Ifervilfc* »tam# 2© w«

K&rlticir» te® 17, januarja 1919
Letslk II
m»
Zbor zaupnikov Juga-slovanske Ljudske stranke v
Celju.
Kad1 800 ngjcdliS&ej&ih zaepnikov Dale stracke iz vseh delov Slovenske štajerske se je zbralo v Četrtek, dne 16 januarja v Celja Mnogo naših županov in dingih veljakov ps je bilo zadržanih vsled žigosanja bankovcev.
Zborovanje je otvcril ia vodil profesor dr. Hobnjec z iskrenim pozdravom vsem zaopnikom. V svojem govoru je dr, Hobnjec podal pregled po* btičnib dogodkov zadnjega časa, ki so dovedli do ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v svo bodno Jagoslavijo. Njegov govor priobčimo v poa deljkovi »Straži«,
Poverjenik dr, Verstovšek, navdušeno pozdrav ljea, je govoril obširno o sedanjem položaju. Opi sal je razpad Avstro-Ogrske in Nemčije. Po umiku avstro ogrske armade iz Benečije se je bilo bali da se razbite milijoBsks čete razlijejo ropajoč in požigajoč po naših krajih. Tedaj pa so stopili na čelo velev&žnega obrambnega dela nsše jugosio vanske domovine nekateri odlični možje. Širiti se je zažel tudi boljševizem. Povem vam, da je bil srečen tisti trenotek, ko smo dobili v Mariboru moža, M je v usodnem trenotku s krepko roko znal odvrniti od slovensko štajerskih krajev ne varnost, da se ne /razlijejo po naših vaseh in se lih, posebno na meji boljševiške, nemške in madžarske tolpe. Da ni postala Štajerska droga Koroška, se imamo zahvalili generalu Maistra (Živio general Maistsr i) Vlada v Ljubljani ima pri ob stoječih razmerah zelo težavno stališče, ker ni mamo parlamenta, ki bi dajal navodila, Vendar pa je pri nas še mnogo bolje neg® v Nemčiji ali v Nemški Avstriji. Skrbimo, da očistimo naše kraje nemškutarske in zagrizene nemške zalege. Kdor noče delati tudi s srcem za nas, ne sme imeti pri nas kruha. Imamo premalo ljudi, ker trpimo vsled starega sistema. Radi tega morajo naši uradniki in učitelji delati eden za 2—8. Ge hočemo izpol niti te vrzeli, moramo imeti vsako leto najmanj 20C0 dijakov. Trpeli še bomo dolgo zavoljo nasledkov slabega avstr jskega gospodarstva. Za 34 milijard bankovcev stare Avstrije kroži po nekdanji monarhiji. Srbska vlada je uvedla žigosanje, da moremo ugotoviti, koliko papirnatega denarja imamo. V Nemčiji bo prišlo do velikega poloma. Kakor nam je Srbija pripomogla v političnem oziru, tako nas bo Srbija tudi rešila gospodarskega poloma. Kmalu dobimo lasten denar. Branih se bomo dolgov, ki jih je napravila stara Avstrija. Srbi bodo zahtevali vojno odškodnino, a ne da bi še prevzeli avstrijske in nemške vej ne dolgove. Plačajo jih naj tisti, ki so vedno kričali »Durch -halten!«
Velika poteza je bila, da so se združila vsa plemena na jugu Se ravno v pravem trenotku. Srbom, ki so na% o pravem času vzeli pod svoje okrilje, se imamo zahvaliti, da niso Lahi zasedli črto do Celja, kakor so nameravali. Hoteli so naše premogovne rudnike 300 Srbov je -pri Vrhniki zavrnilo nad 2000 Lahov nazaj. U,edinjenje se mora izvršiti do konca. Naši zastopniki v Parizu imajo veliko nalogo, da rešijo m Jagoslavijo vsako našo vasico na Primorskem, Beneškem, Koroškem Štajerskem in Ogrskem.
Naša stranka je žrtvovala vse, da se je d«se gio ujedinjenje in skrbela bo, da ujedinjenje tudi popolnoma izvede .»Skrbimo povsod za red. Preč z bo!jševizmoimfl*Sog ne daj, da bi pri c as bile tako kot je na Koroškem. Nemške tolpe oropajo nimm p uli imiiilHiNimV>~ vse. Na Koroško so poslali gladne dnrfagsfeer Tolpe kjer so ropale in požigale :»ifcW»4Wi nam god lo, če ne bi bili vzdrže red. (Klici: Živijo general Maister!) H rala Bogu, naše slovenskost vjersko ljudstvo sev gveliki večini dobro drži Povem Vam še tudi: Ju
«oslarija bo najbolj demokratska držav« na svetu 5 Kralj Peter je sam rekel, da'je kronan predsednik j ijudovlade.	>.	^ gfjj -B
Nato je razpravljal dr. Verstovšek tudi o re viziji strankinega programa. Glavne smernice naše stranke so:	Krščanska načela, ujedinjenja vseh
Jugoslovanov ca vsem etnografskem teritoriju, ko der prebivajo Jugoslovani. Splošna, enaka in tajna volilna pravica s proporcem, da se varujejo manj Šine, Pasivna in aktivna volilna pravica za žeas ke. Volilna pravica se začenja z 21. letom staro sli. Za vse slovensko ozemlje en volilni okraj Najširša upravna avtonomija Popolna odgovorne st vlade ljudskemu zastopstvo. Varovati koristi vseh plemen na jugu. Zborovalca svoboda. V gospodar sbem oziru je potrebno, da pritegne JLS v svoje okrilje vse stanove. Na Štajerskem bomo obdržali Kmetsko Zvezo kot pod organizacijo JLS in kot glavni steber naš© organizacije. V stranki ločiti agr>rce ođ drugih stanov ne kaže, temveč je po trebno sodelovanje in združitev vseh stanov ia slo jev. Na podlagi teh smernic bomo reorganizirali stranko, ki se bo raztezala po vsem slovanskem jugu (Odobravanje.)
Nato se je vršila velite? odbora Kmet Zveze. Izvoljeni so tile: Roškar predsednik, dr. Hohnjec
1.	podpredsednik ?'n začasni blagajnik, F. Pišek II podpredsednik, Žebot tajnik, odborniki: dr. Korošec, dr. Verstovšek, Brenčič, Galander, Turnšek, Rajh,- Schöadorfe'f;'J' ' -***■■
Volitev delegatov (poslancev).
at,;
Dr. Verstovšek je nato pojasnil, ds ja treba v začasno državno veče (državni zbor) v Eelgrado volit! na Slovenskem 38 poslancev. Naša stranka dobi 20, ju goal, dem. stranka (liberalna) 12 ia soc. dem. 6 mandatov. Od teh pride 7 na Kranj sko, 7 na štajersko, po 2 na Goriško in Kor«, š to, po eden m. Trst in Prekmursko, ■— V pokraj nsko veče (deželni zbor) v Ljubljani je voliti 90 posl. Od teh pripade 47 naši, 27 jagosl, dem., 14 mandatov socialdemokraški stranki, 2 pa Tržačanom. Na Štajersko in Kranjsko pride na našo stranko po 19, po 4 na Goriško in Koroško in 1 na Prekmursko. Bnš.i poslanca Brenčič in dr, Verstmšjk sta izjavila, da radi drugih nujnih poslov ne mo reta v Belgrad.
Na predlog urednika Žebota so bili nato iz voljeni v državno veča (za državne poslance): dr. Josip Hohnjec, namestnik dr. Ivo Benkovič; dr. Franc Jankovič, namestnik župnik Iv. Bogina; dr. Anion Korošec, namestnik M Bošnjak iz Braslovč; Franc Pišek, namestnik župnik Martin Medved iz Laporja; Ivan Roškar, namestnik Jakob Rajh, tržan v Ljutomeru; Anton Tarnš3k, trgovec v Rečici, namestnik dr. Karel Verstovšek; prof. Ivan Vesenjak, namestnik Miha Brenčič.
Na predlog župnika Čiieka so bili izvoljeni v pokrajinski zbor (za deželne poslance): Dr. Ivan Benkovič, namestnik Ivan Urek, Globoko pri Brežicah; dr. A!o;zij Bratkovič, namestnik K Korošec, Rečica; Miha Brenčič, aamestaik M Cukala, trgovec Gomilsko; Franc G o m ii š e k, namestnik Valentin Metličsr, Št. Vid Grobelno; dr. Josip Hohnjec, namestnik Janko Pelc!, Gornja Radgona; dr. Jankovič, namestnik Fran Lov rec, nadučitelj, Pod? er tek; Mat Koren, župan, št IIj, namestnik Rok Klemenšek, Solčava; dr. Josip Leskovar, namestnik Jakob Fiorjančil župan, Sv. Miklavž; J. Levstik, učitelj, namestnik Franc Samec, krnel, celjska okolica ; Anton Meško, namestnik Roddlf Lukačič, Središče; P. Novak, namestnik Franc Napotnik, Konjice; J Ozmec, namestnik Ivan Rojs, O mož; Fr. Pl še k, namestnik Maks Čas, Brezno; Vlado Pu šenjak, namestnik Dragotin Novak Ljutomer; Ivan Roškar, namestnik Franc špari, Jarentna; dr. Karel Verstovšek, namestnik Franc Ro tovnik; Jakob Vrečko, namestnik Anton Ranči gaj, S?. Jurij ob Tabora; Franjo Žebot, name
stoik Jane j Zirman, župan, Sv. Troj c s pri Rog Slatini; Ivan Zupan, namestnik Iv, Božič, nad-pazaik. Trbovlje,
Volitvi je sladila Živah la razprava, ki se je tikala gospodarskih ia političnih zadev Udeležili so se je* župnik Bratušek dr. Verstovšjk, profasor Evgen Jarc. Roškar, Brenčič, dr. Hohnjec, Gomilšek, dr. Ogrizek, župnik Agrež, Janko Pelci, kaplan Saga], žapaik Schreiner prof. Vesenjak in dragi.
Dr, Hobnjec je nato predlagal naslednji resoluciji, ki sta bili sprejeti z velikim navdaš rajem:
1.	Zbor zaupnikov Jugoslovanske ljudske stranke za Slovensko Štajersko odlično ugovarja zoper nasilno in krivično postopanje
Italijanov na jugoslovanskem ozemlju ter pričakuje, da bo jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci v Versaillesu dosegla uresai-čenje blagovesti iz Beograda, da namreč uiti ped jugosovanske zemlje ne bo odala v taji lasti, marvžč bo posest države SH3
2 Zbor J. L S v Celju pošilja svojim trpečim slovenskim bratom v tužnem Koro lanu in na Prekmurskem svoj pozdrav, pre-Ššnjeo. z globokim sočustvovanje m za ajihivo trpljenj», ter nujno zahteva, da se brezmsjni surovosti in nesramnemu toiovajatvu nemških, oziroma madžarskih trip takoj stori konec.
Urednik Žebot predlaga: Regentu Aleksandra se pošlje na3ledaji brzojavni pozdrav:
Kraljevski Visokosti regentu Aleksandra
Beograd.
Zbor sapnikov Jugoslovanske ljudske stranke za štajersko v Ceju spoštljivo pozdravlja Vašo kraljevsko Visokost tsr izraža svojo u danost in
zvestobo,
[Dr. Verstovšek, dr. Hohnjec.
Dr. Hohnjec zaključi nato veličastno in znamenito zborovanje, ki ie trajalo skoro 3 ure. s klicem: Bog živi slove j sko ljudstvo! Bog živi Jugoslavijo!
Slovenci, Slovenke!
Komaj smo zadihali zrak svobode, je naša domovina na severa ogrožena po dednem sovražniku Naši mladeniči, naši možje hitijo koroškim bratom na pomoč. Ta vrlo četo naših brambovcev, ki se po petletni vojski ne strašijo bojnega truda in vojaških naporov, moramo oskrbeti z vsem potrebnim
Slovenci, Slovenke! Naši požrtvovalni prostovoljci in vojaki potrebujejo zlasti parila. Vi ga jim morate dati! V teh bridkih letih, ti so z% nami, so ljudje, ki so nas sovražili, mnogokrat trkali na Vaša vrata in ste jim dajali. Sedaj dajte svojimi In Če ste pr s j zaklepali predale pred tajci, jih S8» daj.odprite na stežaj za brate!
Naš® požrtvovalna gospa, županja dr. Tavčarjeva C'ika Krekova in predsednica Rdečega križa SHi Vera dr, Šaj mer jeva so stopilo na čelo odbora, ki si je sta ri! nalogo, da 03krbi našo koroško armado s potrebnim perilom. Podpirajte ta odbor! Ko dajete njemu vršite le svojo dolžnost, kakor naš možje ki stoje pred sovražnikom.
Ljubljana 15. januarja 19 i9.
Dr. Korošec.
Darovalci ia darovalke mosta M mbora in okolice se prosijo, di svoje darove prinesö v stanovanje profesorja Majcena (8 a d 1 o v e vile St 10), od koder se bo skupno odposlalo v Ljubljano Perilo* noj a oprano in, v kolikor ni c do, zakrpano in seMto.
s?
>mla ut lt.o 1914.
Pred nami leži graška »Tigeipošh« iz leta 1914, ki poroča v naki številki sredi meseca okto
bra o dveh slučajih vojaškega pravosodstva. Pred
domobranskim divizijskim sodiščem je stal posestniški sin Fracc Kolarič od Sv. Ruperta v Sl. gor., ki se je 28. avgusta nekoliko pijan proli neki ko lessrki baje takole izrabil: »Živio slovarski narod, mi Živimo in delamo za m še brate Srbe. Zaprte duhovnike bomo kmaln vnn dobili!« Radi teh besed ga je vojaško sodišče obsodilo na sedem me secev težke ječe! K tej obsodbi je pripomogel v prvi vrsti dopis orožniške postaje v Št. lija v SL gor., v katerem se je trdilo, da je bilo v št. lija prebivalstvo patrijotično, dokler niso nekateri sr-bcfilni duhovniki in slovenski učitelji zgradili na rodnega doma. Ljudstvo je baje nad krivci tako razkačeno, da grozi, da bo krivce linčalo, če De bodo strogo kaznovani. — V drugem slučaja je zidar Peter Plohl, tedaj pešec mariborskega domobranskega polka b8je v neki mariborski gostilni s svinči ikom na mizo napisal besede: Živio! Hura Srbija! Domobransko divizijsko sodišče je Plohla radi tega »zločioa« obsodilo na trinajst mesecev težke ječe! — Tako je bilo v tistih žalostnih časih vojaško p’avosodstvo, ki zasluži, da se še večkrat pečamo z njim. Pri tem seveda ne bomo pozabili priganjačev teh rabljev pri vojaških sod ščih, nemčorskih orožnikov, katerim se ima naše ljudstvo zahvaliti za marsikatero gorje. Polagoma bodo prišli vsi na vrsto, naj se že imenajejo Slat&rji, Krischani ali kako drugače.
Določitev državnih mej.
ZansDja politika Nemške Avstrije hodi po potih protesta. Izdala je že nebroj protestov. Naslovljenci, ki se jim so dostavili ti protesti, so ne samo Čeho Slovaki in Jugoslovani, marveč tudi nevtralne države, Zedinjene države v Ameriki in ententa sploh. Ti protesti se povečini nanašajo na državne meje čehcslovaške in jugoslovanske države. Nemška Avstrija je pri ententi protestirala zoper zasedbo nemškega dela Češke in Moravske po Čehih in nemškega ozemlja na Koroškem in Štajerskem po Jugoslovanih ter hkrati zahtevala ljudsko glasovanje in razsodišče za sporne kraje.
Francosko zunanje ministrstvo je dne 20. decembra 1918 odposlalo švicarskemu poslanika v Pariza odgovor, da ne more upoštevati stavljenih predlogov. Ministrstvo pa pripomni, da bo vprašanje glede določitve mej med Nemško Avstrijo in med Jugoslavijo in med Češko Slovaško rešil edinole mirovni koc greš ter da bodo vprašanja glede določitve teh mej v najkrajšem času preskuševale in proučevale zavezniške vlade.
Dotlej pa naj po mnenju francoske vlade veljajo kot državne meje med Nemško Avstrijo in Čeb o- Slovaško v smislu priznanja zavezniških držav in sicer do določitve ca mirovnem kongresu, črte mej historičnih provinc Češke, Moravske in šlezije. Kar pa dostaje Slovaške, naj velja sledeča meja: Donava od sedanje zahodne ogrske meje do reke Eipel, zitem’ ob reki Eipel do mesta Rima-Szcmbat, zatem ravna Črta od zahoda proti vzhoda do potoka Ung, zatem ob potoku Ur g do galiSke meje.
Ta meja je ona, katero je določil general Franchet o’Esperay, ko je namreč pozval ogrsko vlado, da mera umakniti svoje čete zadaj za to črto. Ogrska vlada se je podvrgla tej odločitvi in te meje se sedaj držita oba dela.
Iz tega obvestila francoskega ministrtva je torej sedaj popolnoma jasno ententino stališče, da so končno veljavne ureditve in določitve državnih mej med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo ter med Češko Slovanško pridržane mirovnemu kongresu.
100 milijonov dolarjev za stradajočo Evropo.
Iz Vashingtona se dne 13. jan. poroča, daje zahteval Wilson od severoameriškega kongresa 100 milijonov dolarjev za naknp živil za stradajočo Evropo, pred vsem za Jugoslavijo.
——»»»»nii« i   —■ i wi i'wimn—	m—n—■»«——
Predmir sklenjen v treh tednih.
Iz Pariza se dne 15. jan. poroča: Sinatra se kot dognano, da bo pređmir sklenjen že v treh tednih. Predmir, sklenjen v Versaillesu, bo še Wilson sam podpisal in se nato takoj vrnil v Ameriko.
12 ladij z živili za Jugoslavijo.
Dne 15. januarja je zapustilo vnovič 12 ladij, natovorjenih z živili, ameriško pristanišče Hoboken. Ladje so odplule v Evropa, ker so živila namenjena za Jugoslavijo.
Kaj dela Ljubljana ?
Z Ljubljano smo, kar se tiče prehranjevalnih razmer na štajerskem obmejnem ozemlja, v mar sičem zelo nezadovoljni, Glavna b iga naše politične in vojaške uprave na ogroženi jezikovni meji je bila ves čas, kar je prešla obiast v slovenske roke, ta, da je bilo prebivalstvo v mestih, indust rijskih krsjih, na deželi, posebno pa železničarji, preskrbljeni z živili. Če bi še poleg nemškutarske in nemške hujskanje delovalo proti nam pomanjkanje živil, bi to bil udarec za nas, ki bi ga nobena papirnata tolažba v obüki odredbe ne mogla popraviti. Dogodki na Koroškem naj bi nam bili svarilen zgled.
A kaj je napravila Ljubljana? Pred dnevi je, ne da bi se poprej posvetovala z našimi merodajnimi faktorji, kar na mah dala brez vsakega povoda izprazniti mariborska skladišča za žito ia moko ter jih odpeljati proti jugu. Za mesto Maribor, obmejne industrijske ter m preskrbljene kraje in železničarje imamo sedaj živila v zelo skromai meri .. . Gotovi krogi že grozijo z železničarskim Štrajkom, Oči vidno se opaža nezadovoljnost tudi med ostalim, posebno delavskim prebivalstvom. Vse se huduje, da nam je centra’a tako nepremi Sijeno pobrala naše itak skromne zaloge, katere so darovali naši požrtvovalni kmetje z velikimi žrtva mi za obmejne kraje. Tako postopanje naših cen tral je v teh kritičnih časih vsega obsojanja vred no. Vprašamo Ljubljano kratko: Ali hočete imeti na obmejnih slovenskoštajerskih krajih drug tužea Korotan? Obljubljali ste nam vedno pomoč, slišali smo lepo zveneče obljube, in 3edaj? izraz mož beseda zgublja v centrali svojo veljavo..
Odvažanje živil iz Maribora ni povzročilo le samo opravičenega razburjenja, tem več je tudi napravilo naši upravi nepotrebno d e 1 o z dovažanjem živil nazaj. Tretji fakt pa je, da je bilo žito in moka, ki smo ga imeli v mari borskih skladiščih, naša last, last obmejnega prebivalstva in ne last centrale in tudi ne la3t vojaške oprave ljubljanske. Naša prehrana 38 je z veliko težavo, trudom in naporom lepo uredila, tako da bi bili lahko izhajali z lastnimi zalogami do spomladi. A čez noč nam je Ljubljana vse pokvarila in prevrgla, Le tako naprej, li bela Ljubljana! Vi hočete tudi pri nas koroške razmere!
Enako kot glede žita ia make, je glede živi ne. Naši obmejni kraji so bili že pred ustanovitvijo Jugoslavije popolnoma izmozgani. Živino so nam v obmejnih krajih skoro popolnoma pobrali. Drogi okraji niti približno niso tako trpeli. Naši kmetje so brez živine, po drugod je je še dovolj. Centralo se je opetovano prosil?, naj odredi, da bi drugi okraji in pokrajine priskočile glede živine in preskrbe z mesom Mariboru in obmejnim krajem na pomoč, a vaa posredovanja, vse prošnje, vse brzojavne, telefonične in osebne urgence sp samo bob v steno. Ljubljana in druge naše centrale se ne zmenijo za naše mile prošnje. Pač pa ge izdaje Židom in Nemcem v Ljubljani, Zagreba, Be gradu In Sarajeva na stotine izvoznih dovoljenj preko Špilja. Ni ta način se iz Kranjske, Hrvatske, Slavonije in Bosne izvaža dan na dan na tisoče kilogramov mesa, Speha, maäti ia moke v nam sovražno deželo — Nemško Avstrijo — brez vseh kompenzacij.
To so razmere, ki so vredne stroge obsodbe in javne kritike. Č8 mislite v Jugoslaviji tako postopati in krmiti naše najhajše protivnike z živili, ki so zrasla na naši zemlji, nam pa preliti z gladom, potem . . . X
Izvoz živil iz slovenskega ozemlja«
Kakor znano, je izvoz živil iz območja Jugoslavije vobče prepovedan. Izvažati se smejo živila preko mej Jugoslavije le s posebnim dovoljenjem. Dovolila za izvoz živil je doslej izdajal prehranje valni orad Narodne vlade SHS v Ljubljani, oz. za slovensko ozemlje Štajerske tudi komisar za prehrano Slov. štajerja.
Ker jer je z ozirom na vedno večje šievilo prosilcev obsolutno nemogoče vse te prošnje rešiti pri prehranjevalnem uradu v Ljubljani, je ta urad pooblastil politična okrajna oblastva (okrajna glavarstva in mestne magistrate), da smejo v določenih primerih dovoljevati izvoz manjših množin živil Ti primeri so sosebno: 1. dijakom in vseuči-
lišaikom, ki 30 državljani SH3, pa študirajo v inozemstvu; 2. delavcem, ki so državljani SHS, pa gredo v inozemstvo za kruhom in zaslužkom; 3. osebam, ki gredo po službenih in kupčijskih opravkih za krajši Ca3 v inozemstvo; 4. uradnikom in f drugim osebam, ki se presele za stalno v inozem-? stvo in 6, osebam, ki imajo v območja SH3 zem-f Ijišks posestva, pa žive sedaj še v inozemstvu.
V vseh zgoraj omenjenih primerih naj se ■ obračajo prosilci odslej na svoje pristojao okrajno glavarstvo (mestni magistrat). V primerih, za katere e e smejo izdajati izvoznic okrajna glavarstva, morajo prosilci vložiti pismeno prošnjo na prehranjevalni urad v Ljubljani, in sicer potom pristojnega okrajnega oblastva.
Vsako zlorabljanje izvoznic, kakor tudi navajanje neresničnih podatkov se bo najstrožje kaznovalo.
Politične vesti.:
Jugoslavija na mirovni konferenci. Dne 13. januarja se je konferenca entente bavila med drugim tudi s prehrano Jugoslavije. Pri razgovoru, kdo bo zastopal države na kongresu, so sklenili, da bodo zastopstvo Slovencev ia Hrvatov določili v razmerja po zastopstva Črnogorcev.
Dr. Ivan Žolger, slovenski delegat za mirovno konferenco, je včeraj, dne 16. januarja zjutraj odpotoval v Pariz.
Jagoshv. demokratska (liberalna) stranka je določila za štajerska te la delegate za državno veče: dr. Kramer, dr. V. Kukovec in prof. Voglar. V pokrajinski svet: dc. Kalan, dr. Koderman, Retovar, dr. Risina, Smeriaik, Zadravec in Zemljič.
Višji šolski svet SHS v Ljubljani ie preklical odslovitev stalne učiteljice Ane Ste skore v Štorah, jo pastil na njeni prejšnji službi ter odstavil Marijo Kodermana, učiteljico ženskih roJaih del v Štorah.
Razpuščena šolska sveta. Narodna vlada SHS
v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je razpustila mestni šolski svet celjski in okrajni Šolski svet laški ter poverila začasno njih posle okrajnemu glavarstva SH3 v Celja.
Okrajno sodišče SRS v Rogatca še vedno objavlja svoje uradne razglase v nemški »Grazer Zeitung«, na primer v številki z dne 8. t. m. Lepe razmere morajo vladati pri tem sodišču, če še ne ve, da že tretji mesec izhaja v Ljubljani a Uradni list« za vsa slovenska oblastva.
Nemška olika. Dne 12. januarja je bilo v Lipnici zborovanje nemških krščansko socialnih žen. Bilo je okoli 600 žen iz Lipnice in okolice. Med zborovanjem je vdrlo v dvorano precejšnje število rnožkih, med njimi nadučitelj Fischer in nekaj uradnikov in veliko šievilo vojakov. Ti junaški nemški možje so razbili žensko zborovanje. Kaj ne, da je nemška omika res velika ? Na Spo d njem Štajerskem se je kazala v surovem nemčuharstva, drugod pa se javlja v ogabni surovosti nemškega viteškega naroda naprara ženskemu spolu. Skrajni čas je, da Jugoslavija reši obmejne kraje »nemške olike«.
Ne pozabimo! Nemški časopis »Deutsche Erde« piše v št. 5 letnika 1914/15, da je bila v Arvežu po štirikrat na letu slovenska služba božja, ki pa seje leta 1914 opustila baje radi Srbom prijaznega vedenja mnogih slovenskih duhovnikov. To si je treba zapomniti za mirovna pogajanja!
Politični preganjanci. Glasom odloka z dne 8. t. m. pripravlja Narodna vlada SHS, oddelek za notranje zadeve, materijal za mirovno konferenco. Tu sem spadajo tudi terjatve napram c. kr. erar-ju, zlasti škode, povzročene iz političnih ozirov. Vse one osebe, ki so vsled političnega preganjanja (interniranci, konfmiranci, osumljeni, obtoženi, obsojeni) trpele kako škodo, naj se najkasneje do dne 25. jan. t. 1. zglasijo pri pristojnem okrajnem glavarstvu (v Mariboru I. nadstropje,.soba št. 3), kjer se v vzorec vpišejo potrebni podatki. — V pondeljek, dne 20. t. m., ob dveh popoldne, se vrši v prostorih Narodnega doma v Maribora sestanek vseh političnih preganjancev iz mariborskega okrajnega glavarstva. Pogovoriti se moramo o tem, kako naj prijavimo Škodo, povzročeno po političnih preganjanjih tekom vojne, v kateri obliki in višini. N/ hoče tozadevne terjatve predložiti mirovni konferenci.
Nemškutarsko rovanje na Slov. Štajerskem. Nemškutarja sodrga se nikakor; ne unore sprijazniti z mislijo, da je Jugoslavija že jju^anovijena in da se njenim zakonom morajo ukloniti vsi njeni državljani. Na vseh koncih in krajih rovarijo in skušajo kaliti in ogroževati red in mir> tajni svobodnim jugosl. narodom. V ta namen se poslužujejo .naj-grših sredstev; tako n. pr. skušajo dokazati vsem
onim, ki so podpisali maja. deklaracijo, češ, vi ste sami krivi, da imamo tako malo petroleja, slad kcrja in soli ter ste tudi krivi, da je ostavljen vsak dovoz raznih dragih potrebščin. Pri tem ne pozabljajo odrih ati po naSi rešiteljici bratski Srbiji. Tem ljodem bi umevno mnogo bolj ugajalo ujedinjenje s Prusijo ali celo s hinavsko Italijo, kakor s hrabro in poSteno Srbijo. Begajo ljudstvo in šun-tajo, naj odločno odklanja vsako odredbo jcgosl. vlade. Ker se hujskanja dogajajo vsak dan in v vedno večji meri, se opozarjajo merodajne oblasti, da se tej sramotni zlorabi našega poštenega in miroljubnega ljudstva napravi konec na ta način, da se tem nesramnim hujskačem pošteno zagode in jih opozori na posledice, katere jih čakajo. Naše ljudi pozivljemo. da naj obranijo mirno kri ter da nsj take hujskače takoj naznanijo oblasti,
Nad tri in pol milijona kron vojnega posojila je podpisalo prejšnje vodstvo mariborskega okrajnega sed Sča iz denarja mladoletnih otrok in dragih varovancev, ki je bil naložen pri sodaodepo-zitnem uradu. Denar je bil z malimi izjemami last »malih« ljudi, katerih se ni dosti vprašalo, ali so z nakupom vojnega posojila zadovoljni ali ne.
Odpuščeni nemški uradniki v Maribora. V Maribora so iz službe odpuščeni še sledeči finančni uradniki: Nadgeometer Eduard Wiesler, računski oficijal Emil Böser, računski revident dr. Flack in sluga Marko Bačar.
Nemškutarski poštar na Gornji Polskavi gosp. Herrmann je odstavljen in je pošto prevzela zavedna Slovenka. Tudi vodja orožniške postaje se je moral preseli d. ¥
Oklofutan nemškutar, Iz Slov. Bistrice nam pišejo: N V je razpustila občinski odbor, ker so ob činski odborniki z županom na čelu sovražno nastopali proti Jugoslaviji. Bil je že skrajni čas, da se je ljudem ala Juhart in njegovim vinskim bratom odvzela oprava občine Komaj je Juhait prišel iz mariborske kajhe, že je zopet priredil nemško zabavo za novo leto. Njegovi prijatelji so kri Šali v gostilni in prepevali (kot pač znajo peti pijani nemčurji) razne nemške pesmi kot »Wacht am Rhein.«) Na to zabavo pa so zašli tudi neki fantje iz okolice, katerim pa jeJnhartovo izzivanje kmalu iako presedalo, da so korenjaka prestavili iz gorke sobe v mehko cestno blato, kjer je dobil za nameček še par tako gorkih klofat, da je kljub temni noči prešteval jasne zvezde. Pozni nočni gostje so baje potem slišali, kako je pohorski baron po cestni luži z oteklo glavo sanjal o cesarski avdijenci. Vse mine . . .
Tedemke mmwtm®
Duhovniška vest. Župnijo Sv. Marjeta nižje Ptuja je dobil č. g. Ivan Šketa, kaplan v Grižah, \ te bo inštaliran 1. februarja.
t Župnik Leopold Skuhersky. Umrl je dne 14. januarja po dolgotrajni bolezni vlČ. f. Leopold Skuhersky, župnik pri Sv. Marku niže Ptuja. Bil je večkrat previden s svetimi zakramenti, Umrl je kot svetnik. Umrl je lavantinski Job. Lani je obhajal čudovit jubilej 25letnico svoje bolezni in do tedaj je opravljal a s ojo službo, čeravno z velikim trpljenjem, vestno in natančno, kakor redko kateri. Bil je izredno nadarjen in pobožen duhovnik in potrpežljiv kakor Job. Posvečen je bil dne 25. julija 1890 in daroval prvo sv. mašo kot tre-tierednik pri svojem stricu, župniku v Praski Šleziji. Služboval je kot kaplan v Grižah pri delju, k'er si je nakopal bolezen pri sprevidenju bolnika v strašni zimi, ki ga je mučila celo življenje. Bil je na Laškem pri Celju 2. in 1. kaplan, 1899 je postal župnik v Loki pri Zidanem Mostu, 1904 pa župnik pri Sv. Marku, Umrl je kot mučenik v svojem poklicu, Bil je Čeh, pa zvest sin slovenskega naroda in zvest apostol Gospodov. Blagor mul
Občina Fram je imenovala generala Maistra in glavarja dr. Lajnšica za častnega občana Čast*tamo!
Delavcem, ki so delali v Nemčiji, in vsem tistim, ki so dobivali kako pokojnino ali rento iz Nemčije. Vsi delavci, ki so bili zaposleni pred in med vojno v kakem rudniku ali v dragem podjetja v Nemčiji, imajo tam svoje rodbine brez sredstev in jih niso pastili v Nemčijo, naj naznanijo pismeno poverjeništvu za socijalno skrbstvo naslednje podatke: Svoje ime, poklic, sedanje bivališče, kje zaposlen; v katerem kraju v Nemčiji bi va njihova rodbina (natančen naslov) in število otrok; ali ima pohištvo ▼ Nemčiji; lastni zaslužek; od česa šivi rodbina. Vsi delavci, vdove in sirote,
ki so dobivali rente ali pokojnine iz Nemčija in jih sedaj ne dobe več, naj to pismsao naznanijo poverjeništva za socijalno skrbstvo v Ljubljani. V naznanilo je podati naslednja poja mila: [»ne, po klic in bivališče; po kom dobe rento ali pokojni no; kedaj je prišla zadaja renta Naznanila je priložiti uradno potrjen prepis dekreta, s katerim je bila odmerjena renta. Po možnosti je priložiti ta-di zadnji odrezek šeka, s kate'im so dobili izp a čano rento. — Narodna vlada SH3 v Ljubljani, oddelek za socijalno skrb.
Vsem slovenskim učiteljem! Zanesljiva poročila, ki smo jih dobili, govore, da vlada med našim ljudstvom po deželi popolnoma napačno mnenje o položaja. Priprosto ljudstvo a, pr. ne ve, da so nsmškonacijoaalae Čete prekršile dogovorjeno premirje la zavratno napadle jugoslovanske posaike na Koroškem, ki so branile slovensko ljudstvo pred plenjenjem in ropanjem nemške soldateske. Te podivjane nemške čete ogrožujejo sedaj ža Kranjsko dež8lo, nevarnost preti pa tali Slov. štajerski. Ljudstvo tadi ne ve, da v okrajih, kjer divja sedaj nemška soldateska, prebivajo naši zasužnjeni koroški bratje, ki nas kličejo na pomoč-S tega razloga se mše ljudstvo ne zanima dovoij za usodo slovenskega Gorotana. Narodna dolžnost slovenskega učitelja je, da naše ljudstvo pouči o teh važnih vprašanjih in mu razjasni, da je sveta dolžnost vsakega za orožje sposobnega Slovenca, braniti našo skupno domovino in naroino svobodo vsega Slovenstva. V ta namen se je zbra?a tadi legija slovenskih prostovoljcev, ki se že bori na koroških tleh za svobodo Slovenije. Opozoriti je treba narod na to legijo slovenskih prostovoljcev, ker lahko služi vsak pogumni Slovenec kot vojščak in branitelj svoje domovine, — Dr. Karl Verstovšek, poverjenik za uk in bogočastje.
Odpuščeni nemški profesorji. Vlada SH3 v Lia-bljani je iz službe odonstiia vse nemške profesorje mariborske gimnazije in sicer so odstavljeni: Vodja nemške gimnazije Friderik Knapp, dr. Al. Böhm, Alfred Fink, Otmar Fistravee, dr, Maksim, Haid, Maksim. Halfter, Ladovi k Lang. dr. J. Mühl bacher, Franc Otto in Kari Zahlbruckaer. Odstavljeni profesorji še ostanejo da konca tekočega šolskega leta‘v šolski slnžbi.
Še en opomin posojilnicam, ki so članice Ver-banda v Gradca I Lansko leto na spomlad smo opozorili posojilnice, ki so članice Verbanda v Gradca, da naj iz narodnih ozirov odpovedo članstvo pri tej Zvezi, a le malo se jih je odzvalo. Ko se je zrušila stara Avstrija in ustanovila Jugoslavija, je prišel Gradec v drugo državo, je torej postalo nevzdržljivo stališče, da hi slovenske posojilnice ostale članice Verbanda izven države, a kljub temu se našemu poziva niso odzvale V3e posojilnice, ki pripadajo nemški Zvezi. Ako iz narodnih o-z rov, ako iz razloga, da leži Gradec izven Jugoslavije, se uvidijo voditelji posojilnic potrebe, da obrnejo Gradcu hrbet, jih opozarjamo nato, da bode pri določevanja valate položaj v Nemški Avstriji do ti bolj neugoden kot pri nas, ker bo morala ista večino državnih dolgov prevzeti, poleg tega pa še plačati precejšnjo vojno odškodnino. Vlagatelji, torej tudi posojilnice, bodo v Nemški Avstriji manj prejeli, kot pri nas, nastala bo znatna razlika, katere gotovo ne bo mogoče pokrili z re zervoimi zakladi. Raznn tega bodo tudi pri vojnih posojilih zadruge v Nemški Avstriji do3ti več izgubile, kot pri nas, s čemur bodo tndi oškodovane slovenske posojilnice. Mislimo, da bo ta opomin zadostoval, da nemudoma vse zadrnge, ki so še danes včlanjene v Gradca, tam odstopijo in ukrenejo vse potrebno, da pridejo prav kmalu do naloženega denarja.
Beguncem. Wied tostvarne naredbe poverjeništva za narodno hrambo se poživljajo begune), da najkasneje do dne 3L t. m, pismeno prijavijo po možnosti vse škode, ki so jim vsled vojne nastale na premičninah in nepremičninah, kakor tudi vse če neporavnane terjatve napram bivšemu a v atrijskemu erarju, zlasti tsrjatve za neplačane rekvizicije in terjatve, ki izvirajo iz vojnodsjatveaega zakona. Prijave naj se pošljejo Posredovalnemu u-radu za begunce SHS v Ljubljani, Danajska cs3ta št, 33, I. Posebne tiskovine za prijave se ne izdajajo,
Darila za Vauhnikov spomenik. Marko Krajnc, kaplan v Makolah 5 K, J* Kotnik, provizor pri Sv. Antonu v Sl. gor. 10 Vurbergu 5 K,
predstave >Na Betlehemsk h poljanah« v Katol. domu 47 K.
Konec vojnih dajatev. Vladat konisar maribor-ikega mosta razglaša: V smislu ukaza Ntr. vlade SHo v Ljubljaai z dae 10. jar 1919 se s tem daje na zaaujs, da preaeha doiIao3t za vojna ‘dajatve s 15, jaa. 1919. Doslej še neprijavljene zahteve po povračilu za vojae dajatve alt po odškodnini za povzročeno škodo se morajo najkasneje do dae 15. februarja 1919 nstmeao ali pismeno priglasiti pri migistrata (vojaški oddelek).
Nemški železničarji spravljajo na vse mogoče načine živila iz Jugoslavija v Nemško Avstrijo. Zadaje dai so našli naši kontrolni orgaai meso, špeb, klobase ia enako blago celo v vodi na železniških strojih, pod stroji, mei premog om in sploh na vse mogoča načine skrita živila, ki so bila vsled skrivanja med razna draga predmele večjidel zelo onasnažana, toraj v zdravstvenem o-zira gotovo na priporočljivi. La stroga denarne globe ia zaporna kazni bi ategaile odpraviti te nedostatka,
Potae liste za potovanja Da je omogočen pregled vsaga potajočaga ljudstva, domačinov ali tujcev ter da je omogoženo preprečiti vstop neljubih 03eb v naša področje, je izdala Narod ia vlada odredbo, da je treba za 'prestop mej bodisi iz Slovenija v inozemstvo ali narobe, potnih listov, katera Izdajajo politične oblasti. Ti potni listi morajo biti kolkovani s kolekom po 2 K ii so veljavni za 30 dni, Za otroke pol 13. letom ni treba potnih listov. Naredba stopi v veljavo daa 17. jan.
Pisma v inozemstvo (čez maje Jago3'avije) je treba oddajati poštnemu prometu odprta ia morajo imeti tudi naslov odpošiljateJja.
Kino-gladallšČa podržavljeni. Narodna vlada SH3 v Ljubljani je odredila, da so podržavijo aa V3a kino gledališča, ki sa nahajajo aa slovenskem ozemlju.
Sloyeuskim mojstrom - rokodelcem v Maribora.
Državni jugoslovanski uradi, zavodi in hišni po-sastniki potrebujejo za izvršavanja del prenredba poslopja ali za popravila zidarske, tesarske, kleparske, kamnoseška, ključavničarska, mizarske, iastalaterska obrtnika. Da lahko dajemo domačinom obrtnikom, ki so točni in natančni v svoji stroki, pred tujci prednost, pozivamo jih, da prijavijo v aašam upravaištvu svoje ime, stanovanje in stroko, da jih lahko kot Slovence priporočamo.
Predavanja o jugoslovanski zgodovini. Prihodnjo nedeljo, dne 19. januarja bo predaval g. dr. Maks Kovačič o plemenski enotnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kar je snov prav sedaj zelo aktualna, je pričakovati obilne udeležba. Začetak ob 10. uri v Narodnem domu, I. nadstropja. — Zgodovinsko draštvo.
C Ljudska knjižnica na jezikovni meji prosi vse tiste rodoljuba, ki imajo shrani a aa vsa številke »Slovenskega Gospodarja« ia »Malih Novic« iz 1. 1918, da ji jih blagovolijo odstopiti. Prosimo, da se dotične številke* pošljejo v uredništvo »Slovenskega Gospodarja.«
Obmejni Slovenci, v LuSatie!
1 Prihodnjo nedrljo, dne 19. januarja pridite vsi v trg Lučane na tabor obmejnih Slovencev. Začetek Job 11. ari. Kakor smo se na merodajnem mestu podučili, ja za varnost popolnoma preskrbljeno. Čete generala Maistra ao izdatno ojačene.
Žigosanje bankovcev podaljšano.
Na ukaz ministra za finance v Belgrade! je rok za žigosanje bankovcev avstro-ogrske banke podaljšan do vštetega 2.februarja 1919. — Dr. Kukovec,
fgBirpisiL
Darila za NS v Mi
gali v Hlaponcih po g, Domovi 115 K, K. Pesnici in gospa 2 Maribora zlato uro štvo pri Sv. Duhu Sobo pri Sv. Jurju
.vhipüf & Jri
,Al. Kokelj, župnik v
|fe	I
fi. Lovcu pri g. J. Še- I Kolahu, nadučitelja v | psstajenačelnik na j f gospa Kopri všakova v ' co, Kat. izobraž, diu-em vrhu 40 K, Dav. i žel. nabral o priliki
Maribor. Mestni gospodarski urad naznanja * da je dobil več tisoč kilogramov prekajenega svinjskega mesa dobre kakovosti, ki se bo oidalo trgovcem. Sol bo oddajal ‘trgovcem po 35 v po! kilograma in je v telo in ceno všteta tuli vreča-Krompir za krmljenje se bo prodajal samo na Rotovškem trgu za ceno po 42 y kilogram, in sicer se ga bo oddajalo v poljubni množini.
Maribor. Došle 30 večje množine sira. Trgovci se naj oglasijo v mestnem gospodarskem uradu. Prebivalstvo lahko dobi v trgovinah poljubno količino sira po 3 K 1 kg. — Oddaje se večje količine masti, Gena 35 K v podrobni prodaji. Trgovci dobijo primeren popust. — Došle so večfe množine prekajenega rae3a. Trgovci ga naj zahtevajo pri mestnem gospodarskem uradu. — Odd* se poceni več vagonov kislega zelja in kisle repe.
Pf Konjice. V nedeljo, 26. novembra popoldne je prig nas prireditev, na kateri govori profesor dr. H o k n j e c.
Slov. Bistrica. Čitalnica je priredila letos po dolgem odmorn zopet Silvestrov večer, ki je nad vse pričakovanje kramo uspel. Prišli so vsi Slo venci iz mesta in daljne okolice, celo iz Pragars kegs, in vsakdo je bil nad vse zadovoljen z lepo igro, ki je zopet pokazala, da ima Čitaln ca izvr stne igralce. Vsi so svoje vloge izborno pogodili, posebne pa zopet mladi Pinter. Todi petje je bilo izborno, bilo bi le želeti, da se v okrilju Č talnice osnuje kmalu stalen pevski zbor, igralci pa nam nsj krnela zaigrajo večjo ljudsko igro.
Makole. Med Dašo mladino je zavladalo veselje in navdušenje. Mladinski društvi Orel in Dekl. Zveza sta se poživili in sačeli delovati. V nedeljo po Božiča so se prvič zbrali Orli in še isti dan začeli s telovadbo. Dczdaj se je priglasilo že blizo 50 navdušenih mladeničev, ki se vsako nede Ijo popoldne po večernicah pridno udeležujejo te lovadbe — Na praznik Sv. Treh kraljev pa je imela Dekliška Zveza svoje prvo zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 150 novopriglašenih članic Govori so se vrstili za deklamacijami, vršila se je voLtev odbornic in k sklepu je zadonela po prostorni društveni dvorani lepa pesem »Slovensko dekle.«
Gostilna pri .Pošti* v Mariboru. Gostilna pri »Pošti* nasproti glavnemu kolodvora v Tegcttho-lovi ulici v Maribora je vsled bolezni gostilničarke gospe Meden začasno zaprta.
HIŠA
z* obitelj v Razvanja e sa« donosnikom in vrtom za zelenjavo se proda. Naslov v opravi.______________103
Sr; 60 drvarjev se sprejme za Bosno. Z1 sln-žek dober, potovanje brezplačno. Vpraša Fe v Šilerjevi c, 18 I. nd Maribor. 10?
MARIBORSKI BIOSKOP!
pri heifštu „Šteti Wien.“
g® ca esW'WWrEee	ce ee ea
V soboto, dne 18—21. prosinca 1919. Neiveiil film §¥©tm! Samo za odrasle.
Pot, ki pelje v pogubljenje.
Drama v 6 dejanjih.
Proti trgovtnizdekleti
55% išanes cene.

teciieeeeeetMcen m
Predstave se vrše v st ki dan ob 'j., 6 in 7. uri. V nedeljo ob »/* 3, 4 ih, Vs 6 in 7 nri.
m


Stanovanje išče ob teij brez otrok s 3 event. 4 sobsroi, 100 K na grade ti stem n, kateri mi fa-ko. oskrbi. Naslov: Alojzija Zemljič, Miribor, Tržaška ■e. 26. __ ______	_	99
Enovprežni voz
cdprt in krit, lahka konjska oprana oprava in 2 konjski , odeji se proda. Vpraša se pri Ferka, grad, Zofijin trg, Maribor.	100
Služkinja
iz poštene hiše se proti os krbi in dobri plači sprejme. Ferk, Zo fijin trg, grad, Ma ribor,	101
Zamenjan
mrjasca, 6 mesecev starega za plemensko prasico. Več pove hišnik v Bšamarkovi ul. 19, dvorišče na levo, Ma ribor.	93
Malo posestvo
v bližini Maribora se proda. Vpraša se pri Martin Kraner, Meljska e 10, Maribor. 95
HIsA,
Enonads fopna hiša z 8 sta nov. nji. svinjski hltvi in vrtom se proda. Tržaška c 5, Pobrežje, M ribor.	96
Kobila “
črne barve, 7 let stara, 8 mesecev breja, 16 in pol pesti visoka, je na prodaj v Studencih pri KUr boru, Šolska ul, 21.	97
Ključavničarji za konstrukcijska dela v že lezju pri elektrarni v Fali ob Dravi se sprejmejo. Po nudbe na stavbeno vodstvo elektrarse v Fali nad Mari borom.	55
Išče se večje ali
manjše posestvo z vinogradom Na užitku ostane lahko 1 oseba- P.onudbe na Mihael Fincher, Koroška eesia 40, Maribor	69
Najdena denarnica z
nekaj kioosni. Žolnir, Mari bor, Anzengruber ulica štev.
7	______________
Sedlarski učenec
so sprejme pri Ferku, grad, Zofijin trg, Maribor. 102
Moška ura
se je prodala 9 jan. na iaj-tersperski cesti od malega dečka neznanemu možu za 12 K. Isti ss prosi, da proda uro nazaj zs 40 K, ker je ura rodbinski spomin. Nas j lov v upravi.	106	|
Mlajša	I
močna žerska oseba zn pra- | oje perila iu pospravljanje sob sesprejme v „elektrarni v Fali* nad Mariborom, 68
Mil*»
za pranje v trdih kosih, dobro kakor Schfchtovc, razpo šilja po povzetja ali če se den -.v naprej pošlje, kg po If* kron, 3 kg 42 kron, JoS p Batič, Litija, 56
Piodam
deloma za živilo pliš zolo temnozeleno, lepo posteljo z ži nato ž mnico 2 pcsteljna in 1 namizei prt, kratke no ve hlače in irhaste hlače za 1?—16 letnega fanta, dobro ohranjene čevlje, šivalni stroj v klobučarni Leyrer, Maribor Gospode« ul. 22.______ 104
Kofelaojev le»
kupi vskako množico. Alojzij Hajdisjak, Krčevina 130 pri M-rihoru.______________106
Lepa gostil na
v msriborski okolici blizu koroškega kolodvora z mesarijo, 1 nadstropna hiša, 11 sob s pritiklinami, gospodar sk m poslopji, s hlevom za konje in krave, okrog 4 in pol orala arondiranim zemljiščem, sadnim vrtom in njivo pri hiši, lepa lega se radi preselitve proda. Poizve se se pri Vlahoviču v Studen-ch.	98
Vrn®
novo prav dobro bliz s n 1500 hi ima na prodaj 1 K 3-— Jožef Kovači v Szombathely na Ogrskem.	112
K rcsjlelln ce v i ja j i~
se takoj sprejmeio v vojaški realki v Mariboru l!l
Do sešita
se išče za jvdnega gospoda hrana in stanovanje Naslov Tratenšek, p. Gornja Sv. Knngota.	108
Hlapce
Ea pošt * voritf se išče. Oglasiti pri Tratenšek, Sv. Jurij na Pesni®:, p. Gornja Sv. Kungota.	109
m tlel»
zanesljiv opravnik (šaf-r) se sprejme za večje posestvo v trgu na Muti. Zoati mora oba deželna jezika Oženjeni imajo prednost Istotsm se sprejme tud; samostojna dek la. Ponudbe na Miloš Oset, Muta.
rabite vrtna ali po Ijska semena, pišite po eenovnik. Trgovi na s semeni SEVER & Komp., L ju bij a-70
4
na.
Zamenjam ati predam
kožuh za voz, suknjen plašč, vremenski ovratnik in čevlje, za mast, koruzno moko, krom-pir, strd in jajca. Mach, En-genstr, 8, Maribor. 71
Kovaški 'pemočnik
69 takoj sprejme v popolno oskrbo pri Janeza Novaček, Maribor, Lendgasse 7	72
~~V službu
se sprejme hlapec srednjih let, k dvema kravama na malem posestvu z obrtjo. O glasiti se je do 1. februarja v Framu 88,	_____	73
Hfigifeila ie je velja svota denarja od ma riborskega 1 olodvora do Ptu-a. Pošten najditelj naj jo odd« v Cirilovi tiskarni. 74
------Mit* ieiim ^
kupiti s posestvom m tudi v najem vzeti. Pi be ped „Mlin 18“ na n vo Usta.
Pok©r I
Dobi se zopet novo zid vila z malim posestvom glavni cesti, četrt ure od ribora iz*nemšk!h rok, n kupei naj se oglasijo Francu Špes, Lenau ulic Maribor.
Viničar
z 2—3 del. močmi se takoj sprejme pri Vid Murko, Meljska cesta 24, Maribor. 77
Hiša z vrtom
za zelenjavo v Maribora se takoj proda. Vpraša se v u-pravi Straže.	^79
Lepa meška suknja
in 2 kosmata pliš klobuka se prav po «pur prod«. 80
fchasiintuje s 2—3 sobami in kuhinjo išče slovenski rodbina. Do piši na upravo lista/ 82
Pri port čam
vse vrste obleke za gospode in po meri, iz finega blaga kot salonske obleke in na ročnike, tudi- za fante po priBerni ceni. Franc Cverlin, krojač, Maribor, Tegetthofo-va cesta 28.	83
Vsem
kmetom in poljedelcem, ki želijo naročiti za letošnje leto stroje, sesaike za studenca, vodovode, stiskalnice za grozdje in sadje, montiranje in popravila motorjev na bencin, mline in žage, n latilnice vi le itd. naj se obrnejo na monterja Jos p Eadr nas, podružnica tvrdke K. R Ježek Maribor, Meljska c. 109. 78
Javen razpis. Razpisuje se kolodvorska restavracija v Kočevju. Pravilno kolkovane prošnje z višino ponujene najemnine, spričevali o sposobne sti in narodnosti ja vložiti do 31, t. m. 1919 pri ravnateljstva drž. žel. SHS v Ljubljani, odd. II Na zapečatenem ovoju naj bo: Oferta za kol. restavracijo Kočevje. Detalira-ni pogoji o vadiju in višini kavcije so na vpogled pri ravnateljstvu, odd. IL^ 81
Posestvo
v resnici prve vrste v lipni škem okraju 20modko!od vera, imeniten kraj, biku 30 oralov obstoječe iz njiv, travnikov, vinograd in gozd, lepo poslopje sa z menja za polovico manjše posestvo in primem dopiačo, obstoječe kakor z gorajšnja tudi blizu kolodvora in lepi kraj v Jugoslaviji Ponudbe na g. J. Janšek v Mariboru, Tegetthoffa cesta 57.	84
Preklic*.
Podpisana prekličem vse, a-ka sem kateri koli osebi škodovala na dobrem imenu^z opravljivim ali obrekljivim govorenjem in ponižno prosim odpuščanja.	85
M Gstaltner, Hoče, PtkiM des lo. Serrtee, Kamnica pri Maribora.	86
Priložnostni nakup. Umetni min na turbine novo opremljen se zaradi bolezni proda, kakor stoji in leži je v bližini Maribora. Naslov v upravi.______87
Mizarski učenec
se takoj sprejme v Krčevini 140, Maribor, Benkič. 88
Preda lie:
2 zajčja hleva in perilnf va Ijar, Frane Jožefova ul. 45, Maribor,	89
FraneHager
izdelovateljsre braih predmetov in predme tov iz bronca. MARIBOR, Viktringhofg. Ulica 22, izdeluje štampilije avčuka in koviae, barvne nice in barve, štampilje itd	350
Iščem
ega Bteaovuiks s ctalgzmoš-g§ctihami za vluvgtad. Ktil-,jska ulica 8, Mar b, 66
Hlapce ka hlev se
išče za nek graščinski hlev. Trajna služba. Mi nudbe na
graščinske oskrbništvo Novi Klošter, p Sr. P«kr v Sav. dolini.	452
Pehiitvo.
najboljšo kaioiosti izdelajo in predaia po smernih s«nah Obrtna zadruge mizarskih mojstrov v Mariboru, Grajski tfg it 3.
1 ’ kspuj® tudi vsakovrstni mi-asrski ies.	68
Vin čarja™
e 8 di> 4 d«!, moč ili »s «prej -
me takoj p-oti dobri p aßi in ta di z iirežosu, B h*rd Flik, Fram
Vež s« i«e pri h šalte v Bism.-r-kovi_e8*si	_^j68
Zsmsnja ss en par novih
moikik Čevljev i j svriaik za rasst Julia Lepej, Maribor, Nsgyeva ulica It. tO	69
Gospodinja
iek »tožbo spremeniti, saiožuo rsslngs ds:*. Naslov v upravi lista	*1
Viničar s 3—4 del močmi
se sprsjae takoj. Naslov v uprav-
Blltv«.	4 ?
■iiimiimiiiiiiniuh iiiii—n11 ■iinar
Isoem spretnega
podobarja in misariksga pomoč-nska, ki ima vrselje do cerkvenega del*. Ivo Sojž, podobar ia po zlatar v Maribora, Boiserjeia ni. 36.	889
ŠAFER za vinogradniško
posestvo se iiće. VpraSa se pri Pavli Kriiiek-llger, Grajska ul, 8, Mwibor.	401
Proda t» ”
dims, 6 postelji. 3 robe» «a ©-geniti eaa rimska sukaja, simska jopsa, 2 omari (Schublad kftitsa) ali se zaase«ia s a koruzo ali ječmen. Koroška cesta 68, Mari bor.	'	6
Viečitr
b 3—4 delavskimi močmi sa sprejme ped ugodnimi pogoji v Meljskem vrhu Štev. 9. Maribor.	22
~““™~Vteičar s 4—5 del. močmi, zmožen obeh deželnih jezikov se sprejme proti dobri plači V praša so pri Leyrer, Leitcr-šperg pri Mariboru.	21
"	‘"“N* prodaj '™"
lep hrastov, kostaajev, amerekov it i ia travnik, skupaj P orslrv. Rogp h it, 118 pri Mjrb. 48
Dobro
ohiraajcas vrv 8S msa možna iu 4> as dolga se p?oda. Ptuj, Sehei-bel, Anastazij G.üsov» at 26- 64
Išče se
na veliko posestvo pridaa dekla, katera ima veselje do vsakega dela in zna zlasti dobro molzti. Ponudbe pod „Dekla“ na upravo Tudi se sprejme samostojna osčba (sirota a i vdova brez otrok) za samostojno gospodinjsko delo. Ponudbe pod „Gospo-d nja“ na upravo. 46 J
""Stfo,i«ika ........
z» Diesel-jev «troj, zanesljivega, trssaegi ia veščega v popravkih, eveotuelao sposobnega invalida sprejme v trajno službo ob popola! oskrbi, paromlin I. Zadravec, .Središče. Nastop takoj. Ponudbe z B&btevkosa plača žn pre-p'si spričeval imenovanemu, 498
LerljargM po močniki
■e sprejmejo tekoj. TegeM-hofova ulica 30, (na 4vo-rlšču). Maribor.	11
Več ččrljarie? išče proti dobremu plačil«, Giušič, Grajska ulica 20, Maribor, _____________468
Nat oti. zimke . iz emajlirane pio&vine, trpežne, priporoča vsem narodnim društvom in trgovcem, uzorci na razpolago. Skladišče na debelo. M. Bi-dovc Maribor, Tegethofova cesta 28.____________ 459
Aii imatč luč,?
Jako dobre karbitae svetilke, ki se prilegajo v pet o-lejske svetilke kakor tudi v razno vodne čaše. Kot stane K 15— Vsako množino karbita razpošilja indu strija za razsvetlj-vo dr. %, o z. Maribor ob Dravi, Gosposka uk 5._	13
Strojno
(tnazJnn) olje vseh vrst, kakor uidi nadaljne izdelke Gališke-karpatske petrolejske delniške družbe dobavlja v crjginalnik sodih in po originalnih cenah „Dražba za promet petroleja z o. z, podružnica Maribor.	4
V linjem
p»*nejii nakup se išle gostilna sli trgovi»« % usksj setaljišžs v Mariboru, ololiei ali na deželi v prometnem težjera kraj» ob že-lezuiaf. Posudbe na uaalov Z. 8. poštna ležeče Štorfe.	4*76
ZiBt8jiv! Is dostojni
i vinižsaji 8 8"“4 dal. močmi »e I iščejo e» pjssstv * s majhnim vi-I »ogradom. Vprašati je v tovarni j s» usaie, Badl Äatoa, Esslf.daik, I Maribor. ...	83
n^majlirana j os«aa
vsake vrste sa prodaja v Maribora, Franc Jožefova ceste
2.	15*
Tovarna
za milo in sodo. Ignacij Fock v Kranju, Gorenjsko; dobavlja: prvovrstno jidmato milo, kristalno sodo, pralni ing, najfiaejši kolomaz, kukajo vsako množino loja, vsako množ. loja, odpadke maščobe, razno olje ia kolofoni-V>	.	____________
p®«- m «smaas»	^apsssab*
tšmgmatam m.
imetje pozor!
Hlače vina, pristno modno blago za moške in otročje obleke ter žensko zimsko blago se po zelo znižanih cenah zopet razpošilja. Vpraša sev Maribora, Bismarkova ulic? 17, priti, vr. 3, Maribor, Martin Stadler, trg. posredoval »ica,	330
"^Usajfiie čevlje
jo novih ecash v s-sek oblikah iu *r.Prostih sopst raspošilj* „Čevljarska sadrag»K. Miren, ss-6»sso Vrboves, p, Mosirj®. — Z-jhtcvujte seaisel	498
Čevljarski mojster Viktor Šenk, Lenaugasse 12 v Mariboru naznanja, da j0 zopet otvoril svoja čevljarsko delavnico in se priporoča za obilen obisk.	35
L čenča, ki ima veselje I za podobarsko obrt sprejme I pod ugodnimi pogoji Ivan
Sojč, Maribor, J ulica 26
Rešseijeva 15
■ Vsled msfafljenjft
trajajočega razpošiljanja poštnih zabojev se bo v I. mariborski eksportni hiši Luna, Stolni trg 11 v Mariboru otvorila razprodaja blaga za stranke cd 2. prosiaea in sicer za prekupovaljc kakor tudi potrelovalca. Preku-povalci imajo primeren rabat. Za razprodajo nam je posebno došlo zimsko blago, kakor nogavice, zi tiske čepice, zapestnice, čepice za sankanje, ženski jopici z in brez rokavi. Jopiči za> moške in dečka itd, galanterijsko blago, igrače in kuhinjsko orodje. Samo dopoldne od 8—12.	65
Visoka nagrada
isgubi! «trn 16 jasaarja, ddko-meute kot; krsta! list, epriševai* itd. Kisoko mgradtado tistemu, ki mi jih vrae. Peter Matlasić, Mariaor, Bismarkste, 17, p itiičj« «a levo.
«■■<>----a' -■ t—r-m -r-r-r-ni ni-i-MTiifn' -tt—ii—*r—~~**~--
Ptcvrsamem rezanje na svoji parni žagi. Prodajam tam razno rezano blago in krajce. Kupim hlode in stoječe gozde. Oster, parna žaga, Meljska cesta. Maribor.	  20
' Maj» želi službe. Naslov v upravi lista.	91
Dekla če2 20 let
stara, ki zna malo kuhati, in jo vnseli obrtno del® sprejme se pri slovenski družini. M S. D ,-mk igelgasse 2 pri vili Äiwies.	92
Posladke?ješ kavin nadomestek kg Iv K ima na prodaj Zoppotb, Mozartova ul. 57, Maribor. 94

mmmm
m a&zmmmmu: