodajah najprej kupovali obutev, šele potem oblačila. Je to za kupce ugodnejše, ali v večini res čakamo na razprodaje, ker so naši žepi za vsakdanje nakupe preplitki, so na razprodajah kakovostni izdelki ali manj vredno blago, kaj na razprodajah kupce najbolj moti, smo vprašali nekaj naključno izbranih Posavcev.
Ana Gračner, dipl. pravnica iz Sevnice: Ko so se razprodaje začele, mi delovne obveznosti niso dopuščale, da bi se odpravila v boj po poceni nakupih. Sicer rada nakupujem na razprodajah, vendar me moti gneča. Najbolj pa me nasmejijo ljudje, ki so se odrekli nočnemu počitku in se odpravili v vrsto že ob polnoči. Morda je kaj lepega ostalo in bom kupila v teh dneh, ko še potekajo razprodaje.
Stane Oštir, podjetnik z Izvira: Ljudje na splošno nimamo denarja, glede razprodaj pa menim, da trgovci najprej dvignejo cene, potem pa jih spustijo, tako da gre dejansko za zavajanje. Osebno nerad nakupujem, tudi na razprodajah ne. Kupim takrat, ko rabim, gledam pa na kakovost, ker nismo tako bogati, da bi lahko kupovali poceni. Menim pa, da so ljudje zaradi socialnega položaja primorani nakupovati na razprodajah ne glede na kakovost. ^
Jožica Petan, natakarica v Krškem:
Od nakupov na razprodajah me odbija gneča. Te ne prenesem, saj se mi zdi izbira obleke ali obutve intimna zadeva, pri kateri naj ima človek mir za preudarno oceno blaga in zasebnost pri pomerjanju. Kupujem pač, kadar kaj potrebujem in ker ne posegam po blagovnih znamkah, se tudi med letom najdejo cenovno ugodni artikli.
Dragica Levak, delavka iz Artič: Nakupovanje na razprodajah je precej odvisno od sreče, včasih je artikel dober, včasih ne. Sama večkrat nakupujem na razprodajah in če si pozoren na kakovost, se splača. Sicer sama večkrat kupim kaj na tržnici ali izkoristim letne popuste, ne samo teh sezonskih razprodaj. Menim, da se ljudje vse bolj poslužujejo razprodaj, saj je denarja vse manj.
Jernej Blažinč, dyak Sredi\je šole Krško:
Na razprodaji sem si kupil čevlje, sicer pa ne kupujem izključno ob takšnih akcijah. Ponavadi kupim kaj za obleči ali obutev takrat, ko stvar potrebujem. Na razprodajah me moti, če je prevelika gneča. V takšnih primerih se ne bi rinil, saj zagotovo ne bi dobil ne potrebne številke ne želenega modela. Sicer pa bi bilo za kupce primernejše, če bi bila zimska razprodaja že decembra, a razumem trgovce, da jim to ne diši.
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
O krški celulozi bi odločal Bruselj
Krško - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo se je odzvalo na večkrat objavljene očitke v medijih, da zaradi neopros-titve takse za obremenjevanje voda podjetje Vipap Videm Krško zapira obrat celuloze. Podjetje poziva, da dopolni vlogo za podaljšanje obratovanja, o kateri bi morali najprej odločati v Bruslju. Vipap zaradi negotovega pristanka evropske komisije ne bo tvegal in bo obrat celuloze zaprl, kakor je predvideno v programu ekološke sanacije.
Ministrstvo za okolje v sporočilu za javnost zanika trditev, da se ni angažiralo oziroma odzvalo v zvezi z oprostitvijo takse za obremenjevanje voda pri proizvodnji celuloze. Pravijo, da se zavzemajo za okoljsko sanacijo proizvodnje celuloze in s tem za nadaljevanje obratovanja ter dodajajo, da je predpogoj za oprostitev takse za obremenjevanje voda ustrezna vloga Vipa-pa. Slednji je vlogo oktobra lani sicer oddal, vendar ministrstvo ugotavlja, da ni popolna, kar jim je državni sekretar Radovan Tavzes sporočil v začetku decembra in jih seznanil s potrebnimi dopolnitvami. Pred dnevi je ministrstvo Vipapu poslalo dopis, v katerem ga ponovno seznan-
jajo s pogoji podaljšanja sanacijskega programa in nadaljnje oprostitve takse. Podjetje bi moralo svojo vlogo dopolniti v prvi polovici januarja in sicer z zahtevkom, da se oprostitev takse z namenom vlaganja v okoljevarstveno investicijo šteje za dovoljeno državno pomoč. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (EU) se bo oprostitev takse štela za državno pomoč, ki jo mora kot dovoljeno predhodno potrditi pristojni organ komisije EU. Mi-
nistrstvo to podpira in si bo v Bruslju za odobritev prizadevalo, piše v sporočilu za javnost.
Odločitev ministrstva o oprostitvi takse za obremenjevanje voda pri proizvodnji celuloze je torej odvisna od mnenja pristojnega organa v Bruslju, postopek pa lahko traja do 90 dni. Zagotovila, da Vipap dobi soglasje, ni, po drugi strani pa bi bilo neekonomično vlagati v sanacijo starega obrata celuloze, kar bi morali storiti, če bi bili oproščeni
te takse. O morebitni gradnji novega obrata z vlade ni slišati nič konkretnega, zaradi te ideje pa je pravzaprav nadzorni svet Vipapa pooblastil upravo, da se je lani sploh pogajala o morebitnem podaljšanju proizvodnje celuloze do leta 2006 s pogojem, da za podjetje ekonomsko gledano situacija ne sme biti slabša kot ob zaprtju obrata, poudarjajo v upravi.
V letošnjem juniju je predviden monitoring, s katerim mora podjetje dokazati doseganje mejnih vrednosti pri nekaterih izpustih v okolje. Glede na velika vlaganja v posodobitev tovarne, ki znašajo preko 115 milijonov evrov, se pri proizvodnji papirja in vlaknin monitoringa ne bojijo.
Branka Dernovšek
V obratu celuloze je zaposlenih 220 delavcev, s spremljajočimi službami pa je na to proizvodnjo vezanih od 350 do 400 delovnih mest, Zato točna številka trajnih presežkov ta hip še ni znana. Na zalogi imajo približno 100 tisoč kubikov lesa, kar zadostuje za dvomesečno proizvodnjo.
Posavski projekti
Krško - Posavju za letošnje leto država v obliki neposrednih regionalnih spodbud Ministrstva za gospodarstvo in Javne agencije RS za regionalni razvoj dodeljuje 280 milijonov SIT, kar predstavlja 10 odstotkov odmerjene kvote pomoči za celotno Slovenijo. S programom posavske štipendijske sheme in tehnološkega centra je regija iz letošnje kvote že izčrpala 34 milijonov SIT, zato je za podporo investicijam ostalo še 247 milijonov SIT.
Občine Brežice, Sevnica in Krško so se dogovorile za projekte, ki jih bodo skozi Regionalno razvojno agencijo Posavje prijavile za pridobitev subvencije, ki lahko znaša do največ 85 odstotkov upravičenih stroškov potrjenega projekta.
Brežice so v ta program prijavile gradnjo sortimega centra komunalnih odpadkov na Borštu, ki zajema reciklažno dvorišče z dvema objektoma (eden je že v gradnji), kar je ocenjeno na 73 milijonov srr. Potrebno bo postaviti še nov transformator, kar pomeni dodatni strošek 11 milijonov SIT. Občina pričakuje, da bo dobi la 42 mil ijonov državne pomoči.
Za reševanje prostorske stiske Visoke strokovne šole za trgovino in turizem je prijavljen načrt obnove
500 m2 prostorov v Prosvetnem domu, kjer bodo dobili dve učilnici, predavalnico in novo kotlovnico. Dela so ovrednotena na 65 milijonov SIT, 23 milijonov bo zagotovila občina, 42 milijonov pa naj bi znašala subvencija.
V	občini Krško je prednostni projekt ureditev 70 ha obsežne poslovne cone Vrbina Na državno pomoč v višini 97 milijonov SIT računajo pri letos načrtovanem odkupu dela zemljišč zahodne cone v načrtovanem znesku 168 milijonov SIT.
V	občini Sevnica je kot razvojni projekt načrtovana komunalna ureditev obrtne cone Boštanj, v kateri gre za sedem novih lokacij, od teh so štiri že v lastništvu. Potrebna vlaganja so ocenjena na 86 milijonov SIT s 65 milijonov pričakovane subvencije. B.D.
Bomo še kupovali ob nedeljah?
Sevnica - Odbor državnega zbora za gospodarstvo je sprejel predlog sprememb zakona o trgovini, ki naj bi uresničil referendumski izid o omejevanju nedeljskega obratovalnega časa trgovin. Državnemu zboru (DZ) bodo predlagali, naj se zakon začne uporabljati 15. septembra letos. Bo zakon prizadel tudi Sevničane?
Sevničani so, kar zadeva nakupovanje ob nedeljah, razvajeni. Od sedmih trgovin z živili, ki dnevno obratujejo v samem mestu, je kar pet odprtih tudi ob nedeljah. Poleg tega sta ob nedeljah v mestu odprti obe prodajalni sadja in zelenjave, obe specializirani prodajalni kruha, obe lekarni in oba bencinska servisa. Sevničani tako ob nedeljah nikoli niso v škripcih, saj imajo na dosegu roke vse t.i. nujne življenjske artikle. Po mnenju odbora za gospodarstvo so to tisti artikli, ki jih potrošniki nakupujejo pogosto, praviloma dnevno, brez posebnega preudarka in pri katerih za nakupe ne porabijo veliko časa. Minister, pristojen za trgovino, pa bo s podzakonskim aktom to še podrobneje definiral.
In kaj se Sevničanom obeta po 15. septembru, če bo DZ spremembe zakona sprejel? Če se bodo trgovci v občini uskladili, bodo Sevničani tudi po 15. septembru lahko zapravljali ob nedeljah. Sprejeta dopolnila namreč predvidevajo, da so lahko prodajalne za nujne življenjske artikle odprte
do deset nedelj v letu. In če je v Sevnici danes ob nedeljah dežurnih pet trgovin in bo vsaka odprta deset nedelj, so tako v bistvu pokrite prav vse nedelje v letu. Druga zgodba so seveda prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah s površino do 150 m2, ki pa so lahko odprte brez omejitev tudi ob nedeljah.
Teoretično gledano bi lahko imeli Sevničani tudi po 15. septembru možnost nedeljskega nakupa v vsaj eni trgovini, vprašanje pa je, kako se bo trgovcem to splačalo. Samo v lanskem letu so v centru Sevnice zaprle vrata tri prodajalne; Merkatorjeva prodajalna obutve, trgovina Noč in dan, z novim letom pa je zaprla vata tudi priljubljena trgovina Vitaminka v Šmaiju, kije bila odprta 365 dni v letu.
Do 15. septembra je še daleč in vmes se lahko še marsikaj spremeni. Trgovci napovedujejo ustavni spor, sevniške trgovine pa utegne zamajati predvidena gradnja velike trgovske hiše pri bencinski črpalki v Boštanju. N.Č.C.
Vec ko bo prepirov...
Blanca - Na prvem zboru krajanov na Blanci, ki je bil namenjen izgradnji HE, je bil vzpostavljen kontakt med domačini in tistimi, ki so tako ali drugače zadolženi za gradnjo in spremljanje izgradnje HE Blanca. Takih pogovorov bo do konca leta 2005, ko naj bi se gradnja tudi dejansko začela, še veliko.
Ker je projekt gradnje HE Blanca še v fazi študij in analiz, so bili krajani zgolj seznanjeni z grobim terminskim planom. Novembra letos bodo stvari že bolj jasne, saj bo javna razgrnitev načrtov* krajani pa bodo imeli možnost dajanja pripomb in sugestij. Ob gradnji HE, ki bo trajno spremenila podobo njihovega kraja, bi radi v kraju čimveč iztržili, enako si želi vodja pogajalske skupine Niko Galcša. Blančani so pred časom sicer že izdelali smernice za razvoj infrastrukture, glavne njihove zahteve pa so zapisane tudi v koncesijskem načrtu. Kar je v načrtu, to bo tudi narejeno, trdita tako Niko Galeša kot direktor projekta Bogdan Barbič. Tako ni bojazni, da Blanca ne bi dobila mostu preko reke Save.Toda predviden je most za osebni lokalni promet, krajani Blance pa si skupaj z županom prizadevajo, da bi most služil tudi tovornemu prometu. Blanški avtoprevozniki namreč na svoji koži občutijo vse zagate in ozka grla, ki jih ponujajo njihove cestne povezave, pa naj gredo proti Brestanici ali proti
Bogdan Barbič
Sevnici. Zato vztrajajo pri mostu za tovorni promet. Poleg tega zahtevajo, da stoji most resnično na Blanci in ne na Logu, kot se včasih omenja. Odgovorni pravijo, da je še prezgodaj govoriti o lokaciji mostu, vsekakor pa bo o tem odločala stroka in tisti, ki ga bo financiral.
Direktor Barbič predlaga krajanom, naj se dogovarjajo in ne prepirajo; več ko bo prepirov, slabše bo za kraj. Niko Galeša pa dodaja, da morajo v njegovem odboru videti zaveznika, ki se poteguje za koristi kraja, ne pa sovražnika.
Nada Černič Cvetanovski
Jama dokončno potopljena
Senovo - Rudnik Senovo v zapiranju je imel leta 1995 zaposlenih 305 ljudi, danes jih je še 41. V minulih letih se je 200 delavcev upokojilo, skozi sistem državne pomoči, ki za rudniškega delavca novemu delodajalcu zagotavlja -4,5 milijona SIT subvencije, pa so preko obrtnikov v občini Krško ustvarili 46 novih delovnih mest. Skupno je rudnik skozi različne oblike sodelovanja omogočil zaposlitev 69 ljudem. Program zapiranja se izteče z letom 2005 in želja direktorja Hermana Kuneja je, da do takrat prezaposlijo še sedaj zaposlene.
Vlada RS je potrdila rebalans poslovnega načrta rudnika za leto 2003, iz katerega je razvidno, da bo izkazan ostanek sredstev v višini 36 milijonov SIT. Lastni in proračunski dohodki so doseženi v višini 523 milijonov SIT. V lastne prihodke sodi prodaja storitev, materiala in prodaja nepremičnin. Rudnik je solidno iztržil precej parcel, separacijo pa so opremili kot neke vrste obrtno cono.
Na podlagi rešenega tožbene-ga zahtevka so dobili vrnjen tudi prispevek za stavbno zemljišče oziroma eksploatacijo, ki ga je občina Krško zaračunavala še iz I časov rudarjenja, za Rudnik v za-
piranju pa, kot se je izkazalo na sodišču, ni več imela zakonske podlage. Na podlagi pritožbe glede obračunavanja davkov in prispevkov za obdobje 1996-1999 je Davčna uprava, izpostava Brežice rudniku z obrestmi vrnila plačan davek od drugih prejemkov oseb, ki v času izplačila niso bile zaposlene v rudniku.
Ker so po prvotnem načrtu odhodki presegli planiranih 487 milijonov SIT, je razlika pokrita z lastnimi prihodki rudnika. V rudniku je zaprtih 90 odstotkov nekdanjih delovnih površin, letos pa bodo jamo dokončno potopili in poskrbeli za ekološko sanacijo degradiranega prostora. B.D.
Označevanje prašičev
Oktobra 2003 je izšel Pravilnik o identifikacji in registraciji prašičev, ki določa način označevanja in registracije prašičev ter spremljanje premikov. Pravilnik rejce obvezuje, da imajo gospodarstvo, kjer redijo prašiče, registrirano, ima jo vse prašiče na gospodarstvu označene v skladu s pravilnikom, da vodijo register prašičev na gospodarstvu - tako imenovano hlevsko knjigo za prašiče, ter da vsak premik prašičev sporočijo v centralni register.
Vsako kmetijsko gospodarstvo mora imeti svoj KMG-MID, svoj KMG-MID pa potrebujejo tudi sejmišče, zbirni center za živali, zadruga, klavnica in trgovec s prašiči. Vsi, ki so že prejeli hlevsko knjigo za prašiče (Register prašičev na gospodarstvu) in Spremne liste za prašiče, imajo kmetijsko gospodarstvo registrirano za prašiče. Registracija se je izvedla samodejno, če je rejec v letu 2001, 2002 ali 2003 na B obrazcu subvencijske vloge navedel, da redi prašiče. Takih kmetij je 38.914. Preostale kmetije pa se lahko registrirajo z vlogo, ki jo dobijo na Kmetijski svetovalni službi, ali pa ob prvi registraciji premika prašičev na njihovo gospodarstvo.
Postopek označevanja
Prašiče je potrebno označiti čimprej po rojstvu, vsekakor pa pred premikom z rojstnega gospodarstva na drugo lokacijo. Živali se označijo z namestitvijo ušesne znamkice v desno uho. Na znamkici je odtisnjena kratica MKGP ter skupna identifikacijska številka imenovana SIŠ. Številka je sestavljena iz kode za Slovenijo SI in zadnjih 6 številk identifikacijske številke gospodarstva (KMG MID), kjer se žival nahaja. Živali se smejo označiti tudi s tetoviranjem v desno uho ali na desno stran hrbta tik za plečem. Kdor želi označevati s tetoviranjem, mora napisati vlogo in jo poslati na Ministrstvo za kmetijstvo (MKGP). Tetoviranje v uho ni možno pri pasmi krškopoljski prašič. Če se številka izgubi, ali postane nečitljiva, je potrebno žival ponovno označiti in sicer s številko gospodarstva, kjer je to opaženo.
Rejci lahko ušesne številke naročijo pri registriranih dobaviteljih ušesnih znamk. Ti so KGZ Nova Gorica (05/335-12-00) po 60 SIT/kom od 25 znamk naprej, Golias (01/429-70-10) po 60 SIT/kom oz 160 SIT/kom od 55 znamk naprej ter Indihar (01/ 280-05-20) 170 SIT/kom od 100 znamk naprej. Rejec, ki bo označeval prašiče sam, naj sam tudi pokliče na omenjene telefonske številke, da bo ob prvem naročilu naročil tudi klešče za označevanje. Rejci, ki želijo, da njihove prašiče označi kontrolor-označevalec Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, morajo naročiti znamke, ki jih dobavlja KGZ- Zavod Nova Gorica. Rejec jih lahko v tem primem naroči pri kontrolorju-označevalcu ali selekcionistu za prašiče. V vseh primerih je dostava po pošti in plačilo po povzetju.
Živali, ki so uvožene iz območja EU, morajo že biti označene, uvožene živali iz drugih držav pa se označijo v skladu s pravilnikom, razen tistih, ki gredo v 30 dneh po opravljenih veterinarskih pregledih neposredno v klavnico.
Vodenje “Registra prašičev na gospodarstvu”
Vsak imetnik prašičev mora voditi “Register prašičev na gospodarstvu” oz. tako imenovano hlevsko knjigo. V registru mora biti vsak trenutek jasno viden stalež živali. Vse spremembe morajo biti vpisane sproti oziroma najkasneje v 7 dneh po spremembi. Vpiše se datum prihoda živali na gospodarstvo, število kupljenih živali in njihova SIŠ ter KMG-MID prejšnjega gospodarstva. Vpiše se tudi število živorojenih živali in njihov datum rojstva, če ima kmetija plemenske svinje, ter SIS, s katero označuje posamezna kmetija. Ob premiku živali na naslednje gospodarstvo ali v klavnico je potrebno zapisati datum odhoda, število oddanih živali in njihove številke, ter lokacijo, kamor so živali oddane. Prav tako je potrebno te podatke na predpisanem obrazcu -Spremnem listu za prašiče - sporočiti v centralni register prašičev v 7 dneh po premiku, tako da se kupon “odhod” pri prodaji oz. kupon “prihod” pri nakupu v 4 dneh dostavi veterinarski organizaciji. V hlevsko knjigo mora rejec zapisati datum pogina živali, če se zgodi, število živali in njihove ušesne številke (SIŠ), ter datum zakola, število živali in njihove ušesne številke (SIŠ). V rubriko “stalež živali” mora rejec po vsakem dogodku zapisati trenutno število živali na kmetiji.
Poleg omenjene tabele pa je rejec dolžan v register (hlevsko knjigo) vpisati preoznačitve posamezne živali. Zapisati mora datum preoznačitve, prejšnjo ušesno številko (SIŠ), novo ušesno številko (SIŠ) ter število preoznačenih živali. Živali je potrebno preoznačiti v primeru, ko prejšnja številka ni vidna ali se izgubi. Vedno se na novo označi s številko, s katero se označuje na gospodarstvu, kjer se žival nahaja ob preoznačitvi. Vsako gospodarstvo mora sporočiti stalež prašičev po kategorijah enkrat letno. Predvideni datum za sporočanje je 15. april. Rejci, ki bodo oddali subvencijsko vlogo, z B obrazcem subvencijske vloge sporočijo trenutni stalež živali. Tisti, ki vloge ne bodo oddali, jih bo ministrstvo pozvalo po pošti.
Začetek izvajanja
Pravilnik seje začel uporabljati s 1. januarjem 2004. Iz službe za identifikacijo in registracijo svetujejo, da se čimprej preide na nov način označevanja prašičev, saj je vodenje “Registra prašičev na gospodarstvu” (hlevske knjige) in sporočanje premikov bistveno enostavnejše, kot če se uporablja sistem individualnega označevanja. Nadzor nad izvajanjem določb pravilnika bosta opravljali kmetijska in veterinarska inšpekcija. Sistematičen nadzor naj bi se začel 30. marca letos. Za dodatna pojasnila se lahko rejci obrnejo na Službo za identifikacijo in registracijo živali, ki deluje v okviru MKGP, posamezne informacije pa imajo tudi kmetijski svetovalci.
Andrej Kastelic, univ. dipl. int zoot., selekcionist, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
J
SOLSTVO, ZDRAVSTVO
Gripa ni prehlad!
Posavje -V teh dneh so zdravstveni domovi polni kašljajoče, kihajoče in smrkajoče populacije. Toda občani v glavnem nimajo gripe, temveč razna prehladna obolenja. Gripe uradno pri nas še ni, pravijo na Inštitutu za varovanje zdravja, ki spremlja bolezni in tudi razglaša epidemije.
Gripa ali influenca je zelo nalezljiva virusna bolezen, pogosto zavzame razsežnosti epidemije, ki traja od 6 do 8 tednov, včasih pa celo razsežnosti pandemije. Med pandemijo se bolezen razširi po celem svetu, njene medicinske, socialne in gospodarske posledice pa so zelo hude. Ena najhujših je bila t.i. španska pandemija, ki je zahtevala preko 40 milijonov smrtnih žrtev. Tudi v letih, ko je potek gripe manj izražen, se tako smrtnost kot tudi število hospitalizacij pri starejših in kroničnih bolnikih v času okužbe precej zveča. Čeprav je gripa bolezen, s katero smo se srečali praktično vsi, pa njene znake pogosto zamenjujemo z drugimi virozami, zlasti prehladi. Gripa ni prehlad in prehlad ni gripa. Za gripo je značilno, da bolezenski znaki nastopijo hitro in so močno izraženi. Tipični so zvišana telesna temperatura nad 38 stopinj C, ki običajno traja tri do štiri dni, glavobol, bolečine v mišicah, suh kašelj in izčrpanost
bolnika. Čeprav večina znakov mine po sedmih dnevih, pa utrujenost in slabše počutje trajata precej dlje.
V	sevniškem zdravstvenem domu so ambulante polno zasedene; gre predvsem za prehladna obolenja. Naval pacientov s tovrstnimi težavami v Sevnici poteka že vse od božiča, zelo veliko pacientov je v bolniškem staležu. Tildi na jugu države, v Brežicah, je stanje primemo temu letnemu času. Pacientov je veliko, primerov gripe malo, predvsem gre za prehladna obolenja, vnetja ušes in kakšno pljučnico. Na zalogi imajo še nekaj deset doz cepiva proti gripi in še vedno se lahko tisti, ki bi to želeli, cepijo.
V	Krškem zdravstvenem domu zatrjujejo, daje pri njih stanje normalno oziroma običajno za ta letni čas in ni nikakršnih izrednih razmer. Beležijo sicer povečanje števila pacientov, kar je za te vremenske razmere običajno. Toda množične gripe zagotovo še ni, saj bi v tem primem Inštitut
za varovanje zdravja razglasil epidemijo. Inštitut je sicer do konca prejšnjega tedna zabeležil 70 primerov gripe ali gripi podobne bolezni na 100 tisoč prebivalcev in 2300 akutnih okužb
dihal na 100 tisoč prebivalcev. Kot ugotavljajo na inštitutu, število obolelih z gripo in drugimi okužbami dihal sicer postopno narašča, vendar je še vedno nižje kot v enakem obdobju lani. Največ obolelih z akutnimi okužbami dihal je med otroci, starimi do štiri leta.
V zahodnoevropskih državah, kjer sezono gripe ocenjujejo kot zmerno, se število obolelih postopno zmanjšuje, število obolelih v osrednjem in vzhodnem delu Evrope pa narašča. Gripa razsaja tudi že v naši neposredni bližini, na Hrvaškem, a kot duhovito ugotavlja direktor krškega zdravstvenega doma, Rudolf Ladika, je pohod hrvaške gripe na Slovensko verjetno preprečila schengenska meja.
Nada Černič Cvetanovski
Preraščajo predsodke in stereotipe
Brežice - Gimnazija Brežice izvaja skupen projekt s Prvo gimnazijo Kragujevac iz Srbije. Na tridnevnem obisku so gostili skupino 30 dijakov in profesorjev, skupaj izvedli del projekta ter gostom pokazali zanimivosti Slovenije. Upajo, da bodo obisk uspeli vrniti, v Kragujevac si želijo že februarja.
Gre za sodelovanje v programu Erazem in kot je pojasnila namestnica ravnateljice prof. Jožica Sušiti je cilj projekta približevanje med n;irodi jugovzhodne Evrope,
da bi tako ob podpori S veta Evrope obudili pretrgane stike. Že pred tem projektom so Brežičani s kra-gujevško gimnazijo sodelovali prav tako ob podpori Sveta Evrope.
V skupnem projektu, ki poteka med gimnazijama od lanske jeseni, so brežiški dijaki 2. b in e razreda reševali anketo na temo stereotipov o drugem narodu in pripravili likovno razstavo na temo.
Za goste iz Kragujevca, ki so bili na tridnevnem obisku in so bi-
vali na domovih dijakov in profe-soijev, so pripravili na šoli prisrčen sprejem, jih povabili k spremljanju pouka, del projekta strnili z okroglo mizo, na kateri so predstavili rezultate ankete na temo stereotipov ter opravili razgovor po izvedenih delavnicah z naslovom “Od
Dijaki so gostom pripravili bogat sprejem z. utrinki, misli iz projekta, tradicionalnimi glasbili, kot sta citre in harmonika, manjkala ni pri mladih priljubljena kitara, ter s Prešernovimi verzi in večno Živimi mislimi Desanke Maksimovič.
tradicije k vrednotam”.
Mladi so si ogledali mesto, Posavski muzej Brežice, kjer jih je sprejel župan, obiskali Terme Čatež, Brežičani pa so jih popeljali še na ogled Bleda in Ljubljane.
Projekt, ki ga ob skupinskem delu kolektiva vodi prof Marjana Požun-Milekič, naj bi zaključili z obiskom brežiških gimnazijcev prihodnji mesec v Kragujevcu. S.V.
rojstva v porodnišnici brežice
Mlada mamica je postala 18-letna Aleksandra Dre o iz Starega Grada pri Krškem. 14. januarja je rodila 2500 g težko in 47 cm veliko punčko, ki sta jo starša poimenovala Vesna. Oče Matej Zorko čaka svoji dekleti doma v Leskovcu, kjer bo družinica živela.
Od 5.1. do 19.1 2004
Dečke so rodile: Malsore Kolukaj iz Dolenje vasi, Tanja Suša s ^fonielj, Lidija Pogačar iz Krškega, Mihaela Brajdič z Dmovega, Andreja Petančič iz Globokega, Sabina Zorko iz Krškega, Jožica . 0vak iz Krškega, Mirela Kunst iz Bistrice ob Sotli, Bojana Zorko 'z Sel pri Dobovi in Tanja Kozole iz Brestanice.
Deklice so rodile: Ines Knez iz Arta, Branka Imperl iz Spodnje-Starega Grada, Aleksandra Stopar iz Cumovca, Justina Mirt iz fešnjic nad Pijavškim, Vesna Zajc iz Dolenje vasi, Aleksandra Dreo /^Starega Grada in Natalija Šeler iz Krškega.
Nove cene vrtcev
“Končuješ šolanje... in kaj zdaj?!”
Brežice - Mladinski center Brežice organizira celovit “Info dan” za dijake v lokalnem okolju, ki se bo pričel danes, 22. januarja, ob 13. uri.
Namenjen je tako bodočim študentom kot tudi tistim, ki se po zaključku srednje šole nameravajo prijaviti na Zavod za zaposlovanje, se zaposliti ali samozaposliti. Za dijake, ki so se odločili za nadaljnji študij, so pripravili informacije o posameznih fakultetah, kijih bodo predstavljali študenti določenih smeri, informacije o možnostih bivanja, prehranjevanja, zavarovanja,...
Za tiste, ki bi želeli takoj po šolanju delati, jim bodo svoje videnje predstavili mladi, ki so se takoj po koncu šolanja samozaposlili in so sedaj v domačem okolju uspešni podjetniki.Prav tako bodo na voljo za vprašanja in pomoč zaposleni z Urada za delo Brežice. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi brošuro, ki bo povzela vse omenjene informacije. S. V.
Brežice - Občinski svet je uskladil cene vrtcev s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. Slednje bo starše udarilo po žepu z 10-odstotnim povišanjem cen. Določili pa so tudi pravila glede odsotnosti in obračunavanje cen programov v času otrokove odsotnosti v vrtcu ter pravila o pogojih vpisa učencev v šole zunaj njihovega šolskega okoliša.
Z letošnjim letom so v vrtcih v občini Brežice stopile v veljavo preračunane cene, kar je določilo Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrt-cih/Pravilnik dovoljuje le 10-od-stotno zvišanje cen za starše in toliko bodo tudi starši plačali več. Kot je poudarila vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Anica Hribar, so bili izračuni vrtcev za večino programov še višji, tako da bo razlika med dejanskimi stroški in ceno staršev bremenila proračun. Pravilnik uvaja nekatere novosti pri izračunu cen programov vrtcev, ki pa bremenijo tudi občine, ne samo starše. Starši v občini Brežice so doslej plačevali od najnižje cene programa in tudi povišanje bo izračunano na to izhodišče in ne na dejansko ceno.
Cene programov v vrtcih so se nazadnje povišale aprila 2002, medtem ko so cene za starše s sklepom občinskega sveta julija istega leta bile zadržane na ravni
cen iz leta 2001 oziroma so se od leta 2001 povišale le za 0,5 odstotka za drugo in 2 odstotka za prvo starostno skupino. Omenjeni pravilnik pa novo po-
daljšo odsotnost v vrtcih iz leta 1999 dopolnili s sklepom o odsotnosti in obračunavanju cen programov v času otrokove odsotnosti v vrtcih. Anica Hribar
Anica Hribar
višanje cen dovoljuje šele leta 2005 in sicer prav tako za 10 odstotkov, tako da na oddelku upajo, da se bodo dejanskim stroškom približali šele leta 2006.
Svetniki so obstoječa pravila o popustih in rezervacijah za
je pojasnila, da so opravili uskladitev z oktobra objavljenim pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki ureja tudi vprašanje obračunavanja odsotnosti otrok. Tako se cena za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca zniža za stroške neporabljenih živil. Lokalna skupnost pa staršem tako priznava tudi dodaten popust za daljšo odsotnost v primem bolezni otrok ali druge odsotnosti, kot so na primer dopusti. Te odsotnosti pravilnik ne ureja, dopušča pa možnosti občinam, da same do-
Po enofaznem postopku so sprejeli tudi pravila o podrobnejših pogojih za vpis učencev v šole zunaj njihovega šolskega okoliša. Z njimi opredeljujejo pogoje, pod katerimi lahko šole izdajo soglasje o vpisu otroka v šolo zunaj njegovega okoliša ter občine kot ustanoviteljice šole, s katerimi se želijo izogniti dodatnim stroškom za prevoz otrok. To pomeni, da lahko otroka starši vpišejo v drugo šolo, če prevzamejo stroške prevoza ali zanj poskrbijo sami.
ločijo dodatne popuste. Tako bodo starši po sklepu svetnikov ob napovedani odsotnosti otroka plačali le četrtino cene. Ivan Vogrinc je želel opredeliti tudi rezervacijo za bolniško stanje otroka, vendar naj bi bila ta že zajeta v splošnem pojmu. Občina je staršem sicer že do sedaj zagotavljala pravico do popustov in rezervacij v času otrokove odsotnosti, tako da sedanji pravilnik ne bo imel posledic za občinski proračun.
Suzana Vahtarič
Seminar za svetovalce TOM
Krško - Zveza prijateljev mladine (ZPM) Krško organizira seminar osnovnega izobraževanja za svetovalce oz. svetovalke na Telefonu za otroke in mladostnike (TOM).
• Udeleženci seminarja se bodo seznanili s različnimi tehnikami telefonskega svetovanja, od navezave stikov do zahtevnejših kriznih klicev, dotaknili se bodo vsebin, ki so pomembne za otrokov in mladostnikov razvoj, delali bodo na praktičnih primerih in v obliki izkustvenih delavnic.
Po končanem izobraževanju se udeleženci lahko takoj vključijo v svetovanje, vendar na začetku z njimi dežura nekdo od izkušenih svetovalcev. Obvezni so tudi obiski supervizije, ki potekajo enkrat mesečno (razen poleti). V Krškem poteka svetovanje vsak ponedeljek od 16. do 20. ure.
Seminar v obsegu 22 ur bo potekal v petek, 30., in soboto, 31. januarja, ter petek 6., in soboto, 7. februarja. Seminar bosta vodili Meta Habinc in Tanja Cedilnik.
Še pred seminarjem ZPM Krško pripravlja informativni sestanek, ki bo v petek, 23. januarja, ob 17. uri v prostorih ZPM Krško. Seminar je brezplačen, obveza udeležencev je le, da redno obis-kujejo.supervizijo in dežurajo vsaj dve leti, kar znaša okoli 25 ur letno. Vsi svetovalci so hkrati tudi člani ZPM Krško in ZPM Slovenije. Dodatne informacije glede vsebine seminarja so na voljo pri Meti Habinc (041-887-567) ali Tanji Cedilnik (031-619-659). S.V.
PIŠU *
at
%
e*
&
sr
o
TOM pr« tvm
»MW**NltUe• V«*K DANOO 11BO W
Mladi presenečajo
svoje učitelje
Boštanj - Mlade sevniške parlamentarce, zbrane na 14. otroškem parlamentu, sta pozdravila ravnatelj šole gostiteljice Drago Alič ter sevniški župan Kristijan Janc, ki je dejal, da rad prisluhne pobudam in idejam mladih. Lanskoletna pobuda, izražena na otroškem parlamentu, češ, da občina nujno potrebuje kino, bo letos zaživela v praksi. Mladi bodo veliko pridobili tudi z izgradnjo športnega objekta poleg sevniškega kopališča, do leta 2006 pa naj bi Sevnica dobila še Mladinski center.
Tema letošnjega parlamenta je “Humani medosebni odnosi in zdrava spolnost”. Mladi parlamentarci so skupaj s strokovnimi sodelavci odkrito razpravljali o najrazličnejših vprašanjih, povezanih z omenjeno temo. Slišali smo, da spolnost ni več tabu tema, temveč se o tem mladostniki radi pogovarjajo, sprašujejo, berejo, brskajo po svetovnem spletu in če jim kaj ni jasno, vprašajo starše. Iskali so razliko med zaljubljenostjo in ljubeznijo, govorili o odnosih v družini, o zapovedih in prepovedih in se zavedali, da
prepovedi morajo biti. Tudi če so kdaj jezni na starše, ker jim česa niso dovolili, so kasneje spoznali, daje to zato, ker jih imajo radi. Mladi so zrelo razmišljali o pravilih v življenju in o odnosih med starši in otroci, med vrstniki in med ljubimci, kar je presenetilo strokovne delavce. Resje sicer, so ugotavljali mladi, da imajo včasih “poln kufer” tako staršev kot učiteljev, ki s svojim ravnanjem niso vedno najboljši zgled in se počutijo nepotrebne, za nameček dobijo še slabe ocene in včasih pomislijo na samomor. V isti sapi ugotavljajo, da to ni rešitev; s trezno glavo in strokovno pomočjo prideš do rešitve in vedno lahko vsako stvar začneš
znova.
Udeleženci 14. otroškega parlamenta so izvolili tudi delegatko, ki bo sevniško občino zastopala na republiškem parlamentu. Ta čast je pripadla Tjaši Križnik, osmošolki OŠ Boštanj, ki je odlično vodila 14. otroški parlament v Boštanju. N.Č.C.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Združenje občin o lokalni samoupravi
Ljubljana, Posavje - Novi zakon o lokalni samoupravi, ki ga je Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) že posredovalo v prvo obravnavo v državni zbor, naj bi posodobil ureditev lokalne samouprave, njeno umestitev v javno upravo ter ohranjanje njene samostojnosti. Združenje občin Slovenije je organiziralo predstavitev zakona, posveta pa so se udeležili tudi predstavniki vseh treh posavskih občin.
Ušli prispevku, a ne za dolgo!
Sevnica - Krški občinski svetniki so pred časom sprejeli spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, po katerem morajo zavezanci plačevati prispevek tudi za nezazidana stavbna zemljišča. Sevniški občinski svetniki, ki naj bi podobne spremembe sprejeli po hitrem postopku, so tak predlog zavrnili.
Državna sekretarka na MNZ Astrid Prašnikar meni, da se bo z novim zakonom ustrezneje uredila umestitev lokalne samouprave v sistemu javne uprave.
Zanimivo je vprašanje statusa krajevnih skupnosti in kot je pojasnila Prašnikarjeva, so se zaradi primerov zlorab odločili, da se krajevnim skupnostim odvzame status samostojne pravne osebe. Predlog zakona tako občinam omogoča, da same izbirajo, kakšno obliko členitve bodo imele in kakšna bo njihova notranja struktura.
Udeleženci, zbrala seje okoli polovica predstavnikov slovenskih občin, so opozorili na nekaj pomanjkljivosti. Tako je bilo med drugim mogoče slišati nasprotovanja glede ukinjanja ožjih delov občin kot pravnih oseb, vendar pa je minister Rado Bohinc odgovoril, da osnovno celico lokalne samouprave predstavlja občina, krajevna skupnost je le oblika njenega dela, predlagani zakon pa krajevne skupnosti
V drugem branju so svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Brežice in tako strli trd oreh, a z grenkim priokusom. Skupina petih strank LDS, LORKS, SNS, DeSUS, in PUM, ki je v premoči, je k odloku potrdila kar sedem amandmajev. Z nekaterimi se župan in občinska uprava niso strinjali. Tudi po izraženih mnenjih svetnikov SDS in ZLSD glede najbolj spornega amandmaja o izobrazbi kandidata za direktorja MC, za katerega ob ustrezni izobrazbi zahtevajo le šest mesecev delovne dobe in nekajletne izkušnje na področju dela z mladimi. Zato ne gre zameriti opazk, ki so padale na seji. Mihael Škrlec je ogorčen dejal, da naj pri tem amandmaju napišejo le še ime svojega kandidata, Ivan
Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev določa višine in način določanja plače, nagrad, sejnin in drugih prejemkov. Sevniški občinski svetniki so doslej za posamezno sejo občinskega sveta prejemali po 35 tisoč SIT, z letošnjim letom pa so sejnino zvišali za pet tisočakov in bodo tako prejemali po 40 tisoč SIT. Seje sevniškega občinskega sveta so praviloma enkrat mesečno, trajajo pa v povprečju pet ur. V pravilniku je določeno, da članom občinskega sveta pripada določen znesek sejnine za vsako sejo sveta, če je na njej prisoten vsaj tri četrt časa trajanja seje. O tem, ali so kakšnemu svetniku zaradi zamude ali predčasnega odhoda s seje že odtegnili sejnino, nimamo podatkov.
Sevniška občina se pri obliko-
podpira. Slišati je bilo tudi pripombe nad ureditvijo, po kateri podžupane imenuje občinski svet in ne župan. Omenjena je bila problematika plač županov, zlasti v manjših občinah.
Zvone Košmerl
Med pomembnejšimi rešitvami je omenila tudi določbo o nezdružljivosti opravljanja županske funkcije z drugimi, kot denimo funkcijo poslanca v državnem zboru. V zakonskem besedi-
Molan pa je izrazil dvom, da bo vso kadriranje v prihodnje takšno, saj so podpisniki amandmaja tudi člani KVIAZA. S potrebno večino so sprejeli tako amandmaje kot odlok.
Sprejeli so tudi županovo informacijo glede Posavja kot bodoče pokrajine in tudi več sklepov, s katerimi pozivajo Vlado RS, da pri projektu uvedbe pokrajin v državi opredeli Posavje kot pokrajino ter zadrži postopke reorganizacije znotraj ministrstev in drugih državnih organov do uvedbe pokrajin. Občinski svet občine Brežice se ob tem zavzema za policentričen razvoj Posavja, zato je pri določitvi sedežev bodočih državnih in regijskih institucij potrebno upoštevati predvsem vsebinske in strokovne razloge, odločitve pa
vanju sejnin svetnikom rada primerja s sosednjima občinama, s katerima naj bi tvorila pokrajino Posavje, zatorej naj bi bile občine tudi v tem pogledu nekoliko poenotene. Vendar pa sta sosednji občini v rahli prednosti pred Sevnico. Kot navajajo sev-niške občinske službe, znaša sejnina brežiških svetnikov 48 tisoč SIT na vsako sejo, med tem ko se najbolj splača biti občinski svetnik v krški občini. Tam sicer tudi najpogosteje sejejo, saj red-kokatero sejo že v prvem zamahu tudi končajo in jo zato naslednji teden nadaljujejo. Morda je tudi v tem vzrok, da krški svetniki niso plačani po sejah, temveč na mesec. Tako je sejnina krških svetnikov za mesec november znašala kar 68 tisoč SIT. In kako so prišli do te številke? Po županovi plači za mesec november.
lu je urejena tudi možnost razrešitve župana. Spremenjena naj bi bila še vloga nadzornega odbora občine, ki naj bi bila po zadnjem predlogu oblikovana kot posebna komisija, ki naj bi jo sestavljali občani.
Minister Bohinc pa je opozoril tudi na projekt regionalizacije Slovenije, ki ga je po njegovem mnenju potrebno voditi usklajeno. Čeprav so posavske občine razdeljene med Združenjem občin in Skupnostjo občin, so se posveta udeležili predstavniki vseh posavskih - direktorja občinske uprave Brežice in Sevnica, Aleksander Denžič in Zvone Košmerl, ter pravnica občine Krško Vanja Bogolin. Pozdravili so pripravljenost pristopa k regionalizaciji države, sicer pa se s spremembami zakona o lokalni samoupravi šele seznanjajo in jih zaenkrat še ne morejo komentirati. Še največ nejevolje bi lahko prinesel krajevnim skupnostim, menita direktorja občinskih uprav. STA /S.V.
nujno izoblikovati na podlagi dialoga in dogovora znotraj Posavja. Občinski svet Krško je namreč lani poleti sklenil, da bo sedež bodoče regije v Krškem. Tako so svetniki na čelu z Jožetom Avšičem obžalovali take posamične sklepe občinskih svetov brez posveta na Svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju. Sicer pa Milko Veršec ugotavlja, da tudi s podpisom politične deklaracije vseh političnih strank ni dosežen poseben učinek. Ministrstvo za okolje in prostor pozivajo, da uskladi določbe Strategije prostorskega razvoja Slovenije glede območij, števila in središč funkcionalnih regij s projektom regionalizacije in opredeli Posavje kot funkcijsko regijo, Brežice pa kot središče regionalnega pomena. S.V.
Čeprav so plače občinskih funkcionarjev, kamor sodijo župani, podžupani in občinski svetniki tajne, pa je mogoče iz podatkov, ki jih je svetnikom predložila sevniška občina, kmalu izračunati, kolikšna je plača krškega župana. 68 tisoč SIT sejnine občinskega svetnika je namreč 13 odstotkov plače krškega župana.
Zanimivo pa je, da imajo občine, ki mejijo na Posavje, precej nižje sejnine. V občini Trebnje dobijo svetniki za vsako redno sejo 28 tisoč SIT, za izredno pa 19 tisoč. V občini Škocjan je sejnina še nižja, saj znaša 21 tisoč SIT na sejo. Še bolj racionalno pa se obnašajo t.i. kozjanske občine; tako v občini Bistrica kot v Kozjem znaša sejnina okroglih 15 tisoč SIT na sejo, enako pa velja tudi za mlado občino Radeče. N.Č.C.
Kam s
komunalnimi
odpadki
Krško - Po odredbi Ministrstva za okolje bi se morala z letošnjim januarjem zapreti vsa odlagališča komunalnih odpadkov, ki ne ustrezajo standardom. Teh pa je v državi precej več kot odlagališč, grajenih po sodobnih standardih za varovanje okolja. Med neprimerne sodi deponija Dolnji Stari Grad, ki bo najkasneje z mesecem marcem zaprta.
Posavci imajo s sprejetim dogovorom skupno končno odlagališče komunalnih odpadkov z Dolenjci, deponija pa je locirana v okolici Novega mesta. Upoštevajoč terminski plan, po katerem naj bi s L januarjem zaprli sedanje odlagališče za krške in sevniške smeti v Dolnjem Starem Gradu, je Kostak Krško lani tam uredil zbirni center, to je plato s kompostarno in sortirnico, ter v občini uvedel ločeno zbiranje odpadkov. Letos ga bosta pričeli uvajati še sevniška in brežiška občina. Tak sistem omogoča, da na končno odlagališče pridejo odpadki, ki jih ni moč predelati in ker bo taksa za ta končni odvoz smeti bistveno dražja od sedanje za deponijo Dolnji Stari Grad, mora biti tudi v interesu gospodinjstev, da gre iz krškega zbirnega centra v Novo mesto čim manj odpadkov.
Deponija pri Novem mestu pa še ni dokončana in posavska komunalna podjetja, tako kot številna druga po Sloveniji, ta čas pri ravnanju z odpadki še ne morejo spoštovati zakona. Kostak Krško je na problem opozoril Ministrstvo za okolje že pred novim letom. V kontaktu so bili prve dni januarja, na ministrstvu pa je bil sestanek v zvezi s spremembo pravilnika o odlagališčih, ki naj bi določil prehodno obdobje za ureditev razmer. V primeru Posavja gre za krajši čas dveh ali treh mesecev, v katerih bo novomeška deponija dokončana, komunalcem pa je ta čas dovoljeno, da smeti odvažajo na staro lokacijo. B.D.
Konec dober, vse dobro
Sevnica - Z iztekom leta se je Zoranu Zeliču, ki je preko javnih del vodil Tliristično-informacijsko pisarno v Sevnici, iztekla pogodba. Po tem, ko je bil nekaj dni z delovno knjižico v roki v negotovosti, pa je prevzel vlogo upravnika na sevniškem gradu. Poleg upraviteljskih del bo tudi vodič, kar je počel že zadnjih nekaj mesecev, koordiniral bo obnovitvena dela na sevniškem gradu, bdel nad delom hišnika in čistilke ter skrbel za programsko zasnovo gradu.
V turistično - informacijski pisarni pa je sevniška turistična zveza zaposlila Tatjano Strlekar, v mesecu februarju bo občina zaposlila še enega človeka, ki naj bi vodil Turistično informacijsko pisarno. N.Č.C.
Veljavni Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Sevnica že določa obveznosti plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, spremembe pa naj bi precizirale oziroma na novo razmejile območja zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, saj naj bi se nadomestilo plačevalo tako od zazidanega kot nezazidanega stavbnega zemljišča.
Predlog spremembe odloka, ki naj bi ga sevniški svetniki sprejeli po hitrem postopku, pa ni padel na plodna tla. Zlasti zato ne, ker so po mnenju svetnikov stvari še nedorečene, predlog pa slabo napisan. Pojasnila, da se bodo pri obračunavanju prispevka prilagajali in ne bodo delali na škodo gospodarstva, niso zalegla. Pojavila so se tudi vprašanja, kaj bo s tistimi lastniki, ki imajo nezazidane površine in bi jih radi prodali, pa jih ne bo nihče hotel kupiti za gradnjo in bodo tako oškodovani lastniki. Tudi obrtna zbornica meni, daje stvari treba doreči, predstavniki gospodarstva pa so odlok pojasnjevali
Promet na.posavskem odseku poteka dvosmerno po skoraj celotni dolžini novozgrajene polovice navedenega avtocestnega odseka, z izjemo dveh krajših odsekov in sicer na območju Mrtvic in visokovodnega avtocestnega nasipa, kjer bo promet začasno še potekal po sedanji hitri cesti.
Bencinski servis na Čatežu bo zaradi izgradnje novih dostopnih poti zaprt predvidoma do konca meseca. Kot je pojasnil direktor maloprodaje Petrola iz Novega mesta Andrej Gerjevič, bodo v bližnji prihodnosti na Čatežu zgradili novo črpalko, saj je obstoječa preblizu avtocesti, in nov gostinski objekt, več pa zaenkrat ne more predvidevati. Prav tako je Petrol v prvi polovici meseca izvajalcu del na avtocesti predal bencinski objekt na severni strani Drnovega, ki bo zaradi potreb avtoceste porušen, bencinski servis na nasprotni strani ceste bo zaenkrat še deloval.
Gradnja avtocestnega odseka Krška vas - Obrežje poteka sočasno, ko se po njej še odvija
tudi na lastnih primerih. Sevniška Kopitarna je doslej plačevala za nadomestilo 3 milijone in 400 tisoč SIT, koliko bo poslej, je zanimalo direktorja Kurnika, saj ima še ogromno zemljišč, ki pa jih potrebuje kot manipulativni prostor.
Sicer pa je bilo v lanskem letu v občini Sevnica skupaj 5500 zavezancev za plačilo prispevka, od tega 166 pravnih oseb, ki so v proračun plačale nekaj več kot 33 milijonov SIT, približno toliko pa so prispevale še fizične osebe. Skupaj je bilo zbranih nekaj več kot 68 milijonov SIT, kar je malo v primerjavi s krško občino, ki zbere letno 350 milijonov SIT. Sicer pa je tudi vrednost točke, ki je izhodišče za obračun prispevka, v Sevnici bistveno nižja kot v Krškem in v Brežicah.
Kljub temu, da Sevničani odloka niso sprejeli, pa omenjenemu davku od nezazidanih površin ne bodo ušli, saj se bo ta točka dnevnega reda znašla na januarski seji občinskega sveta. N.Č.C.
promet, kar zaradi tehnologije gradnje zahteva določene prometne preusmeritve. Na levi polovici avtocestnega odseka je potrebno dokončati še dva nasipa na območju, kjer po preusmeritvi promet še naprej poteka po sedanji hitri cesti. Na desni polovici avtoceste pa je potrebno
porušiti obstoječe premostitvene objekte, kot so podvozi, podhodi, most čez Krko, viadukta Čatež in Mrtvice ter dokončati traso avtoceste.
Sicer pa letos gradnja avtocest v Sloveniji poteka v skladu z začasnim finančnim načrtom DARS na skupaj 115,5 km. Poleg odseka od Krške vasi do Obrežja bosta v letošnjem letu dokončana in predana prometu še dva odseka na dolenjskem avtocestnem kraku in sicer Korenitka - Pluska v dolžini 2,8 km in Kronovo - Smednik v dolžini 9,5 km. Če bodo dopuščale tehnične možnosti in vremenske razmere, pa še avtocestni odsek Smednik - Krška vas v dolžini 17,6 km. S.V.
Svetniki o Mladinskem centru
Brežice - Na dokončanju seje je brežiške svetnike razburil odlok o Mladinskem centru (MC), pa tudi stališča glede pokrajine Posavje. Skupina petih strank, ki ima v občinskem svetu večino, je z lahkoto potrdila svoje amandmaje glede mladinskega centra in po mnenju nasprotnikov očitno priredila pogoje delovnih izkušenj za svojega kandidata za direktorja MC Brežice. Oba odloka so sprejeli in sejo uspeli dokončati.
Svetnik biti je lepo ...
Posavje - Tik pred iztekom lanskega leta so sevniški občinski svetniki sprejeli sklep, s katerim so si povišali sejnine za prisotnost na seji občinskega sveta. Kljub temu imajo sevniški svetniki najnižje sejnine v Posavju.
Promet stekel po novem odseku
Čatež ob Savi - Promet s hitre ceste Korenitka - Obrežje jc bil 8. januarja preusmerjen na novozgrajeno levo polovico avtocestnega odseka. Avtocestni odsek Krška vas - Obrežje bo po zagotovilih DARS-a v celoti dokončan in predan prometu predvidoma konec letošnjega leta, ko bo zgrajena tudi druga polovica avtoceste.
Levo stara hitra cesta, kjer potekajo dela, desno nov pas avtoceste in v ozadju ukop na Čatežu ob Savi.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Sava Glas, 22.1.2004
' Želijo si še kakšno lepo leto
Artiče - Krajevni odbor Rdečega križa (RK) Artiče je organiziral 8. srečanje starejših krajanov nad 70 let iz KS Artiče, Sromlje, Pečice in Križe. Udeležilo se ga je preko sto krajanov, ki so bili izjemno dobro razpoloženi.
S tem pa so tudi potrdili besede predsednice Zofke Godec, kije dejala: ”Po udeležbi srečanj v preteklih letih je znano, da so taka druženja zelo priljubljena, starejši obujajo mladostne spomine, saj vemo, da so pota življenja vsakega posameznika zelo različna in pestra. Sicer pa je moto aktivistk RK Artiče - življenje ni nikoli tako kratko, da ne bi imeli dovolj časa za druženje in ljubeznivost, kajti poslanstvo aktivistov RK je pomagati ljudem v stiski in skrbeti, da ti v prazničnih dneh niso osamljeni.” Zahvalila se je vsem, ki so srečanje omogočili, še posebej vodstvu šole, ki je prijazno odstopilo prostore, in učencem, ki so pripravili kulturni program. Vabilu na srečanje seje med ostalimi odzval tudi župnik Karl Jošt, ki je zbranim poklonil svojo pevsko in šaljivo programsko točko, sicer pa so za dobro voljo skrbe-
li domačini - Trebeški drotarji.
Posebno pozornost so s priložnostnimi darili posvetili najstarejšim udeležencem; 73-let-nemu Dragu Švajgerju in 90-letni Malki Germšek iz Pečic,
92-letni Mariji Černelič in 84-letnemu Jožetu Krošlu iz Artič ter 94-letnemu Stanku Kostanjšku in 79-letni Frančiški Pinterič s Sromelj (na fotografiji).
N. Jenko S.
V prazničnem času so ljudje bolj odprtih rok
Sevnica - V prazničnih dneh so v sevniški občini potekale najrazličnejše dobrodelne akcije. Na njih so zbirali sredstva in materialne dobrine za socialno ogrožene otroke in jih potem preko centra za socialno delo in Rdečega križa posredovali pomoči potrebnim.
Ko je na vrata začela trkati zima, je sevniški Mladi forum začel akcijo zbiranja spalnih vreč za brezdomce. Odziv je bil skro-men, saj so zbrali le tri spalne vreče. Je pa bila zato toliko bolj odmevna akcija zbiranja otroških knjig za socialno ogrožene otroke. Zbrali so okrog 400 mladinskih knjig.
Mladi liberalni demokrati so se lotili akcije zbiranja igrač za
otroke in odziv je bil nad pričakovanji. Ljudje niso darovali le rabljenih igrač, ampak so prinesli tudi povsem nove.
Mladinski svet Sevnica je na dobrodelnem koncertu za socialno ogrožene otroke, na katerem so nastopili Fantje s Preske, folklorna skupina Društva upokojencev Razbor in Konobski štrajharji, iztržil nekaj več kot 100 tisočakov. Tudi vokalna sku-
pina Zefir, kije pripravila že drugi dobrodelni koncert, je zbrala 165 tisoč SIT in jih namenila otrokom rejniških družin iz sev-niške občine. Poleg skupine Zefir so na koncertu nastopili še fantje iz sevniškega Big banda, mladi pevci z Razborja ter trije pianisti.
Organizatorji z veseljem ugotavljajo, da so v prazničnih dneh ljudje še bolj odprtih rok in srca kot običajno. N.Č.C.
prejeli smo...
Lovec Peter Pungarčič seje neko Zgodnje septembrsko jutro v mesečini odpravljal na lov na jelena, na rukdča, ki ga je le ob štirih zbudil, rukajoč le nekaj sto metrov od lovčeve nove domačije na Dobenem. Začelo se je namreč obdobje ruka -to je pri jelenjadi paritveni čas. Jelenjad v lovišču LD Čatel ob Savi je del skupine, ki naseljuje vzhodni del Gorjancev in gričevje med Savo in Krko. Ta divjad livi v tropih, ki se gibljejo na širšem območju, kot ga pokrivajo lovišča posameznih lovskih drulin. Zategadelj so lovci vseh drulin od LD Kostanjevice pa vse do Mokric, s sosedi, hrvaškimi lovskimi prijatelji, le pred mnogimi leti spoznali, da je smiselno gospodariti Z divjadjo po modelu, ki presega meje lovskih drulin (in držav!), saj dolgoročno ohranitev in obenem trajnostno izkoriščanje, predvsem jelenjadi in divjih prašičev, omogoča Zgolj velikopovršinsko gospodarjenje, npr. na področju celega lovsko-gojitvenega bazena "Gorjanci -Žumberak " (16.000 ha).
Mesečina je sijala v lovsko sobo, k° je ura kazala pol pet in je lovec Peter le imel vse pripravljeno za lov. Previdno se je napotil proti ruka-Ušču. Močan, doneč glas je v mirni n°či naznanjal, da gre za velikega fogača, ki brani svoj harem košut Pred tekmeci. Tiste septembrske no-či se je jelenjad sicer zadrlevala na kmetijskih površinah pod vasjo Dobeno. Na splošno pa lahko trdimo, du v Čateškem lovišču ta vrsta divjati' zaradi nizke številčnosti ne povzroča velikih škod na poljščinah, le "ekaj škodnih primerov na leto. Evidentirane škode in odškodnine za povračilo škode od divjadi se obrav-
Na jelena
navajo po zakonitih predpisih in ustaljenem postopku. Predvsem je pri nas običajen neposredni sporazum med oškodovancem in LD. Med pomembne ukrepe lovskega gospodarjenja seveda sodi tudi reguliranje številčnosti divjadi z odstrelom. Tako so v LD Čatel v preteklem obdobju (1997-2001) odstrelili vsega skupaj 12 glav jelenjadi, od tega 7 m. sp. (3 jelene in 4 teleta) in 5 l. sp. (1 košuto, 1 junico in 3 teleta). To je pravilna starostna in spolna struktura odstrela, kar na ialost ne velja za celotno Posavje. Struktura odstrela namreč v glavnem nikjer ni niti biološko niti lovskogospodarsko sprejemljiva in poleg tega tudi ni v okviru določil Enotnih gojitvenih smernic v Sloveniji, kar bo potrebno v bodoče vsekakor popraviti.
Mesečev srp je pet minut pred peto uro zjutraj le izgubljal svoj sijaj in srebrnkasta pokrajina je potovala v zgodnje jutro, ko je nedaleč
od Dobenega rezek stre! končal življenjsko pot mogočnega 5 do 6-letne-ga dvanajsteraka. “Padel je v ognju ", kot se imenuje trenutni smrtni strel. Iztrebljen (brez drobovine) je tehtal kar 160 kg. Do sedaj je povprečna masa jelenov te starosti v LD Čatel znašala le 112 kg (v Sloveniji 110-150 kg). Ta jelen bi sicer še kakšno leto pridobival na masi, rogovje bi se razvijalo še najmanj 4 leta, je pa prav takšen bil v LD Čatež letos predviden za odstrel in boginja Diana je bila naklonjena lovcu Petru. Tako mogočnega jelena v LD Čatež že več kot 25 let ni nihče položil na dlako.
Na koncu lahko lovcu Petru Pun-garčiču voščimo za lovsko čast in poštenje: “Lovski blagor!'' ter da bi tudi v bodočem lovskem udejstvovanju dosledno upošteval načrtovane količe in strukturo odstrela divjadi.
Bojan Jenko
Peter Pungarčič s svojim lovskim pomočnikom - nemškim prepeli-čaricm ob unlenienem ielenu
notu rsčim
j
Milena Gramc
“Jaz imam risanje, rože in kuhinjo!”
Milenin razpoznavni znak je nasmejanost. Z njo, v očeh in na obrazu, prepodi še tako gosto meglo in od dežja kisel dan, bodisi v gneči odprtij slikarskih razstav ali od pršenja pikast januarski dan, ko je popoldan v njenem domu v Gazicah neopazno drsel v večer. Tam ohranja toplino peči s prasketanjem pravega domačega ognja.
Postojiva v raju: ”Gazice so razkošje narave, zelenja, Krke, Planina nad krajem, tu smo si naredili tenis igrišče. Sem ljubiteljica in vzgojiteljica rož, raznih vrst kaktusov in tudi do tri metre visokega paradižnika. Imam rada ljudi, sosede in sorodnike, v Kapelah živi brat Andrej Sitnik z družino in se nas ob praznovanjih zbere po trideset ali štirideset. Povem, kar mislim in se potem ne “držim”, v naši vasi smo si vsi dobri”, pripoveduje in mimogrede vmes, ko se naslajam nad njenimi slikarskimi deli, mojstrsko ustvarja s kuhalnico, kar zabeli še z izvrstno slovensko orehovo potico.
“Slikarstvo je zame svet, zapisan z barvami in oblikami na belini platna, je pesem, ki jo vidimo...,”
Rojena je bila v Brežicah 24. marca 1951, zamenjala je štiri osnovne šole - v Kapelah, pri Primožu na Pohorju, Vuzenici in v Radljah ob Dravi.” Tako je hotelo življenje. Učila sem se dobro in zato ni bilo problemov. Risala sem vedno, v osnovni šoli za druge v spominske knjige. Potem sem končala srednjo šolo v Ljubljani in se spet vrnila v rojstni kraj. Z možem Stanetom (inž. papirniške tehnologije), sinom Tomažem (elektrotehnik) in hčerko Barbaro (prof. matematike)
smo živeli v Selah, potem pa smo se preselili v Gazice, kjer sva si ustvarila nov dom.”
Zaposlena je bila v takratnih Čateških Toplicah, za tem kot tajnica v Dekorlesu v Dobovi, sedaj pa je že vrsto let tajnica v upravi Splošne bolnišnice Brežice. Naposled je začela uresničevati svoje slikarsko hotenje in postala aktivna članica Društva likovnikov Brežice, in sicer so za njo leta tajništva, dva mandata pa je njegova predsednica:
“V društvu je danes 76 članov iz Brežic in Posavja, vendar je aktivnih bolj malo, aktivni člani pa se družimo na raznih kolonijah in izobraževanjih, naša dolgo-	,
letna mentorja sta likovna pedagoga Cvetka Miloš in Vlado Cedilnik. Pripravili smo že preko 150 razstav po Sloveniji in v tujini v Slovenskem domu Zagreb, največ pa v Posavju. Pogrešamo svojo galerijo, saj se po vsaki likovni koloniji ubadamo z vprašanjem, kje bo razstava. Glede tega je občinski sklad za kulturne dejavnosti že pisal prejšnjemu županu in odgovoril nam je, da zaenkrat to ni mogoče, ker je večina stavb v mestnem središču v postopku denacionalizacije”, odpira bolečo točko. Je tudi v komisiji za pripravo meril in kriterijev razpisa Občine Brežice
za ljubiteljsko kulturo.
Za Mileno je 25 skupinskih in ena samostojna razstava, še jih bo imela in se tudi izobraževala, ko bo upokojena. Ob j
tem pravi: “Slikarstvo je zame ; svet, zapisan z barvami in obli- j kami na belini platna, je pesem, s ki jo vidimo...” Njeno delo krasijo zahvale za donacije v humanitarne namene ter priznanje “Zlata paleta 2001” iz Izole. Slike tudi poklanja, ker: ”Imam veliko prijateljev, s prijateljico Olgo s Pohorja negujeva vez že od 6. razreda, s sošolci s Pohorja se srečujemo vsakih pet let. Sprejmem vsakega, ne obsojam nikogar, zato se najdem s slehernim.”
Natja Jenko Sunčič
“Kmečka žena ima izredno pomembno vlogo!”
Brežice - Srečanja Društva kmetic Brežice se je udeležilo 250 kmečkih žena. Pozdravili so jih Marija Levak v imenu Kmetijske svetovalne službe, Ana Klemenčič, vodja referata za kmetijstvo na upravni enoti, Milena Vranetič, tajnica Občinske turistične zveze, in župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak, ki je poudaril, da ima kmečka žena izredno pomembno vlogo. Lani so kmetice v Brežice prinesle dve zlati, dve srebrni in dve bronasti medalji.
Predsednica Slavka Preskar je uvodoma predstavila aktivnosti, ki sojih v letu 2003 opravile v okviru delovnega programa in sicer je spomnila na lansko srečanje, ki ga je popestrila dr. Beta Golob s predavanjem o vlogi žene in v januarju je 10 udeleženk opravilo izpit iz higienskega minimuma. Udeležile so več kuharskih tečajev in tečaja iz računalništva. Ob materinskem dnevu so medse povabile Bernardo Repič, ki jim je v predavanju predstavila pozitivni odnos do sebe in svojega telesa, na občnem zboru Zveze kmetic v Lu-kavici pa so za podpredsednico zveze potrdili Veroniko Fabinc. Aprila so gostile francoske in brežiške profesorje in se na Ptuju udeležile razstave Dobrote slovenskih kmetij, kjer so dobile dve zlati, dve srebrni in dve bronasti medalji. Maja so gostile evropske vinske viteze, predstavile so se na radgonskem sejmu, se udeležile mednarodnega sejma na Bregani in ekskurzije v Biljah. Dvakrat letno so v brežiški bolnišnici opravile edukacijske preglede ter ob vsem delu poskrbele tudi za izlete in sprostitev.
Prvi letošnji načrt so že uresničile s predavanjem dr. Duše
ZiJre n asteonnrmi nrav v
tem času poteka računalniški tečaj, 29. januaija bodo pekle torte in rulade, od 5. do 10. februarja bodo letovale v Portorožu in kot pravi Preskarjeva, če želijo ohraniti zdravje, si je potrebno privoščiti tudi nekaj za svojo dušo.
Posamezni aktivi so ob tej priložnosti iz svojih vrst izbrali nekaj “biserov” in jim za ustvaijal-nost na tako različnih področjih podelili priznanja; prejele so jih Lea Babič z Bizeljskega, Lidija Cerjak iz Brežic, Slavica Ger-movšek iz Podgorja pri Pišecah,
Vunpo lomno )7 Da^io	rFln
ka Jelčič s Sromelj, Sabina Ko-stevc iz Globokega, Zdenka Kovačič iz Dobove, Marica Mladk-ovič iz Cerkelj, Jožica Neral iz Artič, Nevenka Radanovič iz Kapel, najstarejša Marija Škofl-janec iz Skopic in Milena Tomše s Čateža (na fotografiji razen odsotnih Lee Babič in Zdenke Kovačič).
Izjemno lep kulturni program so udeleženkam pripravili dijaki Gimnazije Brežice pod mentorstvom profesorice Alenke Šet.
RAZVEDRILO
RECEPT ZA VSAK DAH
Obisk pisateljice Maje Novak
V okviru priprav na tekmovanje za Cankarjevo priznanje in projekta bralne pismenosti nas je v decembru obiskala pisateljica Maja Novak. Njena kriminalka “Cimre” je letos osrednja tema tekmovanja.
S pisateljico smo se pogovarjali o njeni življenjski in ustvarjalni poti. Izvedeli smo, da so bile “Cimre” pisane za odrasle. Zaupala nam je, da se je kot otrok zelo bala psov, med pisanjem tega dela pa se je strahu skoraj popolnoma znebila. Večkrat je poudarila, da je po značaju trmasta, pedantna in perfekcionistka.
Med prijetnim klepetom sem narisala mini portret naše gostje (na fotografiji), ki se gaje ob zaključku zelo razveselila.
Upam, da bomo imeli še kdaj tako srečanje, saj sem ob tem spoznala, da je branje izrednega pomena.
Ana Sotošek, 7. r, OŠ Sava Kladnika Sevnica
Grška solata
Postopek:
Vso zelenjavo narežemo na približno 0,5 cm velike kocke. Vse skupaj damo v eno posodo, zmešamo, okisamo solimo, popramo in na koncu dodamo še feta sir. Pustimo nekaj časa v hladilniku, daje bolj sveže. Razmerje med zelenjavami naj bo po barvi vidno.
Mehiška kava
Slovo od starega leta
Na OŠ Studenec so v decembru učenci l.in 2.razreda poskrbeli za lep šolski prehod v leto 2004.
Učenci so v novoletno okrašeni učilnici pripravili delavnice za starše. Zbrane starše je pozdravila vodja podružnice Andreja Janc. Predstavili so delček svojega dela, zaigrali Mavrično ribico, zaplesali, zapeli in zaigrali na flavtice.
Po uradnem delu so starši skupaj z otroki ustvarjali v delovnih kotičkih. V prvem so iz slanega testa oblikovali pravi hlevček in živali, v drugem so oblikovali okraske za jelko, v tretjem pa so se učenci igrali razne didaktične igre s starši.
Delo je potekalo v prijetno prijateljskem šolskem vzdušju. Vsem želimo, da bi bilo šolsko leto prijetno in prijateljsko obarvano.
Pozdrav s Studenca
Učili smo se vesti
Na eno izmed delavnic turističnega podmladka smo povabili gospo Brigito Ogorevc. Pokazala nam je, kako se vezejo vzorci za prtičke. Najprej nam je razložila, zakaj in kako so ljudje sploh začeli vesti. V starih časih ni bilo barvastega blaga, zato so si gospodinje okrasile bele prte, rjuhe, pregrinjala in obleke z vezenjem.
Nato nam je razdelila kose blaga, na katerih je bil narisan lep vzorec. Na začetku mi je šlo precej počasi, kmalu pa sem se privadila. Vzorec smo vezli dve uri, ampak nihče ga ni dokončal, ker je' to delo zelo počasno. Odnesli smo ga domov, da ga dokončamo.
Delo v turističnem krožku je zelo zanimivo. Vsi že komaj čakamo naslednjega srečanja, kjer se bomo spet naučili kaj novega.
Simnnn Mnlnn 7 h/0 OŠ nObOiKL
za mlade...
Rehabilitanti na naši šoli
V poznih jesenskih dneh so nas obiskali ljudje iz “Vmesnih delavnic”. V delavnicah so varovanci iz različnih občin, ki so doživeli prometno nesrečo in ostali poškodovani ali pa duševno zaostali ljudje, ljudje s posebnimi potrebami. Izdelujejo različne stvari, na primer košare, povezane z vrvjo, voščilnice, zlagajo papir, sestavljajo stikala, elektro-elemente (fotografija), ki jih kasneje prodajajo. Pri opravljanju vseh teh del razvijajo določene spretnosti, sklepajo nova prijateljstva in krepijo samozavest. Za delo dobivajo plačilo kot nekakšno pomoč. Marsikomu s to pomočjo komaj uspe kupiti osnovne potrebščine in plačati osnovne položnice, kajti nekateri varovanci živijo sami. Na delo morajo hoditi redno, če pa izstopijo iz programa, se jim podpora ukine.
Poleg tega, da so nam predstavili svoje delo v delavnicah, so nam povedali, kako živijo, in spoznali smo, da so prav prijetni ljudje - kljub drugačnosti. Ljudje s posebnimi potrebami imajo drugačen pogled na svet, saj njihovo življenje ni enostavno. Občudujem jih in se čudim, od kod tolikšen pogum, da nastopajo pred ljudmi in jih ni strah, da bodo ponižani in zaničevani.
Mateja Podpadec, 8.a, OŠ Sava Kladnika Sevnica
Na tekmovanju o sladkorni bolezni
Učenke OŠ Dobova smo se v Ljutomeru udeležile državnega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni. Zbrali smo se osnovnošolci in srednješolci iz cele Slovenije. Namen samega tekmovanja je bil seznaniti otroke s to boleznijo, saj je že zelo razširjena.
Ob desetih smo prispeli na ljutomersko gimnazijo, kjer je potekalo tekmovanje. Najprej smo si ogledali kulturni program, ki so ga nam pripravili gostitelji. Nato je sledilo tekmovanje, ki naj bi trajalo dve šolski uri, vendar smo zaključili nekoliko prej, ker vprašanja niso bila preveč zahtevna. Po tekmovanju smo imeli čas za kosilo, nato pa smo se lahko udeležili enega izmed vodenih izletov. Izbirali smo lahko med ogledom Razkriš-kega kota, vinske kleti ali pa lončarstva. Odločile smo se za Razkriški kot, kjer so nam pokazali primer prazgodovinske naselbine izpred 5000 let.
Po ogledu smo se odpeljali domov. Dan smo preživeli lepo, hkrati pa smo se naučili še nekaj novega o diabetesu.
Martina in Kaja, 8.a, OŠ Dobova
Obisk Indijanca
Indijanec črn in lep, pričel na Rako je v svet.
Na travnik z njim smo odkorakali in nekaj o življenju pravili.
Povedal je, da vsak trenutek naj nas veseli, saj vedno nekaj se zgodi.
Da z zemljo smo povezani in vse kar je okroglo, je dobro in lepo.
Na koncu še tri pesmi je zapel in vse slabo nam je vzel.
Doroteja Novak, 4. r, OŠ Raka
Čebulna juha s krompirjem
Sestavine:
20 dag čebule, narezane na kose
20 dag krompirja, narezanega na večje kose
20 dag zelja, narezanega na trakove
10 dag narezanega korenja
3 žlice olja
1 jušna kocka
sol in poper po okusu
1	žlica pekočega praška curry 3 žlice belega vina
2	žlici smetane
1 žlica drobno narezanega drobnjaka 1 žlica drobno narezanega peteršilja
Postopek:
Na olju opražimo čebulo. Dodamo zelje, korenje in kose krompirja. Nekaj časa dušimo, dodamo curry in zalijemo z vodo, v kateri je stopljena jušna kocka. Kuhamo tako dolgo, da se zelenjava zmehča. Dodamo sol, poper, pred koncem kuhanja pa še belo vino, smetano, drobnjak in peteršilj. Če želimo bolj gosto juho, dodamo nekaj piščančjega ali govejega mesa in dobimo enolončnico.
,
Široki rezanci s prekajenim lososom
Strt česen prepražimo na olju in dodamo lososa. Pražimo toliko časa, da razpade na manjše koščke, dodamo zdrobljeno kocko in še malo popražimo. Nato dodamo sesekljan peteršilj in zalijemo s smetano.
Prelijemo čez kuhane testenine.
Sestavine:
50 dag širokih rezancev
zavitek prekajenega lososa (150-200g)
5 dl sladke smetane
3-4 stroke česna
olivno olje
peteršilj
1/2 jušne kocke
Postopek:
glasba
V ognju za Evrosong tudi Posavci
Ljubljana - Na razpis za slovenski izbor za pesem Evrovizije, Emo 2004, je prispelo 83 skladb, strokovna komisija pa jih je izbrala 32. Koncept izbora je letos drugačen. Izvajalci si morajo vstopnico za zaključni veliki Anale, ki bo 15. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, pripeti na štirih kvalifikacijskih izborih. Zmagovalci dveh predizborov so že znani, med njimi so tudi Posavci - duo Platin.
Med osmimi izvajalci so bili na prvem predizboru izbrani pesem dua Platin “Stay Forever” avtorjev Simona Gomilška in
Diane Lečnik, “Plave oči” Regine in skladba “If You” Dioni Dima. V drugem predizboru so si vstop v finale pripeli Natalija Verboten s pesmijo “Cry On My Shoulder”, Monika Pučelj z “Nič ne ustavi me” in Yuhuban-da s pesmijo “Če zdaj odideš sama”.
Uspešno prebrodeno prvo pregrado je Simon Gomilšek iz dua Platin iz Krškega komentiral z navdušenjem: “Vtisi so odlični. Že sama z Diano sva bila
prepričana, daje pesem dobra in da pri ljudeh mora “vžgat”. Malce sva bila presenečena nad številom glasov že v prvem krogu.
Zelo sva vesela. Sedaj imava velik zagon za naprej, za finale. Tik pred iztekom roka za oddajo pesmi se mi je pojavila ideja za glasbo, Diana je takoj slišala refren in “padel” je prvi verz v angleščini. Sicer je razmišljala, da bi napisala tudi slovensko verzijo, pa ni šlo. Ttidi sam nastop je bil po moji oceni dober.”
Čakata nas še dva predizbo-ra, v zadnjem (1. februarja) bo nastopila tudi Rebeka Dremelj s pesmijo “Ne boš se igral”.
Tri pesmi iz vsakega “četrtfinala”, ki jih bo izbralo poslušalstvo preko telefonskega glasovanja, se bodo uvrstile v sklepni izbor, k tem 12 skladbam pa bo štiri pesmi po vseh predizborih za nastop v finalu dodala še strokovna žirija.
Zaključni izbor bo vodila Miša Molk, sicer pa imamo posavski cvet tudi v voditeljskem paru, saj predizbore ob Petru Polesu vodi Brestančanka Bernarda Žarn.
Tudi Evrosong bo letos potekal v dveh delih, kvalifikacije bodo 12. maja, finalni izbor pa 15. maja v Tlirčiji. S.V.
Magnifico in 6packČukur
Brežice, Krško - Mladinski center Brežice prireja v petek, 30. januarja, koncert Magnifica. Slednji bo s svojo spremljevalno skupino TYir-bolentza predstavil najnovejše skladbe iz albuma Export-import, ki je naletel na odličen odziv.
V Klub Milka v Krško pa v soboto, 24. januarja, ob 21. uri prihaja velenjski raper 6packČukur s pravkar izdano ploščo “Keramičarska lirika”.
Simon Gomilšek, Diana Lečnik in Peter Januš
Sestavine: kumarice paradižnik paprika olive feta sir olivno olje jabolčni kis malo origana sol, poper
Sestavine:
rebro čokolade
tekočo sladko smetano
noževo konico cimeta
ščepec muškata
vročo močno kavo
stepeno sladko smetano za okras
Postopek:
V skodelico damo rebro čokolade in dodamo ostale sestavine, ki jih prelijemo z vročo močno kavo. Mešamo toliko časa, da se čokolada povsem raztopi. Okrasimo s stepeno sladko smetano.
KULTURA
Sava Glas, 22.1.2004
' Dr. Milan Jazbec protokolarna darila izročil muzeju
Brežice - Domačin dr. Milan Jazbec je protokolarna darila, ki jih je prejel kot državni sekretar za mednarodno sodelovanje in obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo, izročil v hrambo Posavskemu muzeju Brežice. Upa, da bodo spodbudila predvsem mlade, da pogosteje obiščejo muzej, Posavce v diplomaciji pa k podobnemu dejanju.
Dr. Jazbec je protokolarna darila, ki jih je prejel zadnji dve leti, izročil muzeju z željo, da bi darila, ki imajo pomembno vo-jaško-zgodovinsko in diplomatsko simboliko ter ponazarjajo odprtost in vključevanje Slovenije v mednarodno skupnost, obogatila kulturno zgodovinsko ponudbo brežiškega muzeja.
Upa, da bodo popestrila muzejske zbirke in muzej približala obiskovalcem, zlasti mladim, da bi tako kot on v prvih razredih osnovne šole prestopili prag muzejske zakladnice. Dr. Milan Jazbec in direktor muzeja mag.
Tomaž Teropšič bosta poskušala k podobnemu dejanju pritegniti tudi preostale Posavce, kijih je v diplomaciji veliko.
Dr. Jazbec je muzeju podaril v hrambo 32 protokolarnih daril, ki jih je prejel od tujih ministrstev in oboroženih sil. Sicer pa bo muzeju odstopil tudi darila, kijih bo prejel do konca mandata. Z vodstvom muzeja pričakuje, da bodo nekoč dočakala stalno razstavo, saj so v svetu osebne zbirke v muzejih že stalnica. Kot je po-
Mag. Teropšič simbolno prejema eno od protokolarnih daril dr. Jazbeca, v ospredju je del zbirke daril.
vedal mag. Teropšič, imajo kar nekaj zametkov osebnih zbirk tudi v Posavskem muzeju in kar nekaj dogovorov s Posavci, ki jim bodo svoje zbirke, uniforme in medalje še odstopili.
Teropšič se sicer poklicno in ljubiteljsko ukvarja z vojaško zgodovino; v muzeju so tako v zadnjih mesecih izdali komplet
osmih razglednic, ki prikazujejo osamosvojitveno vojno. Podobnih projektov na tem področju v Sloveniji ni veliko; v Posavskem muzeju Brežice nastaja tudi zbirka preko tisoč fotografij iz časa vojne, kot vrhunec projekta pa želijo postaviti razstavo vojnih razglednic.
Suzana Vahtarič
Drug drugemu smo zrcalo življenja...
Sevnica - “Matematiko doživljam kot bogat abstraktni svet, ki je do potankosti premrežen z neizprosno in dosledno rdečo nitjo logike. Vsak korak v tem ogromnem duhovnem svetu je utemeljen,” pravi Anka Hribar Košmerl, profesorica matematike in fizike ter akademska slikarka. Še dobro leto nazaj je poučevala na Plečnikovi gimnaziji v Ljubljani, potem pa se je odločila, da se bo prepustila likovnemu ustvarjanju. Doslej je sodelovala že na okrog 50 samostojnih in skupinskih razstavah.

Umetnica Anka Hribar Košmerl uživa v družbi iskrivih gostov galerije Ana.
V svojih slikah skuša z barvami in linijami prebujati tenkočutnost, ki lahko obogati vsakdanje doživljanje. Posveča se slikanju obrazov, njena osrednja tema so ljudje v medsebojnih odnosih, v odnosu do sveta, do neskončnosti. Tudi v galerijo Ana je Anka Hribar Košmerl postavila obraze, razstavo pa poimenovala “V dvoje je lepše”. N.C.C.
napovedi
22. januar
Sevnica - komedija “Kako bi se znebili tujca?”, kulturna dvorana, ob 19. uri
Brežice - lutkovna predstava “Drugačen”, Mini teater Ljubljana, Mladinski center Brežice, ob 17. uri
24. januar
Sromlje - koncert KD Ljudski pevci Sromlje ob izidu kasete. Dom krajanov, ob 18.uri
Sevnica - potopisno predavanje Andreje Jernejčič “Indija -pisane barve revežev”, pizzerija Magic, ob 17. uri
28. januar
Krško - koncertni večer “Srečanje s Prifarskimi muzikanti”, Kulturni dom, ob 19. uri
Bralna značka
Senovo. - Na OŠ Senovo bo v petek, 23. januarja, potekala volilna konferenca Društva Bralna značka Zveze prijateljev mladine (ZPM) Slovenije. Konferenco sklicuje predsednik društva Tone Partljič v sodelovanju s šolo in ZPM Krško.
Bralna značka je slovensko gibanje, ki spodbuja mlade k branju in dviga njihovo bralno kulturo. V ta namen razvija različne programe in akcije. ZPM Krško pa je lani organizirala tudi predavanje za vodstva šol, mentorje in javnost pa tudi literarne večere.
Družinska
pravljica
Krško - Jožica Mikek se
kot avtorica svoje prve izdane pravljice “Kristalna kraljica in njen dvor” predstavlja po Posavju. Lahko rečemo, da gre za družinski projekt; babica je napisala zgodbo, ilustrirali pa sta jo vnukinja Taja Albolena in njena hčerka, avtoričina pravnukinja Pia Albolena.
Avtorico in pomen dobre slikanice za otrokov razvoj predstavlja knjižničar Drago Pirman. Pred novim letom je bila “Kristalna kraljica in njen dvor" predstavljena v sevniški galeriji Ana, pred dnevi pa v Kulturnem domu Krško. B.D.
Glasbenikova duša na slikali
Brežice - V Mladinskem centru Brežice bodo v petek, 23. januarja, ob 21. uri odprli razstavo Davorja Gobca, ki je širši publiki znan kot divji in samosvoj “frontmen” hrvaške rock skupine Psiho-modo pop.
Mladinski center Brežice pa ga želi pokazati v drugačni luči. V zadnjem času se glasbenik posveča tudi slikanju in je enako uspešen tudi na likovnem področju. Ustvarja predvsem akrile na platnu in lesu, glavni izvor inspiracije pa so zanj stripi in Diesneyev svet. Njegove slike se dobro prodajajo, naklonjena pa mu je tudi kritika, ki v njem vidi umetnika naivne urbane smeri.
Gobac svojo smer imenuje dadoizem, saj ga večina ljudi kliče Dado. O svojih slikah pravi, da so pisane, lepe, iskrene in da so kot take všeč ljudem. Vstop bo ob odprtju razstave prost. S.V.
Prej seminarji zborovodij, zdaj zborovodske šole
Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava (JSKD 01) Brežice je organiziral celodnevni medobmoč-ni (Dolenjske, Bele Krajine, Posavja) seminar za zborovodje, ki ga je vodil prof. Mitja Gobec. Deset udeležnih zborovodij je imelo delavnice za moške in mešane pevske zbore, kjer so obravnavali notno gradivo ob zvočnih posnetkih; analizirali so izbrane skladbe ter pri tem izpostavili določene občutljivosti pri izvajanjih. Pri tem seje prof. Gobec odločil za izbor takšnih skladb, ki so primerne za povprečno kakovost zborov. Obravnavali pa so tudi stalno problematiko, ki se pojavlja na področju zborovod-stva, to je sestava repertoarjev in primeren izbor skladb.
Vodja 01 Brežice Simona
Rožman Strnad je izrazila zadovoljstvo nad udeležbo zborovodij; nekateri so mentorji kar treh zborov, sicer pa so želeli omogočiti izobraževanje vsakemu zborovodji. Pojasnila je tudi, da so se doslej seminarji izmenjavali in izvajali po območnih izpostavah ter napovedala novost, da letos takšnih oblik seminarjev ne bo, bodo pa zborovodske šole, ki se bodo izvajale po vsej Sloveniji in sicer v vsaki med-območni enoti - teh je osem. Ob tem bodo enkrat mesečno potekale delavnice. Namen zboro-vodskih šol bo, da si vsi zborovodji, ki niso profesionalci, pridobijo veščine dirigiranja, s čimer bodo neposredno vplivale na kakovost dela zborovodij in posredno na kakovost zborov.
N. Jenko S.
StSŠSft
Večer koroških pesmi
Krško - Posavski oktet je nastal leta 2000 kot sad dolgoletnih želja pevcev, ki so imeli voljo in veliko ljubezen do petja. Pod umetniškim vodstvom Marjetke Podgoršek Horžen, ki jo poznamo tudi kot vodjo dekliške vokalne skupine Solzice, so hitro napredovali. Stike so navezali tudi s prijatelji iz Avstrije in jih minuli konec tedna povabili na skupen koncert.
Že avgusta 2000 so imeli fantje iz okteta prvi nastop v Krškem. Do sedaj soji imeli že preko 30, v Posavju, po Sloveniji in v sosednji Avstriji. Že leto po nastanku so se prvič udeležili revije
nje vesce pri Bilčovsu v Avstriji. Leta 2002 so gostovali v sosednji Avstriji in takrat so jih “Vaščani” povabili na eno od svojih vaj. Dogovorili so se, da se bodo še srečali. Tako se je

Za zaključek so zapeli skupaj.
pevskih zborov “Pesem Posavja” in bili še poleg šestih sestavov izbrani za medobmočno revijo pevskih zborov Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, prav tako jih je strokovni ocenjevalec izbral za medobmočno revijo tudi leto kasneje.
Oktobra 2001 je Posavski oktet v Viteški dvorani Posavskega muzeja organiziral drugo srečanje oktetov Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, na katerem so imeli tudi gosta, moško vokalno skupino “Vaščani pojo” iz Gor-
rodila ideja o skupnem koncertu in uresničili sojo na “Večeru koroških pesmi”. Predstavili so se Posavski oktet, ki ga nekaj mesecev vodi Petra Uršič, in “Vaščani pojo”, kijih vodi prof. Jožko Kovačič. Njemu gre zasluga za njihovo 15-letno delovanje, prav tako je priredil večino predstavljenih pesmi. V svojem narečju pa so zapeli tudi nekaj Šif-rerjevih zimzelenih, ob koncu pa sta se oba zbora s skupnim nastopom poklonila maloštevilni, a navdušeni publiki. S.V.
SO
STs* jest 'sJjCŠ-
***** iMJtMttH m S **. ttMJUst tun 4*1 t4M /r+*vt *r /*«' tl >14*	4*1 Ht$Mt
It****** tM) til /I t*. t tittUV' ***t it tt ti* «rw* ***** it A**# Hit 4*4. M
INTERNET FOTOGRAFIJA
vaše digitalne fotografije na vrrnlokalmracmmu in jib preko spleta pošljetevrazvijanjevfotostudio,Zavsakoslikolahko določite formi im In število kopij, Umite slike je možno prejeti po pošti ali jih prevrnete osebno v našem studili.
Zahteve: Operacijski štštem Wtmkm» MMHT/2000/XP fUuttČtos:1.2
Brezplačen program dobile na naši spletni strani mKfotmzmans

Sava Glas, 22.1.2004
ŠPORT
stran 10
šah
Samo in Mirela prvaka
Celje - Od 10. do 17. januarja je v Celju potekalo odprto mladinsko državno prvenstvo v počasnem šahu. Na njem je sodelovalo tudi pet mladih šahistov iz Posavja, zelo uspešni so bili mladi šahis-ti ŠK Triglav Krško, saj so odnesli oba naslova. V moški konkurenci je enajst šahistov igralo po švicarskem sistemu. Odličen je bil Samo Štajner s 100-odstotnim učinkom pred slovenskim reprezentantom in olimpijcem Tadejem Sakalškom, odličen četrti je bil Boris Mitrovič iz sevniškega šahovskega kluba, Primož Kranjec iz ŠK Triglav Krško pa je bil deseti.
Za Gimnastično društvo Rain Krško_ so nastopile še Samanta Zbiljski, ki je zasedla 7. mesto, Lara Žibert je bila deveta, Vita Močivnik enajsta, Urška Ašič štirinajsta, Lana Meh petnajsta in Špela Podgoršek, ki je zasedla 16. mesto.
kros
Uspešni doma in v tujini
Pernitz, Avstrija, Murska Sobota - Mednarodnega Mc Donalds kross - cupa za 2003/ 2004 se je v Pernitzu uspešno udeležilo tudi sedem mladih atletov iz AK Sevnica. Med pionirji (1989/90) je zmagal Luka Kranjec, drugi je bil Lucijan Sinkovič, med pionirkami istega letnika je 1.mesto osvojila Barbara Resnik, druga je bila Maja Teraž. Med pionirji (1991/ 92) je zmagal Vid Zevnik, drugi pa je bil Miha Povšič.
Na petem Mc Donalds krosu, ki je potekal v Murski Soboti so sevniški atleti prav tako nastopili uspešno. Tadej Mirt je bil v kategoriji mlajših mladincev tretji, med pionirji (1989/90) je zopet zmagal Luka Kranjec, drugi je bil Lucijan Sinkovič, pri pionirkah pa je zmagala Barbara Resnik. Pri pionirjih (1991/92) je zmago slavil Vid Zevnik, drugi je bil Miha Povšič.
Zmaga Vodebove
Krško - V organizaciji Gimnastičnega društva RAIN Krško je v telovadnici OŠ Jurij Dalmatin Krško potekal 5. novoletni pozivni turnir v ženski športni gimnastiki v spomin na olimpionika Leona Štuklja. Nastopijo je 16 telovadk iz Športnega društva Studenci Maribor, Športnega društva Tabor Ljubljana in Gimnastičnega društva Rain Krško.
V ekipnem delu tekmovanja je 1. mesto osvojila ekipa Športnega društva Studenci Maribor, 2. mesto je pripadlo ekipi Gimnastičnega društva RAIN Krško - 1 .ekipa v postavi Vodeb, Zbiljski, Močivnik in Žibert. V posamični konkurenci pa je 1. mesto prav tako osvojila Ana Vodeb iz Gimnastičnega društva Rain Krško.
strelstvo
Brežičani boljši
Sevnica - V posavskem derbiju 3. kroga tretje državne lige v streljanju z zračno pištolo so člani druge brežiške postave na strelišču v Boštanju premagali Sevničane s 1542 : 1529. Najboljši pri domačih je bil s 552 krogi Danilo Petrin, pri gostih iz Brežic pa Edvard Zakovšek, kije zadel 531 krogov.
Na lestvici po nepopolnem 3. krogu vodi Mrož iz Velenja, Sevničani so drugi, Brežičani pa s tekmo manj četrti.
košarka
Posavska košarkarska liga
Artiče - V decembru se je v športni dvorani OŠ Artiče že 29. leto zapored začela košarkaška liga, ki jo organizirata TVD Partizan Artiče in Društvo študentov Brežice. Letos je prijavljenih 7 ekip; Dioniz Krško, Lipa Kostanjevica, Veterani Fuchs Brežice, Arnovo selo, Boom efekt, TEAMNEK in Trgovina As. V ekipi je lahko največ 12 igralcev, ki pa ne smejo biti registrirani pri Košarkaški zvezi Slovenije. Igro, ki traja dvakrat po 12 minut čiste igre, sodita novomeška sodnika Tomaž in Sebastjan Dolinar, za zapisnikarsko mizo sedita Darja Molan in Aleš Ožvald, časomerilec pa je Matjaž Ogorevc. Tekme so na sporedu vsako soboto ob 17., 18. in 19. uri.
Po štirih krogih je prepričljivo v vodstvu ekipa TEAMNEK, kije edina zabeležila vse zmage, na 2. mestu je ekipa Trgovina As in na 3. ekipa veteranov.
šah
Prvi letošnji turnir
Sevnica - Rednega mesečnega turnirja v pospešenem šahu za mesec januar v organizaciji ŠK Milan Majcen Sevnica seje udeležilo 13 igralcev. Zmagal je Zvonko Mesojedec (6,5 točke), drugi je bil Pero Vukovič (4,5 točke) in tretji je bil Milan Mitrovič (4,5 točke). TUdi v letnem točkovanju je vrstni red šahistov enak. Naslednji turnir bo v sredo, 11. februarja, ob 17.uri v začasnih prostorih na Trgu svobode v Sevnici.
Pokal Krmelja
Krmelj - Šahisti Krmelja so pričeli tekmovanja za pokal Krmelja za leto 2004. Na hitropoteznem turnirju za januar se je zbralo 8 šahistov, zmagal pa je Bojan Smerdel s 7 točkami. Drugi je bil
Rlo*S<* c to^Vomi trotu no 'u* Kil \ nHroi Rrror c A tn^komi
Mirela Ahmatovič in Samo Štajner
V ženski konkurenci je prav tako nastopalo enajst igralk, zmagala je Mirela Ahmatovič iz ŠK Triglav Krško, sedem zmag in dva remija je bilo dovolj, da si zagotovi prednost pred lanskoletno najboljšo mlado igralko v Sloveniji Suzano Švent ter točko prednosti pred olimpijsko reprezentantko Karmen Orel. Dober rezultat za svoja leta je s 7. mestom dosegla tudi 12-letna Nataša Bučar iz ŠK Triglav Krško. Samo Štajner in Mirela Ahmatovič sta si s tem pridobila pravico nastopa na svetovnem mladinskem prvenstvu v In-
Hiii 1#»tr>C ipcpni	. ,
strelstvo
Vesna Kržan tretja na mednarodnem prvenstvu Slovenije
Ruše - Rajmond Debevec, Peter Tkalec in Brežičanka Vesna Kržan so bili na dvodnevnem mednarodnem prvenstvu Slovenije v streljanju z zračnim orožjem v Rušah najboljši posamezniki slovenske reprezentance. Zlasti veseli uspeh Kržanove, kije z zračno pištolo še drugič letos presegla normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo marca potekalo na Madžarskem. Čeprav je še mladinka, je bila z osvojenima 3. in 4. mestom v članski konkurenci najboljša med vsemi našimi tekmovalkami. Posebej dramatičen je bil njen nedeljski nastop, ko se je v finalnem delu z osmega prebila že na 3. mesto, nato pa zaradi drobne napake pri zadnjem strelu končala mesto niže.
Zmagi sta pripadli znanima olimpijkama Jasni Šekarič (SČG) in Suzani Skoko (HR). Ekipno so slovenske pištolarke osvojile 3. mesto. Izmed posavskih in dolenjskih strelcev je barve slovenske
reprezentance v disciplini zračna puška branila Leskovčanka Jelica Majstorovič. V soboto je s 372 krogi osvojila 33. mesto, v nedeljo pa se je s 377 krogi povzpela dve mesti višje.
Na centralnem strelišču v Ljubljani je potekalo prvo letošnje pregledno tekmovanje najboljših slovenskih strelcev z zračnim orožjem, ki selektorjema služi za sestavo reprezentance. Stroge norme za nastope na največjih mednarodnih tekmovanjih so izmed strelcev z zračno puško izpolnili Rajmond Debevec, Damijan Kandare, Željko Moičevič ter Katja Dadič, izmed strelcev z zračno pištolo pa s 376 doseženimi krogi le Vesna Kržan iz Brežic. V isti disciplini seje s 564 krogi na visoko 4. mesto zavihtel drugi Brežičan Robert Ferenčak ter s tem dosegel svoj doslej največji uspeh v konkurenci članov. Pred leti je osvojil dva državna naslova v mladinski konkurenci.
Uspešni so bili tudi člani strelskega društva Leskovec. Z zračno puško je med mladinkami 3. mesto osvojila Jelica Majstrovič, med mladinci prav tako 3. mesto Andrej Pavlin, Urban Žig-ante je bil sedmi in Blaž Šonc osmi.
plavanje
Nina prva z novim rekordom
Celje - Minulo nedeljo je v Celju potekal mednarodni plavalni miting na 1500 m prosto „Slovenija plava", ki ga že peto leto zapored organizira TK Celeia.
Nina Mandl, mlada plavalka PK Celulozar iz Krškega, je osvojila absolutno 1. mesto z novim rekordom mitinga v disciplini 1500 m prosto z rezultatom 21.38,40.
atletika
Fitovci zmagujejo
Celje, Zagreb - Člani AK Fit Brežice so se preteklo soboto udeležili dvoranskega mitinga v Celju. Najbolj uspešna sta bila Mitja Ogorevc, ki je zmagal v teku na 60 m pri mlajših mladincih z osebnim rekordom 7,28, in Maja Petan, ki je zmagala pri mlajših mladinkah na 60 m ovire z osebnim rekordom 8,85.
V	nedeljo pa so se brežiški atleti udeležili še atletskega mitinga v Zagrebu. V skoku s palico je zmago slavil Jure Rovan, kije preskočil 521 cm, kar kaže, da se mu forma dvigaj med mladinkami pa so prva tri mesta prav tako zasedle članice AK FIT Brežice. 1. mesto je osvojila Mateja Drobnič (360 cm), 2. Tamara Rožman (310 cm) in 3. Barbara Tomše (270 cm). Med pionirkami pa je bila prav tako najboljša “fitovka” Tjaša Hojnik (240 cm).
V	soboto, 24. januarja, se bodo brežiški atleti udeležili mitinga v Ljubljani, 28. januarja odhajajo na Dunaj, 31. januarja pa bo v Ljubljani prva letošnja tekma za državno prvenstvo za mlajše mladince.
Skok v novo leto
Brežice - V dvorani Intermarketa v Brežicah so atletski delavci AK FIT Brežice odlično izpeljali skakalni miting “Uspešen skok v novo leto 2004”. To je bila prva tekma v novi sezoni 2004 v Sloveniji. Nastopilo je 30 skakalcev iz osmih klubov s Hrvaške in iz Slovenije. Posebno dobri rezultati so bili doseženi v skoku ob palici in sicer je med člani zmagal Jure Rovan (505 cm), Mateja Drobnič med starejšimi mladinkami (355 cm), Barbara Tomše med mlajšimi mladinkami (315 cm), Tjaša Hojnik med pionirkami (265 cm) in Rok Žerjav med mladinci (325 cm) ter v skoku v višino Barbara Tomše (162 cm).
motociklizem
Maja Petan
Nežne duše na motorjih
Cerklje ob Krki - Moto klub Škorpijon deluje od leta 1992 in združuje 25 članov ter številne simpatizerje, ki poudarjajo druženje na amaterski osnovi. Vsa leta delujejo v Zvezi moto klubov Slovenije in regijski zveži Dolenjske, Bele krajine in Posavja in želijo razbliniti tabuje o motoristih, prav tako pa so se izkazali z dobrodelnostjo v domačem kraju.
V času decembrskega razpoloženja so organizirali obdaritev otrok na OŠ Cerklje ob Krki in pripravili darila za 120 predšolskih otrok in prve razrede osemletke in devetletke. Prav tako so leto prej zbrali sredstva za pomoč domačemu gasilskemu društvu pri nakupu gasilskega vozila. Predsednik kluba Danilo Iskra poudarja, da bodo domači okolici pomagali tudi v prihodnje, saj želijo, da bi jih domačini spoznali in tako poskušali spremeniti mnenje glede motoristov.
iz krške občine, in simpatizerji, vsako leto je večja mednarodna udeležba. Motoristi prihajajo iz Italije, Avstrije, Nemčije, s Hrvaške, iz BiH in od drugod. Kot poudarja Iskra, ob druženju hkrati izvajajo promocijo krajev in znamenitosti Posavja skozi tako imenovane panoramske vožnje. Skupaj s PU Krško izvajajo šolo vame vožnje tudi za nečlane, da bi se izognili nevarnostim na cesti, letos pa želijo izšolati nekaj članov za inštruktorje varne vožnje. V letnih programih imajo ture po sosednjih državah
»min___________________;________________________
Na lanskem blagoslovu motorjev in voznikov v Mirni peči.
* Podpredsednik kluba Srečko in obiske strokovnih sejmov, Prah v začrtanih nalogah pou- ravno so se vrnili s Padove. Ude-darja februarsko srečanje članov, ležujejo se tudi srečanj ostalih sponzorjev in simpatizerjev, s ka- klubov, predvsem pa blagoslo-terim bodo razbili zimsko mrtvi- vov “njihovih konjev” na zalo. Tretji vikend v avgustu pa četku sezone. Financirajo se s bodo izvedli že 12. srečanje mo- članarino in sponzorji, tako da tokluba na Velikih Malencah, brez njih ne bi mogli delovati, kjer so pomagali urejati prostor, slednje velja tudi za druženje s Na teh srečanjih se zberejo člani, sosednjimi moto klubi. ki prihajajo v dobršni meri tudi _____________________Suzana Vahtarič
KRONIKA
Sava Glas, 22.1.2004
Občinski načrti zaščite in reševanja
Krško - Občina Krško je po novih navodilih uredbe iz leta 2002 o izdelavi načrtov zaščite in reševanja pripravila načrt za reševanje ob požaru in z nevarnimi snovmi. Ti občinski načrti niso novost, temveč so ažurirani glede na spremenjeno družbenopolitično situacijo in transformacijo nekaterih služb.
S spremembo lastništva v gospodarstvu, z ukinjanjem Teritorialne obrambe, s spremembo organiziranosti na področju vojske in Civilne zaščite so lokalne skupnosti izgubile nekdaj pomembne akterje v izvajanju načrtov zaščite in reševanja prebivalstva v primeru nesreč. Logična posledica je, da morajo nove načrte prilagoditi temu dejstvu, je povedal Branko Petan, svetovalec za zaščito in reševanje na občini Krško, ki je javno predstavil občinski načrt reševanja v primeru požara in zaščito in reševanje v primeru nesreče z nevarnimi snovmi.
Medtem, ko se je “požarni” načrt ob dejstvu, da ima Krško Poklicno gasilsko enoto (PGE) ter 25 prostovoljnih gasilskih društev pisal skorajda sam od sebe, je bilo potrebno bistveno več usklajevanja in pozornosti za ravnanje v primeru nesreč z nevarnimi snovmi. V občini je več con, v katerih kakšno podjetje uporablja nevarne snovi, v samem mestu Krško pa sta nuklearka in Vipap, ki v procesu proizvodnje uporablja 42 nevarnih snovi. Med njimi sta v primeru gorenja zelo nevarna klor in klor dioksid. V 5 km pasu okoli obeh
Kapele - Nekaj minut po 22. uri je domačin opazil, da gori večji kamion, parkiran pred Gasilskim domom v Kapelah. Regijski center za obveščanje je takoj aktiviral gasilce Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Kapele in Rakovec. Kot je pojasnil poveljnik Gasilske zveze Brežice Franc Urek, ki je tudi domačin, je bil ob gorečem tovornjaku parkiran še drug tovornjak in je zaradi vetra obstajala nevarnost, da se požar razširi, zato so kasneje aktivirali še gasilce PGD Mihalovec in Veliki Obrež. Slednji so zagotavljali vodo.
Večji sodoben tovornjak je bil naložen z balami papirja in pripravljen na prevoz v.Nemčijo. Na njem je bilo okoli 17 bal, vsaka je tehtala okoli 1,4 tone. Voznik, domačin, ga je parkiral na parkirišču sredi naselja. Zgorela
objektov, ki pomenita potencialno nevarnost, živi deset tisoč prebivalcev in načrt reševanja nikakor ne sme biti le mrtva črka na papirju, ampak dokument, ki z jasno razporeditvijo nalog ter odgovornosti jamči za življenja teh ljudi, meni Petan.
Ključna naloga lokalne skup-
Branko Petan
nosti v občinskem načrtu reševanja je do potankosti dogovorjen sistem obveščanja prebivalstva in tistih javnih zavodov, ki upravljajo s pomembno infrastrukturo ter zdravstva. Občinski načrt mora na primer predvideti umik prebivalstva glede na stopnjo ogroženosti, ne pa stvari, kijih morata
je kabina in deloma ponjava, saj prve ugotovitve kažejo, da se je vozilo začelo goreti med kabino vozila in priklopom. Gasilci so požar omejili in preprečili, da bi zgorel
ob nesreči izvajati nuklearka in Vipap, saj njima to zapovedujejo druge uredbe. Podjetja, ki so potencialni vir ogrožanja prebivalstva, morajo imeti svoje načrte reševanja, ki jih mora lokalna skupnost potrditi in uskladiti s svojim načrtom. Branko Petan poudarja, da mora biti v primeru nesreče z nevarnimi snovmi vodja akcije tisti, ki obvlada tehnološki proces. Ključnega pomena je, daje v občinskem načrtu enako definirana stopnja nevarnosti, kot velja za načrt podjetja; na primer sistem obveščanja za obvladljivo začetno nevarnost, objektno in splošno nevarnost.
Država z občinskimi načrti prepušča skrb za varnost prebivalstva lokalnim skupnostim oziroma občinskim svetom, ki razporejajo sredstva v proračunu. Občina Krško je s finančno podporo PGE nadstandardno opremila in pričakujejo, da bodo tudi v podjetjih odgovorni do lastnih načrtov zaščite in reševanja, ki naj bi jih kdaj za vajo tudi preizkusili. Občina se bo vkjučevala v vse vaje in predlagala čim več štabnih vaj, saj je vodenje ključnega pomena za uspešno akcijo, poudarja Branko Petan.
Branka Dernovšek
tovor, saj bi bilo to v središču naselja lahko izredno nevarno. Vzrok požara še ni znan, naslednji dan so si požarišče ogledali kriminalisti, pa tudi lastnik kamiona. S.V.
Pod
drobnogledom prevozi otrok
Slovenija - Vsako leto v januarju slovenski policisti izvedejo poostren nadzor nad organiziranimi prevozi otrok s kombiniranimi vozili smučarskih klubov. Policijska uprava (PU) Krško se akciji ni pridružila, vendar pa tudi na generalni policijski upravi v akciji niso ugotovili hujših kršitev.
Kot opozarjajo na Generalni policijski upravi v Ljubljani, je verjetno vsem še vedno v spominu tragična nesreča na gorenjski magistrali leta 1996, ko je v trčenju kombiniranega in osebnega vozila umrlo šest oseb, od tega kar štirje otroci, člani smučarsko skakalnega društva. Ne glede na to, da je nesreč pri izvajanju organiziranih prevozov otrok zanemarljivo malo, poostrene nadzore nad to kategorijo vozil periodično ponavljajo.
Letošnji nadzor je potekal 10. januarja na večini policijskih uprav. Policisti so ustavili in kontrolirali 182 vozil, namenjenih prevozom potnikov, od tega 43 vozil, s katerimi so se opravljali organizirani prevozi otrok. V dveh primerih so ugotovili, da vozilo ni bilo ustrezno označeno za tovrstne prevoze, v enem primeru je bila ugotovljena prekoračitev hitrosti, ugotovljene pa so bile tudi tri manjše nepravilnosti. Izvedbo nadzora ocenjujejo kot uspešno, saj ob dokaj velikem številu kontroliranih vozil niso ugotovili hujših nepravilnosti.
Z izvajanjem poostrenih nadzorov nad to kategorijo vozil in prevozov bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Na PU Krško se akciji niso pridružili, saj je bila podkrepljena z video nadzornim sistemom pro-vida in namenjena le upravam, ki ta sistem oziroma vozilo imajo. PU Krško si vozilo deli s PU Novo mesto, v času akcije pa je bilo vozilo na območju sosednje uprave. S.V.
Kradli iz kombija
Bizeljsko, 18. januar - Neznanci so ob koncu tedna vlomili v kombinirano vozilo, parkirano pred gostiščem. Policisti so ugotovili, da so neznanci razbili okno na vozilu ter iz njega vzeli žensko in moško torbico. Oškodovanca pogrešata kreditne kartice, dokumente in nekaj denarja, po prvih ocenah sta oškodovana za približno 350.000 SIT.
Vlomi se nadaljujejo
Posavje, 16. januar - Neznanci so ponoči vlomili v trgovino na Senovem. Razbili so steklena vrata trgovine, preiskali notranjost, odnesli pa so več škatlic cigaret in pijače ter lastnika oškodovali za več kot 100.000 SIT.
V Sevnici pa je neznanec odvzel kolo z motoijem Tomos APN, ki je bilo odklenjeno. Storilec seje z njim vozil, potem pa gaje poškodovanega pustil v bližini kraja, kjer si gaje “izposodil”. Zaradi poškodovanih koles in okvirja ima 16-letni lastnik za okoli 20.000 SIT škode.
Takoj prijeli osumljenca
Krško, 15. januar - Redko se zgodi, da imajo žrtve kaznivih dejanj in policisti tako srečo, kot seje to zgodilo pred dnevi. Sevničan je ob 19.38 uri poklical na policijsko postajo in povedal, da je na Glavnem trgu v Sevnici opazil dve osebi, ki sta s parkiranega vozila odtujili okrasne pokrove platišč. Le dve minuti kasneje je patrulja Postaje prometne policije Krško opazila in ustavila vozilo, kije ustrezalo opisu osumljencev, ki so že bili na poti iz Sevnice proti Brestanici. V vozilu so policisti odkrili odtujene okrasne pokrove. Zoper 20-letnega voznika iz okolice Krškega in 23-letnega sopotnika so policisti podali kazensko ovadbo.
Spet drzna tatvina
Brežice, 9. januar - Po nekajtedenskem zatišju se je spet zgodil napad na starejšo osebo. Petkov večer si bo zapomnila 69-letna občanka, ki seje sprehajala po Čolnarski poti v Brežicah. Za njo je pritekel mlajši moški in ji iz roke iztrgal torbico. Plen ni bil dragocen, saj je imela oškodovanka v torbici le različne ključe. Po storjenem-dejanju je neznanec stekel v smeri naselja Šentlenart.
V novo leto s cigaretami
Obrežje, Sečovlje -Na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje je carinik v kombiniranem vozilu odkril 1040 zavojčkov cigaret, kar znaša 20.800 cigaret različnih znamk. Prevažal jih je državljan BiH iz Doboja v kombiniranem vozilu znamke Marcedez Benz 212D, katerega lastnica je njegova žena. Cigarete je skril v stenske obloge vozila na obeh straneh kombija, pod tapeto na stropu, v sedeže in pod pod kombiniranega vozila.
Skriti zavojčki v vratih vozila
Skoraj istočasno pa je carinski delavec na mejnem prehodu Sečovlje odkril podobno kriminalno dejanje. Avstrijski državljan je tihotapil 407 škatlic cigaret. Zoper oba so podali predlog za uvedbo postopka o carinskem prekršku. S.V.
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Odobritev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje oziroma zastopanje
Vprašanje:
Nameravam vložiti prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči pri pristojnem sodišču, pa me zanima, kakšni so pogoji za odobritev te pomoči in katere dokumente moram priložiti k svoji vlogi?
Odgovor:
Zakon o brezplačni pravni pomoči - ZBPP (Uradni list RS 48/2001) v 2. odstavku 13. člena določa, da se šteje, da bi'bilo socialno stanje prosilca in njegove dmžine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če njegov mesečni dohodek (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. (Trenutno je minimalna plača določena v višini 111.484 SIT).
Po določbi 1. odstavka 22. člena ZBPP pa se, ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju, brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi v primem, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek njegove družine ne presega dvakratnega zneska višine minimalne plače in če je odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki ga bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere ni mogel oziroma ne more vplivati in seje zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti (izjemna odobritev brezplačne pravne pomoči). Brezplačna pravna pomoč pa se ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke ali premoženje, ki presega 20 minimalnih plač. (V to se ne všteva vrednost nepremičnine, v kateri stanuje).
Za odobritev brezplačne pravne pomoči je potrebno pri pristojnem okrožnem sodišču na oddelku za brezplačno pravno pomoč k prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči priložiti kar precej dokazil in sicer:
1.	Marino številko ter davčno št. (zase in za svoje družinske člane).
2.	Potrdilo o stalnem prebivališču, potrdilo o državljanstvu RS.
3.	Potrdilo delodajalca oz. izplačevalca dohodkov o izplačilih bruto plače za zadnjih 6 mesecev pred vložitvijo prošnje, ali potrdilo, da ste bili v teh mesecih prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o nakazilu pokojnine za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo prošnje, za osebe ki so v pokoju.
4.	Potrdilo delodajalca o izplačilih bruto plače družinskim članom, če so zaposleni, potrdilo o šolanju, če se šolajo, oz. potrdilo, da so prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje ali potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o nakazilu pokojnine, za osebe, ki so v pokoju, za zadnjih 6 mesecev pred vložitvijo prošnje.
5.	Potrdilo o drugih prejemkih v zadnjem koledarskem letu (zadnja odločba o odmeri dohodnine oziroma potrdilo, da niste davčni zavezanec, zadnja odločba o odmeri dobička od dejavnosti, če jo oseba ima)
6.	Pisno izjavo o podlagi, višini in času prejemanja drugih dohodkov in prejemkov v zadnjih 6 mesecih pred vložitvijo prošnje (renta, preživnina, dediščina, darila, igre na srečo, odškodnina, odpravnina, nagrade in drugi dohodki, ki ste jih prejeli samo enkrat vi ali vaši družinski člani, ter vsi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma in v tujini).
7.	Potrdilo o katastrskem dohodku.
8.	Zemljiškoknjižni izpisek (če ste lastnik nepremičnine ali če so lastniki nepremičnin vaši družinski člani) oz. predlog za vpis v zemljiško knjigo ali obstoječo pogodbo o pridobitvi lastninske pravice ter pisno izjavo o tržni vrednosti nepremičnine, vrsti in namembnosti prostorov.
9.	Prometno dovoljenje za vozilo ali plovilo (če ste lastnik teh vi ali vaši družinski člani).
10.	Listinski dokaz za prihranke, terjatve in pravice (varčevalne knjižice, osebni računi in podobno za vas in vaše družinske člane).
11.	Potrdilo o stanju na računu vrednostnih papirjev (pri Klirinški depotni družbi za vas in vaše družinske član).
12.	Pisno izjavo o vašem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju vaše družine (na posebnem obrazcu).
13.	Listine pristojnega zavoda o zdravstvenem stanju, stroških zdravljenja, vzgoje in izobraževanja, stopnji invalidnosti ali prizadetosti, obliki telesne okvare ali duševne motnje oz. dokazila o izredni finančni obveznosti, ki je posledica višje sile ter mnenje pristojnega centra za socialno delo (če te okoliščine obstajajo).
14.	Če prejemate denarno socialno pomoč na podlagi odloč
be centra za socialno delo, pa je potrebno predložiti le to odločbo.
Vsa potrdila morajo biti priložena k prošnji v originalu ali overjenem prepisu, razen če strokovna služba za brezplačno pravno pomoč po vpogledu originala na listini s podpisom oz. žigom sodišča potrdi verodostojnost kopije. Potrdila ne smejo biti starejša od 30 dni.
Kot vidite, je zakonodajalec z izjemno natančnostjo predvideval okoliščine, ki vplivajo na to, ali je oseba, ki prosi za brezplačno pravno pomoč, do te res upravičena ali ne. Poleg tega se pri odobritvi omenjene pomoči upošteva še verjetnost izgleda za uspeh v pravdi in daje zadeva sploh smiselna, kar pomeni, da ima stranka upravičen pravni interes za sprožitev sodnega postopka oz. za pravno svetovanje.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
RAZVEDRILO
stran 12		SavaGte, 22.1.2004
		
HOROSKOP
OVEM
Zima vas je tako zbegala, da sploh ne veste, kje se vas drži glava. Zdaj je čas, da se znebite neprijetnega bremena, ki so vam ga naložili. Po temeljitem pogovoru boste oprostili tistemu, ki ga imate radi.
Bik
Jezite se, jokajte, kričite, samo ne pestujte svoje žalosti. Drzen korak vam bo prinesel občudovanje tistih, ki jih najbolj cenite. Storite, kar vam narekuje srce.
DVO JCKA
Precej Časa boste potrebovali, preden boste ugotovili, kaj vas spravlja v slabo voljo. V zelo napeti atmosferi boste igrali vlogo posrednika. Pustite prijateljem, da sami rešujejo svoje težave.
RA k
Neko nepremišljeno dejanje vas*bo stalo nekaj noči brez spanca. Malo potrpite, da si pozneje ne bi očitali prenagljenosti. Bolj se vam bo simpatija upirala, bolj boste vztrajni.
LEV
Če bi se radi bolje počutili, opravite tudi v svojem življenju temeljito čiščenje. Nikar se ne prenaglite, da vam pozneje ne bo žal. V prijetni družbi boste preživeli čudovit večer.
DEVICA
Prekipevali boste od novih, zanimivih idej, ki pa jih ne bo tako lahko uresničiti. Pri tem nikar ne trmoglavite, saj bi bili preveč razočarani. Neka simpatija bi utegnila prerasti v ljubezen.
TEHTNICA
V tem času se ne boste mogli izogniti nekaj čustvenim izlivom. Nikar ne zahtevajte nemogočega, da vam ne spodleti še tisto, kar je mogoče. V novem znancu je precej več, kot si mislite.
SkORPI JON
Ljubosumni boste, vendar brez pravega razloga. Če boste pametni in previdni, se vam utegne posrečiti zelo drzen korak. Izdal vas bo nekdo, ki ste mu brezmejno zaupali.
STRELEC
Vaše običajno veselje do življenja vas bo za nekaj dni pustilo na cedilu. Ne bi škodilo, če bi doma in v službi uredili nekaj starih nesporazumov. Kljub lepim besedam ostanite še naprej na preži.
KOZOROG
Malo več zmernosti v vsem, pa bodo tegobe minile, kot bi mignil. Zaradi nekaj neuspešnih poskusov boste kar malce utrujeni. Nepričakovano boste odkrili, kdo vas že dolgo občuduje.
	
	w
VODINAR
Počutili se boste sveži in močni, da bi lahko gore premikali. Nikar ne obtožujte drugih, če ste zamudili nekaj, kar bi lahko bilo vaše. Ne skoparite s svojim časom, kadar so vaši prijatelji v težavah.
RIBI
Ob koncu tedna vas bodo preplavili občutki nepričakovane sreče. Nikar se preveč ne kesajte zaradi tistega, kar ste zamudili. Nekdo vam bo zaupal, kar mu leži na srcu.
C ... na Dolenj
nagradna križanka
Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Kristina Venišnik,
Brežina 29, 8250 Brežice
2.	nagrada -zgoščenka Anže Kodeh,
Vrh 5, 8294 Boštanj
3.	nagrada -kaseta
Silva Močan,
Krmelj 6c, 8296 Krmelj
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
ANODA, NAPOR, ABANO, LOTOS, PIR, SA, IMORAL-IZEM, NAPOLI, AKABA, VRATINA, RAT, AK, AR, LAMELA, ZIS, AMARILIS, IZMENA, ALIN, JERNEJ, KECAL, ATTARA, STARE.
Geslo: STARKA ZIMA
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 30.1.2004, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
Af&mm.
Ambiciozni ljudje, ki vidijo, da jim je pot vzpona odprta, in če neprestano napredujejo, so prej zaposleni kot pa nevarni.
Bacon
Resnične besede niso nikoli prijetne, prijetne besede niso nikoli resnične.
<=>	Tolstoj
Človek z lahkoto prenaša le eno bolečino, to je bolečino drugih.
o	Leriche
V domu lenobe se množijo samo sanje.
<=>	Kitajski pregovor
Težave rastejo, čim bolj se bližamo cilju.
c=?.	Goethe
Vse vrline imajo svoj izvor v časti.
Albanski pregovor
Ni mi žal, ker me ljudje ne poznajo, žal mi je, da jih sam ne poznam.
o	Konfucij
Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.
Voltaire
( anekdote )
Tako pametni, pa tako...
Saški volilni knez Avgust je imel zvestega knjižničarja, ki je bil nadušljiv in povrh tega skoraj gluh- Knez ga je vedno spraševal, kako je z njegovo naduho. Nekoč pa ga je izjemoma vprašal:
“Kako kaj z vašo gospo?”
Knjižničar mu je odgovoril, kakor je bil navajen: “Veličanstvo, podnevi jo že še nekako prenašam, ampak ponoči...”
Cervantes je na stara leta potoval po Španiji. V podeželski gostilni je podvoril brhki krčmarici.
“Gospod, oglasiti bi se morali pred tridesetimi leti, tedaj bi vas morda poslušala,” ga je zavrnilo dekle.
“Saj sem se oglasil, gospodična,” je odgovoril avtor Don Kiliota. “Našel pa sem vašo mamico, ki mi je rekla, naj pridem, ko bom starejši. To me je spodbudilo, da sem danes poskusil še pri vas.”

Kino servis Brežice
Od četrtka, 22.1., do nedelje, 25.1., ob 16.30 in 20. uri Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev, pustolovski; četrtek, 29.1., ob 18. uri Film, da te kap 3, parodija, ob 20. uri Grehi očeta Amara, drama; petek, 30.1., ob 18. uri Film, da te kap 3, ob 20. uri Grehi očeta Amara; sobota, 31.1., ob 18. in 20. uri Film, da te kap 3; nedelja, 1.2., ob 18. in 20. uri Film, da te kap 3; četrtek, 5.2., ob 18. uri Pod njenim oknom, romantična drama, ob 20. uri Skrivnostna reka, triler.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 22.1., ob 19. uri Greh očeta Amara, drama; petek, 23.1., ob 18. uri Dekleta s koledarja, komedija, ob 20. uri Scary movie: Film, da te kap 3, parodija; sobota, 24.1., ob 18. uri Dekleta s koledarja, ob 20. uri Greh očeta Amara; nedelja, 25.1., ob 18. uri Scary movie: Film, da te kap 3; četrtek, 29.1., ob 19. uri Mladi Adam, krimi drama; petek, 30.1., ob 18. uri Bilo je nekoč v Mehiki, akcijski, ob 20. uri Mladi Adam; sobota, 31.L, ob 18. uri Bilo je nekoč v Mehiki, ob 20. uri Mladi Adam; nedelja, 1.2., ob 18. uri Bilo je nekoč v Mehiki.
Nemškega glasbenika Christopherja VVillibalda Glucka so vprašali, kaj najbolj ceni.
“Tri stvari,” je rekel. “Denar, vino in slavo.”
“Kaj? Slava je šele na zadnjem mestu? Ali se šalite?” “Nič se ne šalim. Z denarjem si lahko kupim vino, z vinom mi pride navdih, z navdihom pa dosežem slavo. Vidite torej, da je vrstni red pravilen.”
Duhovitemu ruskemu satiriku Nikolaju Gogolju je v družbi postalo slabo.
“Hitro hitro, pomagajte mu!”, je vzkliknila gospodinja, “dva moža naj ga držita, eden pa naj mu vlije žganje v usta.”
“Ali bi nie ne mogel eden držati in dva vlivati?” je šepeta-je vprašal Gogolj.

Sava Glas, 22.1.2004

L.
REPORTAŽE, NASVETI ...
avtomobilizem
Peugeot 206 RC
Peugeotova 206-ka, predstav- stvo, da v rokah drži volan zveri-ljena zdaj že davnega leta 1998, ne, ki se skriva pod krinko hiš-ostaja prava mladenka. Stavek, nega ljubljenčka. Tudi na cesti je ki ste ga pravkar prebrali, vam tako, saj na prvi pogled RC ni
najverjetneje pove, daje 206-ka ženskega spola (čeprav zgolj slovnično), nežna, čutna in krhka. Pa ni vselej tako!
Peugeotova 206-ka je zdaj že dobro uveljavljen model, ki zaradi svoje oblike in nekaterih popravkov (ti so bili res majhni) ostaja aktualen. Različice, v katerih je na voljo kupcem, so številčne. Zadnja med njimi, ki je prišla tudi na naš trg, pa je pravi “En-fant Terrible” in potrjuje uporabo tega imena v številnih reklamah.
Peugeot 206 RC je sicer res različica znanega modela, vendar občutki med vožnjo tega ne potrjujejo. Ravno nasprotno! Med vožnjo voznik odkrije dej-
Motor:
-	linijski štirivaljnik, 16 V -prostornina: 1997 cm'
-	največja inoč: 130 KM (177 kW)
-	navor: 202 Nm pri 4750/min
tako zelo različen od ostalih, Zaradi česar ga mnogi podcenjujejo.
Oblika, s katero je v začetku osvajal predvsem ženske, je dejansko samosvoja, avtorska, bi lahko rekli. Značilno privzdignjena svetila na prednjem delu, kupolasto koničasta, obenem pa izredno zaobljena bočna linija in
prijetno zaobljen zadnji del tvorijo skladno celoto, zaradi katere je bilo v obdobju po predstavitvi tako težko priti do takega avtomobila. Preprosto preveč je bilo tistih, ki so ga želeli na domačem dvorišču. Drugi pogled na 206-ko pa razkriva, zakaj ga imajo radi tudi moški, še posebno ko gre za različico RC; poudarjeni aerodinamični dodatki, dvojna izpušna cev, sedemnajst-palčna kolesa, športni sedeži, 177 konjskih moči, odlične zavore in brezkompromisna lega na cesti. Mehkužci tu nimajo kaj iskati.
čajna vožnja je lahko prijetna, le malo trše vzmetenje, tako kot zvok motorja, nista ravno primerna za dolge poti. Tildi spisek opreme, s katerim je serijsko na voljo 206 RC je dolg. Ravno ta ga v največji meri iz dirkalnega spreminja v vozilo, namenjeno vsakdanji rabi.
Poleg zmogljivosti in lege na cesti, bosta predvsem prednja potnika navdušena nad športnimi sedeži, medtem ko morebitni zadnji potniki ne, saj jih bodo pri vstopu ali izstopu ovirali. Sem že kje zapisal, da je RC dirkalnik?
Strinjam se, da se vsaka juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Ravno tako 206 R£ ni namenjen zgolj z dirkami obsedenim uporabnikom; Celo povsem obi-
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 220 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 7,5 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 6,5-121/100 km
-testno povprečje: 10,51/100 km
No, dirkalniki nimajo sedežev zadaj, tudi prtljažnika ne (čeprav ima 206 RC kar velikega).
Če Peugeot 206 RC ocenim, ob upoštevanju namena, s katerim je bil narejen, mu lahko dodelim le najvišjo oceno. Vanj ne dvomim, nekoliko me skrbi le to (tudi zaradi lastnih izkušenj), da bodo z njim mnogi težko vozili počasi. Skladno s predpisi pa še težje...
Aleksander Krebelj
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Naša koža
(nadaljevanje iz prejšnje številke).
Usnjico sestavlja preplet elastičnih vlaken in veznega tkiva, v katerem so krvne in limfne žile. Iz usnjice izhajajo tudi lasje, dlačice, žleze znojnice in žleze lojnice. V koži odraslega človeka nastane na dan približno 2 grama loja. Če se pore nad drobnimi žlezami lojnicami zamašijo, se pojavijo mozolji oz. gnojni mehurčki. Drobna živčna vlakna v usnjici, ki s svojimi izredno nežnimi končiči segajo prav na površino kože, skupaj s svojimi tipalnimi telesci omogočajo izredno občutljiva in natančna dojemanja. Prijetni, predvsem nežni dotiki so za kožo še posebej dobrodejni. Zato je vloga kože izredno pomembna pri duševnem ravnotežju in splošnem zdravju.
Struktura podkožnega celičnega tkiva je zelo podobna usnjici, predvsem kar zadeva prepletenost s krvnimi in limfnimi žilami ter živčnimi vlakni.
Elastičen ovoj našega telesa lahko brez težav shrani in prevzame od deset do dvajset kg maščob.
Koža je torej del našega živega bitja in moramo se naučiti skrbeti zanjo, da bo ostala zdrava ne glede na klimo, v kateri živimo, ah na naša leta.
V primerih, ko na koži opazite moteče spremembe, vam bomo s strokovnim znanjem in vrhunsko opremo znali pomagati. Včasih zadošča že en telefonski pogovor, zato ob različmih dilemah nikar ne odlašajte, preprosto zavrtite zgoraj zapisane številke. (nadaljevanje prihodnjič) Daniela Truden, www.dermaart.si
MA BUP0y BREŽUOE DN (RAIBDU SlVKIOCA
BLONDINKA S HARVARDA 2 / Legally Blonde 2
Reese Witherspoon se vrača kot Elle Woods. Elle odkrije, daje ljubka mati njenega najljubšega psa zaprta v okrutni instituciji za živali in da na njej delajo poskuse s kozmetičnimi preparati, zato brez oklevanja prestavi svojo pravno kariero in načrtovanje poroke ter se posveti boju za pravice Živah... in blondink po celem svetu. Bo Elle uspelo rešiti Bruiser-jevo mamo in uradno politiko obrniti na glavo pred najpomembnejšim dnevom v njenem življenju? Odgovor vas čaka v Blondinki s Har-varda 2 z odhčno igralsko zasedbo.
POZIV ZA SARO/Serving Sara
Joe Tyler (Matthevv Perry) opravlja enega najhujših poklicev na svetu in ne poklekne pred ničemer. Je podel sodni “vročitelj” genialnih metod vročanja pravnih dokumentov vsakomur, od mafijašev do milijonarjev. Odločen je ujeti svojega človeka za vsako ceno. Sara Moore (Elizabeth Hurley) je njegova naslednja žrtev. Njen soprog Gordon, bogati farmar, je najel Joa, da vroči Sari dokumente za ločitev, saj bi seje rad znebil kot poslovne partnerke. Sprva Sara niti ne dojame, kaj se je zgodilo, po prvem šoku pa se odloči udarec vrniti in dobiti tisto, kar ji pripada - del denarja, ki sta ga zaslužila z Gordonom.
HLADNOKRVNO /
No Good Deed
Na prošnjo starega prijatelja gre policijski inšpektor Jack iskat najstnika ki je pobegnil od doma. Med iskanjem pa naleti na skupino kriminalcev, ki nameravajo oropati banko. Tl ga ugrabijo kot talca nanj pa pazi šefovo dekle Erin, ki zelo spretno manipulira z vsemi člani bande. Etin Jacku postopno razkrije svojo najbolj skrito plat, melanholično žensko, ki bi lahko bila priznana pianistka. Jack se ji zdi neznosno privlačen, on pa ne ve, če bi ji verjel, ali tudi z njim le manipulira. Preden se banda vme, se njun odnos močno okrepi in vprašanje je, v čigavih rokah bo ostal plen.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO cS NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
za lepši videz
LITERAM - postopek za trajno obnovo poškodovanih las
Lepi, zdravi in lesketajoči lasje, so že od nekdaj v ponos in zadovoljstvo vsaki ženski. Zdravi lasje so simbol urejene in negovane ženske tudi danes.
Modni trendi na področju las zahtevajo neprestane spremembe, pa naj bo to barva, kodri ali ravni in gladki lasje. Da bi ugajali sebi in drugim, se prepuščamo modnim oblikovalcem, ki so že pravi umetniki na tem področju. Pri svojem delu uporabljajo razne preparate in kemikalije, ki niso vedno najbolj prijazni do naših las. Do svojih las pa nismo prijazni niti sami, saj jih sušimo s pretoplimi sušilniki, jih topiramo, spenjamo z elastiko, jih izpostavljamo premočnemu soncu. Tudi klor in sol v vodi jih poškodujeta.
Posledice se kažejo kot lomljivi, razcepljeni lasje, krep, lasje brez leska, elastični in hidroskopični lasje, ki se brez balzama ne dajo gladko razčesati.
Začasno omilimo te poškodbe z raznimi maskami, balzami, kapljicami, olji, trajno pa do sedaj nismo znali pozdraviti poškodovanih las. Edina zanesljiva rešitev, da smo odstranili poškodovane lase, je bilo striženje.
Sedaj pa so strokovnjaki firme Cosmotechnics-Belgjja v sodelovanju z raziskovalnimi laboratoriji v UCB odkrili novo tehnologijo LITERAM, ki trajno obnovi poškodovane lase po naravni poti brez kemikalij. Za to znanstveno odkritje je gospod Eddy Van Dyck dobil bronasto medaljo na svetovnem sejmu inovacij, odkritij in tehničnih izumov EUREKA v Bruslju.
O tem, kaj je tehnologija LITERAM, pa v naslednji številki.
Za več informacij lahko pokličete tudi v naš studio, kjer smo s tem postopkom že pričeli.
Lep pozdrav do prihodnjič,
Alenka Dirnbek Tel.: 07/49-66-333, www.alenkinstudio.com
moda
Začele so se razprodaje, kmalu bomo začeli nakupovati nove kolekcije za sezono pomlad/poletje, skratka še vedno So priložnosti za nakupovanje oblačil, obutve... Zato tokrat nekaj nasvetov za nakupovanje. Slednje uporabljajo tudi nekateri stilisti, ki se s tem ukvarjajo profesionalno.	*
Najprej je pomembno, da si vzamete čas; ne začnite nakupovanja pod stresom, v nasprotnem primeru raje ostanite doma. Najbolje bo, če zgodaj vstanete in greste v nakupe takrat, ko boste imeli trgovine, garderobne kabine in trgovce le zase.
Pripravite se na to, da boste poskusih več oblačil, zato začnite raje s tistimi, ki se dajo lažje obleči in sleči, da vas ne bo prehitro minila volja. Tiste bolj “komplicirane” si prihranite za konec. S seboj nikar ne nosite veliko prtljage, le majhno torbico. Odvečna prtljaga je dodatna neprijetnost, ki ni potrebna. Za nakupovanje potrebujete le denar. Eden izmed nasvetov, ki se bo zdel morda malce smešen, vendar ni neumen, pa je širok močan pas. Zakaj? Nanj obesite oblačila, ki jih želite poskusiti, tako z rokami še vedno lahko brskate po ostalih oblačilih. Zelo modro je tudi, da ste v nekaterih trgovinah redna stranka in da kupujete vedno pri istem prodajalcu, saj vas ta že pozna in ne izgubljate veliko časa za razlago, kaj želite.
Ko boste poskušali oblačila, začnite raje z večjo številko, ne z manjšo, sicer vas bo takoj oblila slaba volja. Slaba volja in dobri nakupi pa ne gredo skupaj. Nikakor se ne pustite prepričati, da vam nekaj pristaja, če sami vidite, da to ni res. Ponudba je dovolj velika in toliko časa si morate vzeti, da vam bo oblačilo pristajalo tako, kot je potrebno, da bo takšno, kot ste ga hoteli imeti. Že doma dobro premislite in si zapišite, kaj potrebujete in kakšne barve, materialov, krojev, znamk... naj bo. Če je dovoljeno imeti listek pri nakupu prehrane, zakaj ga ne bi imeli tudi pri nakupu oblačil?
Imejte vedno odprte oči za nove zamisli, te so namreč povsod okoli vas. Hkrati pa je tudi pomembno, da že vnaprej veste, kaj vam dobro pristaja, kateri kroji in katera blagovna znamka vam najbolj odgovarja, to vam bo namreč nakup precej olajšale. Seveda pa to ne pomeni, da ne smete poskusiti tudi kaj več.
Torej veliko sreče in zadovoljstva pri nakupih.
Lea Šinko Štraus
9«?efon 07/49-91-250
naočnike je cenejši!
OGLASI
lesnina 1
v mesecu januarju

jw«m# kuhinj na sferefeg po
bela tehnika s inft*



i 'm /c
____________________________
lip
i
m mmm vmmmh
VELIKA IZBIRA SEDEŽNIH GARNITUR NAZALOGI
KUHINJE ŽE ZA NEVERJETNIH 39.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 46.890 SIT
KAVČI ŽE OD 29.990 SIT
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)748 80 390
f
5
i
š.
NE VERJAMEMO V VARNE CESTE. VERJAMEMO V flPffTOMOBlLE.
'.L.
41 ■* 1
Izjemna ponudba vozil od 250.000 do!

Keitault Financiran jel
000 SIT ceneje
Cj&ŽvtcD
TPV AVTO. BREŽICE
rrv avto	M. »v®« **•«• MmU
■jW jk7 /D li/B-ika
Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
\fetLs Li7 -j;L> DJ LILI3, 4L> LIJ 9LI-;
OBČINA
Brežice
Na podlagi določil Pravilnika za zagotavljanje sredstev iz proračuna občine Brežice za naloge na področju socialnega in zdravstvenega varstva po Zakonu o lokalni samoupravi in 30. člena statuta občine Brežice (Ur. list RS št. 49/99) objavlja Občina Brežice
Javni razpis za sofinanciranje programov na področjih socialnega varstva (A) zdravstvenega varstva (B), ki jih bo v letu 2004 sofinancirala občina Brežice
1. Predmet javnega razpisa so programi nevladnih ali nepridobitnih in/ali neprofitnih organizacij ter zavodov, ki deluieio na področju socialnega in zdravstvenega varstva
Predmet javnega Razpisa je:
Pod A:
1.	Programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva, katerih dejavnosti ne izvajajo javne službe v občini Brežice.
2.	Programi za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med počitnicami ter socialno in zdravstveno ogroženih otrok.
3.	Programi za pospeševanje socialne vključenosti posameznih družbenih in starostnih skupin zaradi revščine.
4.	Programi za nenasilno vedenje za storilce nasilnih dejanj.
5.	Programi za svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovomištva za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju.
6.	Programi pomoči urejanja in reševanja socialnih stisk, povezanih z uživanjem alkohola in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti.
7.	Programi medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugimi, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjševanje socialne izključenosti starejših in spodbujajo širjenje prostovoljnega dela starih samih ter prostovoljnega dela za stare.
PodB:
1.	Preventivni programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, katerih dejavnosti ne izvajajo javne službe v občini Brežice.
2.	Programi za zdravstveno rehabilitacijo invalidnih ter duševno prizadetih otrok.
3.	Programi za promocijo in spodbujanje zdravega načina življenja odraslih v občini Brežice.
4.	Programi za preventivno vzgojo otrok in mladostnikov za preprečevanje odvisnosti.
5.	Programi za spodbujanje in vzgojo otrok in mladostnikov za zdrav način življenja.
6.	Programi za promocijo posameznih zdravstvenih projektov za izboljšanje zdravja občanov in izdaja manjših propagandnih gradiv za potrebe posameznih programov.
7.	Programi svetovanja, pomoči in rehabilitacije različnim kroničnim bolnikom in uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev.
II.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis
Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki prijavljajo program, ki je predmet razpisa za A in B področje.
*
Na razpis se lahko prijavijo:
•	javni socialno varstveni in javni zdravstveni zavodi, ki v okviru svoje redne dejavnosti ne izvajajo dejavnosti razpisanih programov;
•	dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Brežice, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom ali verske skupnosti;
•	organizacije za samopomoč kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih reševali socialne in zdravstvene probleme svojih članov;
•	invalidske in humanitarne organizacije kot prostovoljne neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi in drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne in zdravstvene programe ter storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcijskih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov;
■ druga društva in zavodi, ki izvajajo programe na področju sociale in zdravstva.
Izvajanje programa se mora nanašati na območje občine Brežice oziroma njene občane.
III.	Orientacijska vrednost razpisa
Orientacijska vrednost razpisa za obe področji za leto 2004 je 8.400.000 SIT.
IV.	Merila za izbor programov
•	kakovost in realnost predloženega programa,
•	možnost sodelovanja uporabnikov (udeležencev, članov) in prostovoljcev v programu,
•	finančna konstrukcija programa.
V.	Posredovanje potrebne dokumentacije
•	izpolnjena prijava na razpis, obrazec 2004 z vsemi zahtevanimi podatki;
•	odločba oziroma sklep o registraciji (od upravne enote za društvo oziroma od sodišča za ustanove in zavode), ki so registrirani, za opravljanje socialno varstvenih storitev - namesto odločbe ali sklepa o registraciji se lahko predloži odločba o statusu društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva;
•	kopija zaključnega računa za preteklo leto, ki ga je potrdila Agencija za plačilni promet oziroma Davčni urad, če samostojno izdelujejo zaključni račun, sicer dostavijo poročilo, ki ga posredujejo centralnemu knjigovodstvu, do 31.3.2004.
VI.	Rok izvedbe
Dodeljena sredstva za leto 2004 bodo lahko izbrani ponudniki koristili do 31.12.2004.
VII.	Rok za predložitev prijav in način predložitve
Prijavitelji morajo prijavo oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 6.2.2004 (datum poštnega žiga) na naslov: Občina Brežice, Oddelek za družbene dejavnosti, p.p. 132, 8250 Brežice. Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnem obrazcu razpisne dokumentacije naročnika (Občine Brežice).
Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala.
Vsak prijavljen program mora biti poslan v zaprti kuverti in označen z “Ne odpiraj ponudbe na razpis” s pripisom “za področje A” oziroma “za področje B” . odvisno od tega, za katero razpisno področje ponudnik oddaja ponudbo.
Ponudniki lahko kandidirajo za sredstva z enim programom samo na enem od razpisanih področij. Če
prijavitelj pošilja več programov, mora biti vsaka ponudba poslana v posebni kuverti z ustreznimi oznakami.
Vsebino programa je potrebno pravilno opredeliti glede na razpisane programe po področjih “A” ali “B”.
Vlil. Datum odpiranja priiav za dodelitev sredstev
Odpiranje prijav bo strokovna komisija opravila v prostorih Občine Brežice 11.2.2004. Odpiranje prijav ne bo javno.
V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 8 dni od dneva odpiranja vlog prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. Rok za dopolnitev ne bo daljši od 5 dni. Če je prijavitelji v roku ne bodo dopolnili, bo vloga zavržena.
IX.	Izid razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 45 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Brežice bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov po sprejemu in uveljavitvi proračuna za leto 2004 in v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
X.	Kraj in čas, kier lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo in dobijo podrobnejše informacije
Razpisno dokumentacijo zainteresirani dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Brežice pri Boženi Devčič, soba št. 38 (tel. 49-91-542) in pri Milki Benič, soba št. 40 (tel.49-91-541)
Občina Brežice
T@RI©W
^>(c:
Bojana iz Brežic je zanimalo, kaj po Zakonu o delovnem razmerju pomeni prerazporeditev delovnega časa.
Marjan Urbanč z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Območne organizacije sindikatov Posavja je pojasnil, da v delovni čas spada efektivni delovni čas in čas odmora, to je ves čas, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Delovni čas je 40 ur na teden, ne sme pa biti manj kot 36 ur, če se šteje za polni delovni čas. Pogoji o začasnem prerazporejanju delovnega časa morajo biti navedeni v pogodbi o zaposlitvi, v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Pred začetkom koledarskega leta mora delodajalec v skladu z zakonom določiti letni razpored delovnega časa in o tem obvestiti delavce in sindikat pri delodajalcu. Ker pa med letom pride do drugačnih potreb, je možna začasna prerazporeditev delovnega časa. O njej morajo biti delavci, če jih je manj kot deset, obveščeni najmanj en dan pred razporeditvijo, če pa jih je več kot deset, najmanj tri dni pred tako izredno razporeditvijo. Delovni teden pri taki prerazporeditvi ne sme presegati več kot 56 ur z upoštevanjem dnevnih odmorov in počitkov med izmenami. Delovni čas pri tej naenakomerni prerazporeditvi se upošteva kot povprečna delov-| na obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše kot 6 mesecev.
Marino iz Budne vasi moti, da jim, ko zapiha veter, zmanjka elektrike, kar jim onemogoča proizvodnjo mle-
ka.
Vodja oddelka za vzdrževanje pri Elektru Celje, območna enota Krško Miran Jankovič je pojasnil, da so napako že zaznali, vendar je težko ugotovljiva, tako da bodo v naslednjih dneh na teren poslali okrepljeno ekipo, ki bo napako odstranila.
Marija iz Brežic je bodico naslovila na Marijo Tičar kot lastnico sosedove hiše na Cesti bratov Cerjakov. Hiša ni nastanjena, pravi, da je zapuščena, tam se zadržujejo podgane in tudi nepridipravi. Živa meja je previsoka in zato nepregledna, zato se čutijo ogrožene. Boji se, da bi se lahko ponovili vlomi v zapuščeno hišo ali k njim, kar se je že zgodilo.
Solastnik omenjene hiše Bojan Tičar ni želel zasebnih zadev reševati preko medijev, zato na bodico ni odgovoril.
Franc iz Dobrave je vprašal, zakaj Kostak Krško pri njih ni postavil zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov.
Iz Kostaka Krško d.d. so odgovorili, da ekološke otoke oziroma zbiralnice v občini Krško postavljajo v skladu z Razvojnim programom za ravnanje z odpadki. Trenutno imajo postavljenih 128 ekoloških otokov na najbolj frekventnih mestih, na en otok tako lahko odlaga odpadke 215 prebivalcev, kar je več, kot je določeno v zakonu, ki predpisuje postavitev teh na vsakih 500 prebivalcev. V naselju Dobrava pri Podbočju je po podatkih, kijih imajo, 95 prebivalcev (vir:
SURS - popis 2002). Pojasnjujejo, da s postavljanjem ekoloških otokov še niso zaključili in bodo s postavljanjem nadaljevali tudi v letošnjem letu. Tako bodo ekološki otok dobili tudi v naselju Dobrava. Do takrat pa lahko uporabljajo ekološki otok v Podbočju, ki jim je najbližji.
Prosijo vse, da v primem, če se pojavljajo še kakršnekoli težave v zvezi z ekološkimi otoki oziroma odpadki, pokličejo v podjetje Kostak d.d. na telefonsko številko 07/48-17-229 Zorana Omerzu.
Helena iz Sevnice se sprašuje, ali je Sevnica res tako malo vredna, da v njej ne moreš kupiti določene stvari, ker ni zdrave konkurence, po stvari moraš v druga mesta.
Župan Občine Sevnica Kristijan Janc je pritrdil ugotovitvi, da je dejansko Mercator s svojo trgovinsko mrežo na žalost manjših trgovcev v mestu precej prisoten, kar ima korenine v zgodovini trgovine v Sevnici, iz katere sta nastala Mercator in Kmečka zadruga Sevnica. Kot je poudaril, občina nima vpliva na poslovno politiko družbe. Na občini se zavzemajo, da bi družba obnovila trgovine, zlasti v starem mestnem jedrn. Dogovarjajo se s potencialnimi investitorji v tem proštom, da bi v Sevnico pridobili velike trgovinske sisteme in prepričan je, da se bo to v prihodnjih letih tudi zgodilo. Prostorsko dokumentacijo za to že pripravljajo. Čeprav je opozoril, da tudi veliki sistemi ne prinašajo le dobrih, temveč tudi slabe strani in ponavadi propad malih.
knjižnica brežice
mali oglasi
Mladim bralcem ponujamo novo zbirko v obliki stripa z naslovom Tintin in njegove pustolovščine. Mladi časnikar in neutrudni popotnik Tintin ter njegov zvesti psiček Švrk se vedno znova zapletata v težave, iz katerih pa se vselej enako spretno izmažeta. Ko skušata razrešiti novo uganko, naletita na zmedena detektiva Petka in Svetka, ki sta jima bolj za zgago kot v pomoč. Iz omenjene zbirke lahko v knjižnici dobite knjige Faraonove cigare. Odlomljeno uho, Črni otok in Sinji lotos.
Knjiga Premagajte strah in zmagajte se začenja s testom sedmih veščin, s pomočjo katerega boste spoznali svoje odzivanje v stresnih situacijah. Po tem testu vas knjiga popelje po sedmih veščinah, ki so bistvene za uspešno delo. Vsako poglavje vsebuje niz umskih in fizičnih vaj, s pomočjo katerih boste sledili svojemu napredku. S pomočjo preprostega 21-dnevnega načrta se boste začeli drugače lotevati izzivov, v stresnih situacijah pa bo vaše razmišljanje jasnejše in bolj ustvarjalno.
Knjiga Zaton oglaševanja in vzpon PR je odsev sodobnih tokov v komuniciranju. Zaznava pravo vlogo in moč odnosov z javnostmi v komunikacijskem spletu. V knjigi najdete številne primere učinkovite uporabe odnosov z javnostmi za doseganje komunikacijskih in s tem tudi poslovnih ciljev.
V knjigi Na smučeh od 0 do 8000 metrov Viki Grošelj opisuje edinstveno smučarsko izkušnjo. Prepletena je z avtorjevim zrelim pogledom na iskanje skrajnih meja med bivanjem in smrtjo, do katerih so ga pripeljale njegove pustolovske poti. Avtorji v knjigi Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju govorijo o pomenu športnih dejavnosti za predšolske otroke ter o ciljih predšolske vzgoje in poudarjajo pomen, medpredmetnega povezovanja,
kjer naj bi tudi športna vzgoja v prihodnje odigrala pomembnejšo vlogo. Osredotočili so se na povezavo angleščine in športne vzgoje pri predšolskih otrocih. Med jezikoslovci prevladuje mnenje, da je koristno začeti z učenjem tujega jezika čim bolj zgodaj, seveda mora biti poučevanje prilagojeno starosti in sposobnostim otrok. Prav tako je nujno najti način, kako otroka motivirati in ravno tu se pokaže vrednost povezave športne vzgoje v obliki gibalnih iger in poučevanja angleščine.
Čar divjine in divjadi je niz doživetih lovskih avantur v naravnem okolju. Spoznali boste čar divjine, divjadi in gozdov v različnih okoljih; od mrzlega, krutega podnebja v severnem Ontariu in na Labradorju, do vročih džungel Bangladeša.
Pianist, Chicago, Telefonska govorilnica, Sam dom 4, Ter-minator 3, Charlijevi angelčki 2, Tolpe New Yorka, Dva tedna za ljubezen, Divja reka so le nekateri od novih filmov, kijih lahko dobite v Knjižnici Brežice.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 23. januarja, in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Stanič, univ.dip.bibl.
Ugodno prodam metrska ali žagana mešana drva.
Pokličite 041-989-149.
Prodam dobro ohranjen električni štedilnik Gorenje za 20.000 SIT.
Pokličite 49-65-497.
Prodam dobro ohranjen avto Volkswagen Polo 1,4 klasic z dodatno opremo, letnik 1998. Pokličite 041-981-708.
Prodam kostanjevo kalano kolje, kombinirano centralno peč Stadler, 45 kalorij, na olje ali drva, ter mešana žagana drva z možnostjo dostave na dom.
Pokličite 49-56-009 ali 041-282-364.
<§>
•>5r
OJ
OJ
in %.
* jjgjjgu %
%
tk
sc
o
<£■
tOM pri 7.PMS
SKCZHAČIN KUC • »SAK DAN OP 13* DO BT
V SPOMIN
Po hudi bolezni se je 6. januarja 2004 v Melbournu v Avstraliji za vedno ustavilo plemenito srce
VIDI KRASNOWSKY
rojeni Drenovec
S	\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
■ *
Naročam/o časopis SANAGLAS
Ime in priimek____________________________________
Podjetje(naziv in naslov)__ ______________________
Davčna številka podjetja______________
Zavezanec za DDV	____
V SPOMIN
Prezgodaj si nas zapustila, bolečino srca napolnila. Povsod je prazno, ker te ni, le solza še tvoj grob rosi. Če bi solza te zbudila, ne bi tebe, draga Marinka, črna zemlja krila.
Naj tvoje telo mimo spi med evkaliptusi v daljni tujini. Tvoj duh v naših srcih še vedno živi, v spominih si tu, v domovini ...
Žalujoči: sestra Jožica in brat Ivan z družinama ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti.
15. januarja je minilo prežalostno leto dni, odkar ni več med nami naše drage
Kraj ______________________ Poštna št.__________________
Ulica______________ Telefon_____________________________
Datum_________________ Podpis___________________________
Število izvodov____________
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
N __ y
Prav danes mineva 16 let, odkar je šla na drugi svet
MARINKA BURJA
z Jesenic na Dolenjskem 1
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate svečke.
Žalujoči: mati, oče, brat z družino ter teta in botra Francka
NATAŠE MEDVED
s Trebeža
Hvala vsem, ki seje spominjate, obiskujete njen prerani grob in ji prižigate svečke. Hvala tudi vsem, ki se udeležujete svetih maš, darovanih v njen spomin.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
—	——
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 /4991 250, telefax : 07 /4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d.. Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
UGODNA POSOJILA

obrtniki
Tudi če je vaš OD že kreditno obremenjen več kot 1/3. Realizacija TAKOJ po izpolnitvi vseh pogojev in odobritvi.
Dunajska 129 1000 Ljubjana tel,; 01 5634 840 fax: 01 5634 850
špranje in okenca posavcev
Jože Kozmus: “Uspeh podjetja je delo vseh zaposlenih!1
Življenjska pot Jožeta Kozmusa, generalnega direktorja Preventa d.d. Slovenj Gradec, se je začela na Ledini pod Lisco ali nad Sevnico 26. februarja 1952. ”Pred šolo smo se preselili v Arto, Impoljski potok, kjer sta starša kupila starejši mlin in nekaj zemlje. V osnovno šolo sem začel hoditi na Studenec pri Sevnici, zadnja dva razreda pa sem obiskoval v Sevnici. Ker smo živeli precej na samoti, so se otroške igre kompenzirale na poti v šolo in iz nje.” V Kranju je končal Srednjo tekstilno konfekcijsko šolo in iz tega obdobja je izluščil: ”To so zanimivi spomini, ker sem se skoraj v celoti sam preživljal. Sicer sem imel nekaj štipendije, da pa sem dodatno zaslužil, sem se loteval različnih del, od šivanja hlač do premetavanja premoga.”
Sledila je Višja šola za organizacijo dela in vojaščina v Kninu in ker je imel že družino, je vojaški rok uspel skrajšati na eno leto. "Posebej se spominjam tovarištva. Kadar je bilo kaj težjega, smo skupaj premagovali težave. Sicer nasploh v življenju srečujem ljudi, ki so pripravljeni pomagati, kadar je to potrebno, in trudim se, da tudi sam delujem tako.”
V Slovenj Gradcu je že od leta 1970. ”Do tega je prišlo tako, da sem že v 4. letniku srednje šole sodeloval s Tekstilnim centrom Kranj in sem v okviru enega od
njihovih projektov prišel v Prevent. Decembra 1969je prišlo do dogovora, da se pri njih zaposlim in sem v Preventu tudi ostal. Ko sem prišel, je bilo v podjetju zaposlenih nekaj manj kot 200 delavcev, ki so delali delovna oblačila, rokavice, gasilske in varnostne pasove ter opasače za vojsko. Delovna oblačila delamo še danes, galanterije pa manj. Prevent ima zanimivo in samosvojo razvojno pot, predlani smo praznovali petdesetletnico. Pod-
jetje je zelo hitro raslo in se razvijalo, tako da nas je danes v 50 podjetjih v 11 državah in na treh kontinentih preko devet tisoč in predstavljamo enega največjih slovenskih izvoznikov. Prelomno je bilo leto 1976,ko smo začeli izdelovati avtomobilske sedežne
prevleke za prvo vgradnjo za avtomobilski koncern VolksWa-gen. Do danes smo svoje sodelovanje razširili še na ostale proizvajalce avtomobilov, tako da izdelamo 3 milijone garnitur letno, kar je 17 odstotkov evropskih oziroma slabih 6 odstotkov svetovnih potreb. Veliko vlagamo tudi v razvoj, sedežnih prevlek ne samo šivamo, temveč sodelujemo že pri njihovem razvoju. Ker pa za podjetje ni najbolje, da je odvisno le od ene same panoge, v avtomobilski industriji pa so obdobja rasti in kriz še posebej izrazita, smo sprejeli strateško odločitev, da 30 odstotkov svoje prodaje ustvarimo zunaj avtomobilske industrije. Zaradi tega smo se usmerili še v gradbeništvo ter lesno in kovinsko predelovalno industrijo. Na področju Posavja se pojavljamo na HE Boštanj in na dolenjskem kraku avtoceste, to so Prevent Gradnje. Za razvojem Preventa stoji dobra ekipa, ki ima vizijo. Sleherno podjetje je namreč odvisno od sodelavcev, ki so podjetju pripadni in vložijo v delo vse svoje znanje in kreativnost. Prav vsi sodelujoči v ekipi, od zgoraj navzdol, ki spet sestavljajo nove ekipe, morajo verjeti, da se da,” je pojasnil svojo odločitev pred več kot četrt stoletja. Na komentar - srečni ljudje, ki so vas srečali - je naglo odvrnil: ”In obratno!”
Prevent d.d. Slovenj Gradec
je dobitnik številnih priznanj. V letih 1994 in 1996 so dobili nagrado kot eden najboljših dobaviteljev koncerna VW, v letu 2001 so postali Srebrna gazela Slovenije. Jože Kozmus je je prejemnik nagrade Gospodarske zbornice Slovenije. Priznanj in nagrad so deležni številni sodelavci na različnih področjih, Prevent je bil najboljše tuje podjetje v BiH, direktor njihovega podjetja v Sarajevu je prejel naziv “maneger leta”. Priznanj in nagrad je še veliko, pove in doda: “V Preventu sem od glave do pet, tudi v prostem času. Če nisem v Preventu pa razmišljam o Preventu.”
V Posavje pride občasno, obišče brata, ki je ostal na domu in takrat, ko občina Sevnica povabi Sevničane na srečanja, ki so zelo prijetna.
Jože Kozmus na morje še pride, občasno v zdravilišče in na kak sprehod. Strokovna literatura mu vzame čas za druge zvrsti literature. Zelo blizu so mu misli, ki so tudi vodilo pri delu, ena od teh je: “Poskušam se obnašati tako, da nikoli ne naredim tistega, česar ne bi želel, da bi naredil drug meni. Dobro se vrne, zlo pa tudi!”
Ne verjame, da se je navzel nekaj koroškega naglasa: ”Če bi slišali pravega Korošca ali Korošico, bi morali imeti kar prevajalca,” je uporniško smeje odvrnil.
N at ja Jenko Sunčič
RADIO f BREŽICE
mm,r in •»,» mi*«
Študijski krožki širijo krog
Lisca - Na delavnicah za razvoj študijskih krožkov Zavoda za gozdove Slovenije so se zbrali mentorji iz vse Slovenije, sodeloval je tudi Gozdarski inštitut. Cilji delavnic so oblikovanje vizije in poslanstva ter izdelava akcijskega načrta za razvoj krožkov.
Študijski krožki v tujini delu-	j
jejo/e okrog 1 (H) let. v Sloveniji	^	...	■'$	,
pa jih je pred desetimi leti začel razvijati Andragoški center, ki usposablja mentorje. Pod okriljem ZGS so krožki začeli delati leta 1999. Njihovo število želijo še povečati in z njimi doseči večjo prepoznavnost v javnosti, z vseživljenjskim učenjem pa dosegati trajnostni sonaravni in vsestranski razvoj na slovenskem podeželju.
Udeleženci delavnic so se pri svojem delu spoznali tudi s krajevnimi posebnostmi Lisce, obiskali so Jureta Klinarja, ki uspešno gospodari pod Lisco, na primeru Loke in Razburja pa so ugotavljali, koliko lahko posamezniki, ki imajo smisel in znajo povezati ljudi, naredijo za razvoj kraja. Tako Razbor kot Loka pa sta se razvijala tudi s pomočjo dobrih državnih programov.
V letošnjem letu bodo na območju brežiške enote ZGS
Prvak SNS v Brežicah Stane Radanovič je imel v času lokalnih volitev slogan “Slabše kot je, ne more biti”. Leto dni po volitvah ugotavlja, da seje z njim prenaglil. Sedaj pravi, daje slabše, kot je bilo!
Mesece in mesece so Brežičani poudarjali, da novo krožišče v Trnju ni pravilno označeno in da smerokaz “center” domačine in turiste popelje mimo pokopališča do gradu in v prometni kaos, ko centra mesta ni nikjer. Ker je bil popravek v pristojnosti države, smo ga dočakali šele v novem letu, pa čeprav je vse, kar so naredili samo to, da so dva napisa na obvestilnih tablah prelepili s trakom.
Ob cesti v Cundrov-cu že dlje časa ves nesrečen in že čisto povešen “čepi ” telefonski drog. Starčka je ukrivilo vreme ali pa kakšen preveč “pogumen ” voznik, a Žal nihče od pristojnih ne pomisli na nevarnost, ki preti mimoidočim. Sprašujemo se, koliko časa še?
šaš
ujeli smo...
‘Edini imam še nekaj v rokah, krški in sevniški kolega sta svoje že “pospravila”. No, če sem čisto iskren, tudi jaz pijem “na kredo”.
Optimizem in pesimizem
Udeleženci delavnic zaključujejo delo.
delovali štirje krožki, vsi v radeš-ki občini. Študijski krožek, ki že deluje v Svibnem, se ukvarja predvsem s kulturno in naravno dediščino kraja, pridružil se mu bo še krožek “Od vznika do eu-ra”, namenjen mladim lastnikom gozdov. V Radečah se bodo ukvarjali z osebnostnim razvojem,
v Sopoti pa pod vodstvom Tatjane Potrpin s kulturno dediščino kraja, z obujanjem starih običajev in jedi.
Študijski krožek širi krog, je bilo eno od gesel, ki so ga oblikovali na Lisci; širi krog znanja, kulture in ne nazadnje prijateljstva. N.Č.C.
asm
Smmu? trgovini
JAGER
Zaradi odprtja nove poslovalnice v Krškem razpisujemo nova delovna mesta:
*
1. POSLOVODJA ŽIVILSKE TRGOVINE
pogoji: moški, starost od 25 do 35 let, trgovska ali komercialna šola V. stopnje, 2 leti delovnih izkušenj, volja do dela, komunikativnost, nekadilec, nekaznovan, državljanstvo R. Slovenije, poznavanje osnov računalništva.
2. EKONOMSKI TEHNIK - ADMINISTRATOR
pogoji: moški ali ženska, 25 do 30 let, izkušnje pri vnašanju podatkov, poznavanje vvindovvs okolja in programa Excel, 2 leti delovnih izkušenj, nekadilec, nekaznovan,
državljan R Slovenije.
Pisni vlogi priložite fotokopijo osebne iskaznice in pošljite na naslov. Jagros d.o.o., Laše 1 /b, 3241 Podplat. Ponujamo Vam delo v mladem in hitrorastočem podjetju, stimulativen OD in prijetno delovno vzdušje. Dela se bodo opravljala v novi poslovalnici v Krškem. Delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo za nedoločen čas.