GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ’’ KIDRIČEVO Štev. 11 November 1973 LETNIK XL 30 let naše socialistične republike SESTANEK ALUMINIJCEV V KIDRIČEVEM PREDELOVALCI: aluminij moramo NAJNOVEJŠE! Poslovno združenje za energetiko je sprejelo predlog izvršnega sveta SRS, da se bo pričela TGA s 1. januarjem 1974 postopoma vključevati v obratovanje, tako da bi s 1. aprilom 1974 lahko obratovala s polno zmogljivostjo. dobiti za vsako ceno ! Letos bo poteklo natanko 30 let od dneva, ko je bila na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu razglašena republika in ko so bili tudi postavljeni temelji naši današnji socialistični ureditvi. Danes prav gotovo ni potrebno našim delovnim ljudem opisovati vseh tistih težkih časov, v katerih se je dejansko rodila nova socialistična Jugoslavija, čeprav bi morda bilo potrebno vedno in povsod ponavljati, saj so se med tem ča- com i? 30 letih, izrodile mar- sikatere stvari, ki so bile drugače pojmovane v socialistični ureditvi nove države. Žal moramo biti odkriti in pravični, ko govorimo o tistih, ki hočejo še danes, po 30 letih, izmaličiti našo narodnoosvobodilno vojno, vse naše povojne uspehe na gospodarskem in tudi na političnem področju. Naša država je pod vodstvom komunistične partije in tovariša TITA dosegla zares zavidanja vredne rezultate v povojni graditvi; prav po zaslugi osebnosti tovariša TITA si je Jugoslavija pridobila tudi mednarodni ugled v borbi za mir na svetu in sožitje med vsemi narodi sveta. Jugoslavija, ki se ni in se nikoli ne bo podredila interesom velikih sil, si je vedno prizadevala opravičiti svojo neuvrščenost, čeprav še danes mnogi tega ne želijo in nočejo razumeti, še več: skušajo celo prikazovati določene naše notranje probleme kot neuspeh ureditve, ne pa nekaterih posameznikov, ki želijo ribariti v kalnem in tako našo socialistično Jugoslavijo navzven prikazovati povsem drugačno, kot v resnici je, o čemer je danes že seznanjena velika množica ljudi po širnem svetu. O o & 0 *12 O «fc o o o H* O •CD-frO-iürC Iskreno čestitamo ZA 29. NOVEMBER — PRAZNIK NAŠE REPUBLIKE ZA 21. NOVEMBER — PRAZNIK NAŠEGA PODJETJA vsem članom delovne skupnosti, njihovim svojcem, našim upokojencem in poslovnim prijateljem Naše čestitke povezujemo z najboljšimi željami — za še večji gospodarski napredek podjetja in ugodnejše življenjsko blagostanje vseh zaposlenih v naši delovni skupnosti Samoupravni organi - vodstva druž. pol. organizacij - vodstvo podjetja - uredniški odbor Aluminija Sredi oktobra se je zbrala v Kidričevem večina porabnikov in predelovalcev aluminija; srečanje je organiziralo naše podjetje skupaj z Impolom. Na sestanku sta bila obravnavana sedanje stanje in perspektiva aluminijske industrije. Sestanka so se udeležili predstavniki republiških forumov: republiški sekretar za gospodarstvo, republiški sekretar za plan, dva predstavnika gospodarske zbornice SRS, predstavnik CK ZKS, dva predstavnika Republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva. in legurami (to je pripravilo naše podjetje) in informacija o preskrbi z aluminijem, njegovi polizdelki in končnimi izdelki v zvezi z omejitvijo proizvodnje aluminija v TGA Kidričevo, katero jo je pripravil IMPOL. Pred pričetkom sestanka je bila navzočim razdeljena še dopolnilna informacija zaradi celovitejšega pregleda sedanjega stanja in razvojnih programov slovenskih koristnikov metala; to je pripravil glavni direktor našega podjetja — Milan Krajnik, dipl. oec. Glavni direktor našega podjetja je uvodoma obrazložil situacijo o preskrbi s primarnim aluminijem. Nakazal je problematiko, ki je nastala po redukciji električne energije na tem področju, ta pa ne zadeva samo našega podjetja, ampak tudi ostale potrošnike aluminija. Primanjkljaji primarnega alu- minija so razvidni iz informacij, katere so dobili vabljeni na ta sestanek. Predstavniki potrošnikov a-luminija so izražali zaskrbljenost zaradi pomanjkanja primarnega aluminija. Zaradi pomanjkanja tega metala so morali v nekaterih podjetjih zmanjšati proizvodnjo. Ukvarjajo se s problematiko zaposlitve tistih delavcev, ki zaradi pomanjkanja surovin — aluminija — nimajo dela. Pre- (Nadaljevanje na 4. strani) Na sestanku so bili predstavniki delovnih oganizacij in družbenopolitičnih organizacij: Slovenija avto Ljubljana, Gorenje Velenje, Kovinotehna Celje, Iskra Kranj, Tuba Ljubljana, Itas Kočevje, Alpos Šentjur, Mehanika Trbovlje, Agrostroj Ljubljana, Elektrogospodarstvo Maribor, Tomos Koper, TAM Maribor, EMO Celje, Jeklotehna Maribor, LTH Škofja Loka, Elektroko-vina Maribor, Mariborska livarna, Metalka Ljubljana, Kovinoplastika Lož, Plutal Ljubljana, Ljubljanska banka, Združenje industrije aluminija Jugoslavije Beograd, Skupščina občine Ptuj, Skupščina občine Slovenska Bistrica, Komite občinske konference ZKS Slovenska Bistrica, Komite ZKS Ptuj, Sindikat občine Sl. Bistrica, Sindikat občine Ptuj. Vsem povabljenim na sestanek o sedanjem stanju in perspektivah slovenske aluminijske industrije je bila poslana informacija o proizvodnji in preskrbi s primarnim metalom Bomo v letu 1974 imeli dovolj električne energije za polno proizvodnjo? Kako smo poslovali? Iz tabel I, II in III je razvidno, kako smo poslovali v septembru in oktobru 1973 in v obdobju I. — X. 1973. Indeks 1973/72 prikazvoe odnos dosežene proizvodnje v obdobju I. — X. 1973 nasproti enakemu obdobju 1972. I. DINAMIKA PROIZVODNJE OBSEGA INDEKSI FIZIČNEGA Obrat — mesec Plan D o s e ž e no v mesecu kumulativno 1973/72 A. GLINICA 1. Izluženo-' September 100 97,06 96,01 100,76 Oktober 100 108,05 99,12 99,64 2. Kalcinirano: September 100 89,57 97,99 96.92 Oktober 100 118,07 99,76 98,80 B. ALUMINIJ 1. Hala A September 100 60,18 94,36 96,12 Oktober ICO — 84,73 86,35 2. Hala B September 100 104,82 103,68 107,00 Oktober 100 104,28 103,74 106,90 3. Hala B/12-P September 100 121,33 119,22 69,01 Oktober 100 119,92 119,29 71,40 4. Hala B/12-S September 100 96,05 87,00 Oktober 100 92,74 87,58 5. Livarna September 100 81,86 97,47 102,73 Oktober 100 56,69 92,99 98,27 6. Anodna masa September — — 91,19 89,67 Oktober 100 71,24 89,14 91,10 Pregled realizacije prodaje v oktobru 1973 Plan Index 1. Aluminij in gnetne zlitine 100 52,93 2. Livarske zlitine 100 149,74 3. Glinica 100 150,95 4. Hidrat ICO 112,13 n. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — X/1973. Indeks Plan Oktober I-X/73 1. Za 1 tono glinice: Boksit 100 103,11 104,60 NaOH 100 54,03 86,81 Para 100 110,70 105,89 2. Za 1 tono aluminija: Hala A: Ne obratuje. Hala B: Glinica 100 100,00 98,85 Anodna masa 100 92,87 99,13 Kriolit 100 95,00 75,00 Fluorid 100 100,00 93,33 El. energija — kemija 100 99,75 100,33 Hala B/12-P: Glinica 100 99,95 100,06 Anodni bloki 100 97,32 100,00 Kriolit 100 75,56 84,44 Fluorid 100 70,00 70,00 El. energija — kemija 10© 94,09 9847 Hala B/12-S: Glinica 100 100,15 100,00 Anodna masa 100 99,13 98,78 Kriolit 100 87,50 92,50 Fluorid 100 76,67 70,00 El. energija — kemija 10© 100,68 103,16 3. Za 1 tono anodne mase: Petrolkoks 100 103,34 100,80 Katranska smola 100 93,65 98,40 El. energija 100 108,37 104,00 N E Z 6 0 D E ZA OKTOBER Oktobra se je poškodovalo 13 naših sodelavcev: Prikaz ponesrečencev po OZD Na del. m. OZD Aluminij 4 OZD Glinica OZD Vzdrževanje in del. sredstva 7 OZD Skupne službe 1 SKUPAJ: 12 Na poti 1 1 Število nezgod po vzrokih: Stroji in strojne naprave s hibo 1 Prometna pota 2 Nepravilnost pri delu 5 Kršenje SVD predpisov 4 Neprevidnost pri delu — 2 osebe 1 Število nezgod po virih: Prevozna sredstva 2 Ročno orodje, orodje na meh. ali el. pogon 5 Premog, koks, boksit 1 Kisline, lug, voda 2 Prahi, smola, soda 1 Železo, kon. in ves ostali mat. iz železa 2 V oktobru so se poškodovali naslednji sodelavci: OZD ALUMINIJ 1. Ivan Jakolič; pri vstavljanju novega klina je čeljust pulivca klinov nenedoma spustila klin, kateri je zdrsnil v anodo. Pri tem je nastal brizg tekoče mase, katera ga je zadela po vratu in levi strani obraza. Utrpel je lažjo opeklino. 2. Franc Vtič je pri vzvratni vožnji električnega vozička trčil v železno korito. Pri trčenju je na stegnu in kolenu desne noge utrpel lažjo poškodbo. 3. Venčeslav Petrovič je pri umivanju nog utrpel Lažjo opeklino na prstih leve noge. 4. Stanko Menoni; pri jemanju orodja ga je sodelavec nehote udaril z ročajem orodja po desnem očesu. OZD GLINICA 1. Vinko Bombek se je peljal s kolesom proti domu. Na delu poti, porasli s travo, ki je bila mokra, ga je zaneslo, zaradi tega si je poškodoval levo nogo v kolenu. OZD VZDRŽEVANJE IN DELOVNA SREDSTVA 1. Francu Tomažiču je pri delu padlo ročno kladivo iz rok na tla, kjer je bila luža luga, Pri brizgu mu je kapljica luga padla v desno oko. Utrpel je lažjo poškodbo. 2. Stanku Zemljaku je pri izhodu iz avtoklava spodrsnilo, pri čemer je zadel z desnim ramenom ob železno ograjo; utrpel je lažjo poškodbo na ramenu. 3. Milan Tominc je pri vožnji s kolesom zadel ob robnik cestišča, pri čemer je padel in se poškodoval po obrazu. 4. Jožefu Kokotu je pri klesanju betona s pnevmatsko pištolo spodrsnilo in se je na železni cevi udaril po levi strani prsnega koša. 5. Franc Jeza; pri vrtanju rotorskih kap ga je ostružek zabodel v palec in kazalec, pri čemer je utrpel lažjo poškodbo. 6. Franc Širec je pri piljenju posnemavke za hlebčke utrpel lažjo poškodbo na palcu leve roke, ko je zadel z roko ob primež. 7. Mihael Jeza; pri avtogenem rezanju železnih plošč v mokrem mlinu mu je padla kaplja luga v levo oko. Utrpel je lažjo poškodbo. OZD SKUPNE SLUŽBE 1. Jožica Novak je rezala meso. Pri rezanju ji je nož spodletel, pri tem se je vrezala v palec leve roke. Obveščenosti -več pozornosti! 8. novembra 1973 je bil enodnevni seminar v Murski Soboti, katerega organizator je bil uredniški odbor Delavca iz Murske Sobote; ta list izdajajo za več kolektivov skupaj. Na seminarju so predavali: Slavko Klinar, odgovorni u-rednik Delavca, Karel Peček, predsednik izdajateljskega sveta Delavca, Evgen Emri, odgovorni urednik Pomurke iz M. Sobote, Franc Vrlič, predsednik uredniškega odbora Aluminija iz Kidričevega in profesorica Vida Korošak, slavistka iz Murske Sobote. . Seminar je bil dobro pripravljen, zato je bil obisk 100-odstoten. Udeležili so se ga dopisniki raznih proizvodnih podjetij, trgovine in gimnazije. Kot gostje smo bili prisotni štirje dopisniki lista Aluminij. Smelo lahko trdim, da si takih seminarjev še želimo, saj je bil to delovni seminar, na katerem je po vsaki točki izvajanja predavatelja bila možnost še za razpravo in izmenjavo mnenj, ki so bila v večini primerov — istovetna. Pordarjano je bilo, kaj za pro- izvajalca pomeni obveščenost in kako je treba na kvalificiran način obveščati. Tildi o tem, kaj naj bo v raznih aktih podjetja zapisano glede obveščenosti. Da bo to v samoupravnih aktih zatpisano, so predvsem odgovorne sindikalne organizacije, ki bi naj bile pobudnik neposredne skrbi za delavca. Trdno oporo bi morale imeti od organizacije zveze komunistov, mladinske in drugih organizacij v podjetju. Problem, ki tare domala vsa tovarniška glasila, je ta, da se morajo pisci člankov prilagajati sredini, v kateri so, kajti, če odkrito pišejo ali vprašajo, so mnogokrat tarča raznih kritik ali postanejo celo nezaže-ljeni člani delovne skupnosti. Seveda tam, kjer so družbenopolitične organizacije, ki jim je do tega, da so stvari obravnavane odkrito in se takim elementom postavijo po robu, je teh stvari manj. Mnogi so ugotovili, da bi naj vodilni in vodstveni delavci imeli določeno dolžnost, ki bi morala biti zabeležena tudi v sistemizaciji njihovih delovnih mest, namreč, da so dolžni informirati kolektiv o vseh stvareh, razen tistih, ki so poslovna tajnost podjetja. Danes smo mnogokrat priče, da moramo za nekatere informacije spraševati, pa še tedaj jih ne dobimo. Na rovaš te slabosti krožijo potem desinfor-macije, ki nam pa vedno škodujejo, ne pa koristijo! OB PRAZNIKU TOVARNE iskreno čestitamo VSEM SODELAVCEM, KI SO DOPOLNILI 10 LET NEPREKINJENE ZAPOSLITVE V NAŠEM PODJETJU: Iz OZD Tovarna aluminija: Jože Burg, Janez Bezjak, Janez Bezjak, Stanko Breg, Martin Breg. Štefan Bratovčak, Jože Dikavčič, Anton Frlež, Lvidvik Gorjanc, Ciril Horvat, Lovro Jeza, Stane Jakomini, Mihajl Kornet, Vincenc Klasinc, Anton Lozar, Franc Lamberger, Franc Lozinšek, Martin Milošič, Ignac Matjašič, Daniel Nahberger, Viktor Perkovič, Franc Petrovič, Franc Plohl, Venčeslav Pulko, Stanko Sitar, Alojz Vigali, Ivan Vuzem, Ivan Veronek, Stanislav Verdenik in Jože Zupanič. Iz OZD Tovarna glinice: Marija Emeršič, Alojz Petek in Jože Soršak. Iz OZD Vzdrževanje in delovna sredstva: Mirko Bezjak, Anton Celan, Adolf Erjavec, Karl Fridl, Oto Fabjan, Adolf Golob, Janez Golob, Rudolf Hojski, Franc Jakolič, Stjepan Lončarič, Feliks Muršec, Anton Malinger, Mihael Podgoršek, Štefan Predikaka, Jožef Peršun, Franc Ribič, Franc Širec, Jože Švagan, Stanko Štern, Anton Ščurič, Stanko Toplak in Marjan Žargi. Iz OZD Skupne službe: Ivan Beras, Anton Brlek, Stanko Debeljak, Marija Forbici, Alenka Gorup, Janez Grabrovec, Marija Hrovat, Angela Jamer, Stanko Kozoderc, Jožef Kukovec, Janez Kurež, Elizabeta Korenjak, Stanislav Krumpak, Zvonko Mohorko, Janez Polanec, Konrad Posavec, Martin Rakuš, Jožef Soršak, Franjo Škrinjar, Albert Tomanič in Terezija Vajdič. Priprava peči za vklop Kostanjevec, Franc Prešiček, Franc Vidovič, Matevž Skok, Franc Gotvajn, Franc Galun, Helena Majcen, Ernest Janžekovič, Ivan Jus, Janez Fri-dauer, Stanislav Praprotnik, Stanislav Meglič, Stanislav Pal, Rudolf Arnejčič, Janez Cafuta, Štefan Verbek, Jakob Šohar, Oto Težak, Franc Jakah, Janez Žuran, Franc Vreže, Mirko Adamčič, Jože Ze-lenjak, Stanislav Gajšt, Janez Pal, Anton Mohorko, Jože Zamuda, Alojz Jerenko, Ludvik Anžel, Maks Jabločnik, Jože Toplak, Viktor Hazabent, Jože Šegula, Anton Slešič, Ivan Cafuta, Marija Špoljar, Anton Rampre, Alojz Svemšek, Rudolf Čelan, Branko Mlinarič, Albin Tomše, Katica Stupan, Mihael 'Bednjički, Edvard Fe-renčič, Ivan Kota, Janez Korez, Branko Kolarič, Zvonimir Klajderič, Ivan Vnuk, Anton Tomanič, Janez Erbus, Jože Robič, Vinko Čuš, Fridolin Krneža, Boris Solovjev, Stane Lampič, Ludvik Sluga, Stjepan Pavlinek, Anton Kirbiš, Viktor Brglez, Stanislav Godec, Jožef Gajzer, Janez Mohorko, Franc Lah, Peter Rudolf, Anton Zafošnik, Jože Kuret, Janez Mesarič, Viktor Žnidar, Rudi Belšak, Ivan Lah, Antonija Murko, Anton Kurilič, Ivan Krajnc, Štefan Zupanič, Vinko Knez, Stanislav Kokot, Franc Korpar, Konrad Kramberger, Janez Kiseljak, Jakob Kuhar, Mirko Zaspan, Alojz Menoni, Franc Paveo, Štefan Frčeč, Matevž Metličar, Franc Anton Brglez, Stanislav Šegula, Franc Skaza, Lovrenc Kiseljak, Franc Petelinšek, Viktor Zupanič, Dragoljub Ačimovič, Slavko Janžekovič, Franc Krajnc, Franc Žižek, Anton Dogša, Franc Štumberger, I-van Kopajnik, Franc Zadravec, Anton Štrucl, Stanislav Ivanuša, Vincenc Kovačec, Janez Metličar, Janez Jus, Matilda Ačimovič, Jakob Spole-nak, Karl Spolenak, Martin Bevc, Stanko iHanželič, Ludvik Repec, Rudolf Marušek. Janez Šprah, Aloiz Zupanič, Franc Merkuš, Martin Turk, Vincenc Verlek, Franc Intihar, Franc Bogme, Jože Žibrat, A- Slatič, Ivan Herman, Jožef Frigi, Ivan Kozoderc, Štefan Žnidarič, Jože Braunštajn, Anton Žerak, Otmar Vedlin, Jernej Širovnik, Alojz Kmetec, Janez Vertačnik, Franc Štajner, Ivan Kokol, Ludvik Ostro-ško, Viktor Jus, Franc Hertiš, Stanko Bogme, Ciril Jazbec, Alojz Vtič, Franc Kozel, Justin Repič, Franc Leskovar, Jakob Smiljan, Ivan Malek, Franc Kozoderc, Ivan Ivančič, Viktor Prelog, Ivan Petrovič, Stanko Klinc, Franc Muzek, Štefan Kiselak, Franc Zajc, Jože Rožman, Franc Klajnšek, Srečko Člani naše Ob tovarniškem prazniku TGA, 21. novembra 1973, bodo dopolnili naslednjo neprekinjeno delovno dobo: 20 LET IN VEČ: Franc Godec, Božena Zorec, Janez Lajh, Stane Tonejc, dipl. ing., Franc Vratič, IVIi rk.o K onci- rič, Marjana Toplek, Boris Gorup, dipl. ing., Stanko Kova- Karl Antonič, Maks Kmetec, Stanko Brglez, Franc Duh, Anton Draškovič, Štefan Frangež, Jakob Fakin, Jože Frčeč, Štefan Fuks, Ivan Firbas, Jakob Galun, Franc Kosi, Jože Mikec, Štefan Nežmah, Anton Nadelsberger, Martin Žerak, Korošec, Jožef Medved, Ernest Vrečar, Miroslav Hrenko, ing. Karl Levanič, Albin Špehonja, Jože Hliš, Jože Repec, Stanko Zupanič, Maks Potočnik, Jože Žnidar, Franc Čeh, Franc Vehovar, Franc Novak, Franc Rašl, Franc Bratuša, Stanislav lojz Šegula, Marko Prepelič, Franc Emeršič, Štefan Hadler, Franc Petek, Franc Vindiš, Edi Kirbiš, Andrej Merc, Janez Turk, Franc Petek, Mirko Smrtič, Stanislav Erbus, Ivan Poplatnik, Maks Svenšek, Vinko Murko, Ivan Ratajc, Alojz Premužič, Rudolf Emeršič, Peter Gegič, Stanko Sok, Janez Pulko, Marija Gradišnik, Stanko Goričan in Feliks Pišek. (Nadaljevanje na 5. strani) Delavci iz elektrolize A urejajo okolico čič, Angela Kranjec, Janez Bezjak, Ludvik Bur j an, Matija Frčeč, Ivan Kampi, Franc Klajderič, Anton Kokol, Franc Koren, Stanko Kovačec, Emil Mojzer, Štefan Skledar, Jože Zupanič, Andrej Toplek, Tomaž Milošič, Kristina Muršec, Alojz Horvat, Valter Kolarič, Ivan Juriševič, Martin Mojzer, Stanko Hertiš, Franc Meznarič, Franc Kolarič, Zora Težak, Ludvik Mesarič, Štefka Hmelina, Angela Kampi, Stanislava Mesarič, Mihael Emeršič, Anton Furman, Rudi Hlu-šička, Franc Koletnik, Anica Plajnšek, Štefan Dončec, Ivan Pulko, Anton Arnuš, Rudi Mlinarič, Franc Visenjak, Franc Šterbal, Jože Frank, Janez Verbančič, Ivan Pišek, Janez Pulko, Vida Resnik, Ivan Bur-jan, Janez Štumberger, Pepca Firbas, Miran Gotvajn, Ladislav Fajt, Franc Jevševar, Anton Klajnšek, Jože Turk, ©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆G ^©☆©☆©☆©^☆©*•©☆©☆©-1 © © © * © * © * 0 * © * 0 0 # © * 0 -vf © * 0 © M 0 * © © © « © * 0 © © © Ž Proslava tovarniškega praznika Praznik naše tovarne — 21. november — in državni praznik — 29. november — bomo proslavili 20. novembra z začetkom ob 13.30 v dvorani naše restavracije v naselju — z naslednjim PROGRAMOM: 1. Internacionala (godba Kidričevo) - 2. Pozdravna napoved programa (vodja programa) 3. Slavnostni govor (predsednik CDS) 4. Borbene pesmi delavskega razreda (pevski zbor Kidričevo) 5. Čestitke delovnemu kolektivu (predstavniki družb, politič. org., učenci Osn. šol Žetale in Kidričevo) 6. Razdelitev spominskih daril članom delovnega kolektiva ob 10-letnici dela v tovarni (vodje OZD) 7. Učenci Osn. šole Žetale in Kidričevo bodo izvedli kulturni program 8. Razdelitev pokalov za športne uspehe (sindikat) 9. Državna himna (godba Kidričevo) Od 13. ure naprej bo igrala pred restavracijo godba iz Kidričevega. Program pa bo trajal okrog 90 minut. CDS je predlagal, da bi 20. novembra prenehala dnevna izmena z delom ob 13. uri. Vsi člani delovnega kolektiva in upokojenci so vabljeni na proslavo! © © ij- © 53- © 53- © © 53- © 53- © 53- © 53- © 53- © 53- © 53- © 0 53- © 53- Z zbora predstavnikov proizvajalcev in predelovalcev aluminija predelovalcem aluminija — s tem, da ne bo vsa povečana proizvodnja realizirana na račun izvoza zaradi eventuelne-ga odplačevanja inozemskih kreditov. Doseči bi bilo potrebno samoupravni sporazum vseh porabnikov aluminija za sodelovanje pri investicijah za povečanje kapacitet aluminija, kar je vsekakor bolje od najetja tujih kreditov, ki so vezani na izvoz primarnega aluminija. — Skleniti je potrebno družbeni dogovor o omejitvi porabe električne energije, če bi spet nastopila kritična situacija. Pri tem je treba rešiti tudi vprašanje kompenzacij. Ni mogoče prenesti v celoti vsega bremena na enega potrošnika. Tisti potrošnik, ki je nadpovprečno reduciran v primerjavi s celotnim gospodarstvom, je upravičen do odškodnine. — Ugotoviti je potrebno, kakšen delež obsega aluminij v celotnem slovenskem gospodarstvu, kakšna je stopnja finalizacije, koliko je mogoče stopnjo finalizacije povečati in iz tega izračunati nazaj primarni koncept, ne pa ugotav- javno nastopiti tako, da bo povsem verificiran in bo tako rešena problematika aluminija nasploh. — Nesporno je ugotovljeno, da je potrebno v Kidričevem čimprej izvesti rekonstrukcijo. Zastarelo tehnologijo je treba nadomestiti z modernejšo, ki bo ob enaki porabi električne energije dajala večjo količino aluminija. — Za rešitev trenutne krize na področju primarnega aluminija je treba posredovati pri pristojnih organih za odobritev brezcarinskega uvoza potrebnih količin aluminija. —Materialne rezerve države naj omogočijo omiliti težave, katere imajo predelovalci aluminija zaradi nezadostnih količin aluminija. Zagotoviti je treba daljše roke za nadomestitev teh rezerv. Vodstvo našega podjetja vlaga zaradi tega vse napore za rešitev problematike, ki je nastala zaradi pomanjkanja električne energije na področju preskrbovanja z aluminijem. Osnovno je: rešiti energetsko situacijo, zagotoviti zadostne količine električne energije in omogočiti rekonstrukcijo Predelovalci: aluminij moramo dobiti za vsako ceno! ■ (Nadaljevanje s 1. strani) delovalci imajo sklenjene pogodbe z odjemalci, ki so visoko penalizirane. Reševati morajo problem v zvezi s plačevanjem visokih penalov, ker pogodb niso v stanju realizirati. Predstavniki našega podjetja so seznanili navzoče s problematiko proizvodnje in trenutno situacijo na svetovnem tržišču aluminija. V sedanjem, izredno konjukturnem obdobju so cene aluminija nadpovprečno porasle, vsi pa so zainteresirani za čimvečje količine aluminija. Tako se dogaja, da tudi največji proizvajalci aluminija v svetu iščejo kakršnekoli količine aluminija po zelo visokih cenah. Glede na vse večje potrebe po aluminiju v naši republiki, bi se bilo potrebno odločiti o nadaljnji proizvodnji aluminija in morebitni razširitvi proizvodnih zmogljivosti. Predelovalci so vztrajali pri tem, da morajo dobiti aluminij, ne glede na ceno. ZAKLJUČKI NA TEM SESTANKU SO BILI: — Elektroenergetska bilanca mora biti narejena tako, da bodo imeli vsi direktni porabniki električne energije e-nakopravni položaj. Ce je na razpolago določena količina električne energije, naj bo deljena vsem direktnim porabnikom enakopravno — glede na njihove potrebe. Če se ugotovi, da bodo na razpolago določene količine električne e-nergije, ki so planirane na osnovi hidroloških razmer, razpoložljivega premoga in dragih energetskih virov, vključujoč tudi količine električne energije, katero dobivamo iz drugih republik na osnovi sofinanciranja energetskih virov in izvoza, je potrebno te količine električne energije razdeliti potrošnikom, pri čemer ni nobene potrebe, da bi Kidričevo imelo podrejen položaj. — Glede na to, ker se elek-tro bilanca popravlja, je tre- ba takoj proučiti možnost za ponovni vklop 40 elektrolitskih peči v Kidričevem. — Dogovoriti se z Ljubljansko banko, da bo omogočila najetje kredita TGA in IMPOL v znesku 75,000.000 din za intervencijski uvoz aluminija — okrog 6.000 ton. DOLGOROČNI RAZVOJ KIDRIČEVEGA S srednjeročnim planom SRS so zagotovljeni energetski viri. V tem planu je zajeta tudi rekonstrukcija tovarne v Kidričevem. Rekonstrukcijo je možno izvesti samo, če bo znižana poraba električne energije po enoti proizvoda — s tem, da ostane količinska poraba električne energije za povečano proizvodnjo približno enaka. Takšna rekonstrukcija omogoča izboljšanje oskrbe celotnega aluminijskega kompleksa in racionalnejšo u-porabo električne energije. Ga-rantiranje investicij je potrebno prepustiti proizvajalcem in ljati po porabnikih celotno količino primarnega aluminija, sekundarnega aluminija in le-gur. Celotni koncept je treba detaljno obdelati in z njim elektroliz, da bomo z enakimi količinami električne energije lahko proizvedli več aluminija. C" K. -n. Z zbora predstavnikov proizvajalcev in predelovalcev aluminija (Nadaljevanje s 1. strani) V minulih 30 letih se je naša država razvijala z izrednim tempom, kar je vsekakor lahko opaziti na vsakem koraku, prav tako pa je opaziti tudi to, kako so si nekateri posamezniki želeli pridobiti nekaj, kar ni v skladu s socialistično moralo in etiko ljudi, ki živijo v taki državi, kot je prav SFR Jugoslavija s tovarišem TITOM na čelu. V Pismu tovariša TITA in predsedstva izvršnega biroja CK ZKJ je bilo nakazanih mnogo problemov v naši notranji ureditvi in našem gospodarstvu, pa tudi načini, kako je treba te probleme odpraviti. Smelo lahko trdimo, da se je prav po tem pismu in poznejših nenehnih akcijah na- ših najvišjih forumov mnogo-kaj spremenilo in da danes že lahko ugotavljamo določene rezultate, katere ne kaže podcenjevati. Toda, kljub mnogim doseženim uspehom je še vrsta zadev in problemov, katerih se še nismo lotili in katere bo treba čimprej spoznati in nato tudi takoj ukrepati. 30 let po vojni — od dneva rojstva nove socialistične Jugoslavije — se je ogromno spremenilo v notranji ureditvi naše države, prav tako tudi na zunanjepolitičnem področju. Letošnja V. konferenca neuvrščenih v Alžiru je ponovno potrdila, da danes prav te države igrajo izredno pomembno vlogo pri reševanju mednarodnih problemov, kar najbolj zgovorno kaže tudi uspeh v Varnostnem svetu ZN, kjer je socialistične bila sprejeta resolucija neuvrščenih držav o tem, da so bile na žarišče vojnih spopadov na Bližnjem vzhodu poslane modre čelade, ki naj dokažejo učinkovitost tistih držav, ki se borijo samo za miroljubno politiko in mir na svetu. Dogodki na Bližnjem vzhodu so se razvili v določenem trenutku že do takih razmer, ki so kazale na katastrofo sveta, toda na srečo sta zmagala razum in trezna pamet, spoznanje, da je mir mogoče doseči le z neposrednimi pogajanji in republike ne s topovi in tanki. Naš delež na tem področju je izreden, toda še vedno se najdejo ljudje, ki si vse te dogodke tolmačijo po svoje in ustvarjajo ne preveč dobro vzdušje med našimi državljani. Prav gotovo ne poznajo smotrov naše zunanje politike, ko podpiramo tiste, ki se borijo za svoj obstoj, za svojo zemljo. Tildi mi smo bili v narodnoosvobodilni vojni deležni pomoči od zunaj, ker so mnogi videli in spoznali, da se borimo edinole za svoj nacionalni obstoj in za svojo deželo. Ko torej letos praznujemo 30-letnico rojstva naše socialistične države, naj nihče ne izgubi iz vida dejstvo, da se še nekateri narodi vedno borijo za svojo svobodo in da smo mi na njihovi strani, mi, ki smo najbolj okusili, kaj so grozote vojne s posledicami, katerih si nikoli več ne želimo! F. MEŠKO (Nadaljevanje s 3. strani) Člani delovne Zahteva navzočih predelovalcev: »Aluminij moramo dobiti za vsako ceno!« Kakšne bodo potrebe po aluminiju do leta 10 ? 15 LET: Jože Belšak, Martin Coki, Franc Kirbiš, Drago Kovačič, Mihael Krušič, Anton Mohorko, Jože Petrovič, Franc Rožman, Janez Reš, Franc Repec, Janez Skledar, Rajko Topolovec, Vladimir Unuk, Stanko Vindiš, Franc Vindiš, Stanislav Zavec, Rudi Horvat, Ivan Horvat, Marija Kerček, Anton Kores, Franc Lah, Jože Pišek, Jože Vajsbaher, Mira Verbančič, Jože Emeršič, Vinko Ma-roh, Janez Svršnjak, Anton Fi-deršek, Stanko Kokol, Franc Ljubeč, Franc Mohorko, Irena Draškovič, Anica Klajnšek, Marjana Kurež, Ivana Kropeč, Marija Lešnik, Janez Merc, Marjeta Mlakar, Gabriela Primožič, Štefka Šprah, Janez Bezjak, Alojz Horvat, Janez Jus, Štefan Petek, Janez Se-linšek, Maks Satler, Viktor Tramšek, Anton Vuk in Janez Sukič. V v - več poznrnosti ! (Nadaljevanje z 2. strani) Naše podjetje je zbralo po-tdatke o potrebah po aluminiju., o tem, koliko ga bo potrebovalo slovensko gospodarstvo «do leta 1980. V okvir slovenskega gospodarstva so zajeta naslednja ipodjetja: IMPOL, TAM Maribor, ISKRA Kranj, Mariborska livarna, Komen, Dob, IBT Trbovlje, Elektrokovina Maxibor, Tomos Koper, Liv Postojna, LTH Škofja Loka, Gorenje Velenje, Peralit Žalec in še nekaj drugih, ki se oskrbujejo z aluminijem — po trgo-'vini. Potrebe vseh teh predelovalcev in potrošnikov aluminija so v letu 1973 — 16.100 ton. Zaradi njihovih razvojnih programov pa bodo potrebe naraščale po letih: v letu 1974 na 54.970 ton, 1975 na 64.300 ton in v letu 1980 na 90.960 ton. Iz podatkov, katere so posredovala navedena podjetja, je razvidno izredno povečanje na področju finalizacije aluminija. Ni mogoče zanesljivo trditi, da bodo plani predelovalcev povsem izvedeni, vendar lahko ugotovimo, da predelovalci izgrajujejo nove predelovalne zmogljivosti. K. -n. Društvene novice Notranji transport Dosti je bilo povedanega o rabi tujk in strokovnih izrazov, katerih se nekateri poslužujejo v tako veliki meri, da jih kvalificirani delavec še morda razume, ostali, z nižjo izobrazbo, pa še toliko manj. Zato je bila izražena misel, s katero smo se soglasno strinjali, da bi za kulturni napredek bralcev in za tolmačenje tuijk imeli posebno rubriko, v kateri bi to obravnavali. Tako bi sleherni bralec, kateremu je do tega, da bi določene izraze razumel, imel možnost za nazorno spoznavanje težje razumljivega poslovnega jezika. Seveda pa bi v to rubriko morali pisati ljudje, ki bi lahkotno in razumljivo to snov znali podati in tudi na čim-krajši možen način. Da bomo imeli obveščenost urejeno, je treba takoj pričeti z akcijo in pogledati, kaj nam o tej ustanovi samoupravni pravici in dolžnosti v samoupravnih aktih manjka, da bi ustrezna določila lahko vnesli. Kajti: rok za registracijo izdajanja vseh oblik informacij v te akte je v februarju 1974. To je nova zahteva, katero prinašajo ustavne spremembe glede informiranja ljudskih množic; to pa je bilo doslej premalo angažirano in kontrolirano. T. M. SEJA UPRAVNEGA ODBORA ^ZRGMIT SRS 10. okt. 1973 v Ljubljani Leta 1923 je bilo ustanovljeno Društvo rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije, torej je letos 50 Đet, odkar so rudarski in metalurški Inženirji spoznali potrebo po strokovnem povezovanju; to leto naj bo tudi začetek poživitve dela naše Zveze — -zainteresiranja širše javnosti za naše delo. Prvi korak k temu bodi objavljanje društvenih novic v glasilih delovnih kolektivov metalurških in rudarskih podjetij. Zato sedaj objavljamo kratek zapis z zadnje seje ZRGMIT SRS: 1) Namesto pokojnega doc. ing. K. Tarterja ie prevzel posle podpredsednika za rudarje dipl. ing. V. Isek (Rudarski institut). OU sestavljajo: predsednik dipl. ing. D. Gnidovec, podpredsednik dipl. ing. U. Bajželj, podpredsednik za rudarje dipl. ing. V. Bsek, podpredsednik za metalurge dr. ing. A. Paulin, tajnika dipl. rud. tehn. N. Tišma in dipl. ing. P. Jagodič, ^blagajnik, dipl. ing. J. Rankel, predsedniki komisij, na občnem zboru izvoljeni odborniki in predstavniki podružnic — op. p. 2) Zveza je obravnavala osnutek 'delovanja in finančnega programa za $eto 1974, v 'katerem je bilo poudarjeno, da bi morala Zveza nuditi slovenskemu rudarstvu In metalurgiji več •uslug, kot npr.: organizacija strokovnih seminarjev, osveževalnih kurzov za inženirje, izobraževalnih tečajev za različne profile zaposlenih (nadzorniki, mojstri, tehniki, inženirji, ipd.), posvetovanj In drugo. Obenem bi bilo treba oživiti družabno življenje na podružničnih in medpodružničnih srečanjih. 3) Podružnice naj o vseh prireditvah v okviru svojih podružnic obveščajo tudi po stroki sorodne podružnice in Zvezo. 4) Zaradi boljšega stika med Zvezo ün podružnicami bodo prihodnje seje 'DO ZRGMIT SRS delno sklicane v posameznih podružnicah in bodo na nje vabljeni tudi vodstveni organi podjetja, v čigar sklopu je podružnica, da se seznanijo z delovanjem naše strokovne zveze. 5) Prihodnja seja UO bo v Velenju, ker bo glavna točka dnevnega reda: problem srednjih kadrov v rudarstvu. 6) Ing. M. Žolnir (Rudarski organ) je poročal o ustavni razpravi na seji v Beogradu; ta je bila sklicana predvsem v zvezi z rudarskim zakonom. 7) 50-Ietnico ustanovitve prvega strokovnega društva rudarjev in metalurgov bo Zveza proslavila v okviru strokovnih predavanj spomladi 1974. leta. 8) Na IV. seji Koordinacijskega odbora SIT-RGM stroke Jugoslavije bo zastopal Zvezo podpredsednik ing. Isek; ta bo skušal vzpostaviti znova tesnejše stike med jugoslovansko in republiško strokovno zvezo. 9) Zaradi boljšega pregleda nad rudarslcimi, metalurškimi in geološkimi inženirji in tehniki Slovenije sestavlja ZRGMIT SRS ustrezno kartoteko na osnovi spiskov, katere so poslala posamezna podjetja. A. Paulin Sortiranje odpad nega aluminija Obvestilo Obveščamo člane kolektiva, njihove svojce in občane Kidričevega, da bomo v počastitev tovarniškega praznika, 20. novembra 1973 ob 15. uri, takoj po proslavi torej, odprli nove prostore knjižnice v poslopju krajevne skupnosti (pritličje desno). Otvoritev knjižnice bo popestrena s kratkim kulturnim programom. Hkrati vabimo ljubitelje in bralce knjig, da se knjižnice poslužujejo; odprta bo vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure. Vljudno vabljeni! Odbor Takšne so posledice redukcije električnega toka (v sliki) Odkopavanje potopljenih elektrolitskih peči Čiščenje v elektrolizi A Odvoz odpada iz elektrolize A Ustanovite« TOZD -pravica in dolžnost delavcev Le malo časa nas loči od dneva, ko bomo tudi pri nas morali jasno in glasno povedati, kako daleč smo z našo samoupravo in kaj smo dosedaj storili za to, da bi lahko ustanovili temeljne organizacije združenega dela. Prav ta naloga, ki ni le obveznost, ampak celo naša dolžnost, je tudi povod, da še enkrat spregovorimo o temeljnih organizacijah združenega dela, pa čeprav smo o tem že tudi doslej pisali, vendar prav gotovo premalo. Zadnji zbori delovnih ljudi po organizacijah združenega dela, kjer smo izvolili delegate, ki že delajo skupaj s komisijo za ustanovitev TOZD v našem podjetju, so nam nedvomno dokazali nekaj, kar morda nismo povsem vedeli — namreč to, da se naši delavci zanimajo za to, kaj jim prinašajo nove temeljne organizacije združenega dela, le da smo jih o vsem premalo informirali ali pa včasih celo napačno. ..Tako je bilo napačno tudi to, da je ustanovitev le ene TOZD najbolj idealna rešitev. O tem smo že sicer pisali v prejšnji številki našega glasila, toda ponovno je treba poudariti, da bosta pri naši odločitvi morala prevladati popoln razum in trezna odločitev za tisto, kar bo za vse nas najbolj ugodno. Opozoril bi. namreč rad tudi na razpravo tovariša Edvarda Kardelja, s katero je sodeloval na posvetovanju o družbe-no-ekonomskih odnosih in samoupravni organizaciji naše družbe v osnutku ustave SFRJ — na posvetovanju v Zvezi sindikatov Jugoslavije, ko je dejal, da ustava ne more vsega sama rešiti in kar je še bolj pomembno: da velike temeljne organizacije združenega dela zavirajo integracijo dela. S tem pa je že precej povedanega, o čemer bo moral še 'kako dobro razmisliti sleherni član kolektiva, kajti usoda in bodočnost podjetja je v njegovih rokah in bo s svojo odločitvijo prevzel tudi vso odgovornost v zvezi z bodočo notranjo organizacijo podjetja. Delegati, ka.tere smo izvolili, bodo prav tako morali povedati svoje in pripraviti take rešitve, tak predlog, ki bo ra- zumljiv vsem proizvajalcem, ko bodo odločali o tem, koliko TOZD bomo imeli v našem podjetju. Velike temeljne organizacije prav gotovo ne vodijo k cilju, katerega nam zastavlja naša ustava. Tovariš Kardelj je jasno poudaril, da se z velikimi TOZD zavira bistvena usmeritev naše ustave, če se namreč kakšno centralizirano podjetje organizira kot nekaj samozadostnega, potem se ne samo odtujuje od delavca, temveč se zapira tudi pred drugimi delovnimi kolektivi, ima manj interesa za združevanje. Toda temeljne organizacije združenega dela, ki so zgrajene na načelih naše nove ustave, morajo združevati tako delo kot dohodek z drugimi TOZD in v drugih oblikah združenega dela, saj ne morejo obstajati, če se ne združujejo. Združevati pa se morajo po načelih, ki jih je utrdila ustava. Ta načela hkrati usmerjajo temeljne organizacije združenega dela, da gledajo še naprej čez meje.svojega podjetja, da se po svojih skupnih delovnih organizacijah integrirajo v okviru širših območij v združenja, v velike in zapletene organizacije združenega dela, v velike sisteme, v velike, gospodarske in interesne skupnosti, kajti vse to mora biti perspektiva in prihodnost naše družbe. Tovariš Kardelj je še poudaril, da kot družba ne moremo obstajati ob razdrobljenem, drobtiničarskem gospodarstvu, da pa obenem družbenega dela ne moremo združevati z birokratsko centralizacijo, s tehnokratskim monopolom, temveč moramo to centralizacijo, to združevanje, uresničevati na temelju vodilne vloge združenih TOZD. Očitno je, da se bodo morale TOZD dolgoročno vzajemno obvezati, da. bodo spoštovale določene odnose s samoupravnimi sporazumi in statuti, predvsem pa z načrtovanjem •— z dolgoročnimi in kratkoročnimi razvojnimi načrti — ko se bodo vse TOZD v okviru kake večje delovne organizacije medsebojno dogovarjale in sprejemale obveznosti z vsemi gospodarskimi odnosi in odgovornostmi za uresničitev takšnega načrta. Ko smo že pred časom razpravljali o ustavnih amandmajih (dopolnilih), smo lahko u-gotavljali, da je takrat še bilo. možno izkoriščati in samovoljno preobračati »samoupravno voljo delavcev« in da to po novem .ustavnem tekstu sploh ne bo mogoče, kajti v 36. členu osnutka zvezne ustave točno piše v tretjem odstavku, da je ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela tudi dolžnost delavcev; v amandmaju namreč ni .pisalo tako. Ob izpopolnjenih pogojih ne more nihče odrekati dolžnosti niti z glasovanjem niti z referendumom, da ne dela in ne gospodari v temeljni organizaciji združenega dela, kajti, če so pogoji ugotovljeni, io mora organizirati. Ne bi bilo prav, če bi kdo zavajal naše delavce o tem, koliko TOZD bi naj bilo v našem podjetju, nasprotno: potrebno jih je konkretno in temeljito seznaniti z vsemi posledicami, ki bi nastale, če bi se odločili za nekaj, kar sploh ne :bi bilo v skladu z našim dosedanjim samoupravljanjem, kjer sicer lahko trdimo, da smo storili korak .naprej, čeravno še zdaleč ni tistega, kar pričakujemo, toda prav mnogo krivde je na. nas samih, ki se kaj neradi vključujemo v našo notranjo samoupravo pri odločanju in reševanju mnogih problemov. Z ustanovitvijo TOZD nas čaka novo obdobje, nekaj novega, česar doslej še nismo poznali. Vse te novosti pa bodo zahtevale od slehernega posameznika mnogo truda in trdne volje, da bomo vse speljali v tako smer in na tako pot, kot si vsi .skupaj to želimo. (Nadaljevanje na 7. strani) ZAKAI TAKO ? Vedi, da takšna hoja ogroža, je nevarna! Vsi člani sindikata naj se seznanijo s sklepi IV. konference ZS Slovenije To zahtevo - uresničujemo! Kot smo v prejšnji) številki ALUMINIJA že napovedaM, nadaljujemo s gkliepiil IV. (konference Zveze isfadifcatov Slovenije — z željo, da bi našli .svoje mesto pri naših članih sindikata in da bi bili tudi koristno uresničevani pri našem vsakdanjem delu, predvsem še zato, ker so pred nami še kako zahtevne in odgovorne naloge. GOSPODARSKA STABILIZACIJA IN RAZVOJ EKONOMSKEGA SISTEMA 1. Na področju družbene in ekonomske stabilizacije ter razvoja ekonomskega sistema so glavne naloge sindikatov: — s predlogi za samoupravno organiziranje združenega dela vplivati, da bo sedanje pretežno državno urejanje cen postalo vse bolj predmet družbenega in samoupravnega urejanja v skladu s sprejeto ekonomsko in socialno politiko; — skupno z drugimi dejavniki pripraviti osnove za diferencirano ovrednotenje posameznih ekonomskih elementov v samoupravnih sporazumih in doseči usklajevanje različnih interesov podpisnic samoupravnih sporazuomv; od rasti cen odvisno bomo zagovarjali v globalni in individualni delitvi tiiste odločitve, ki bodo zagotavljale ne le o-hranjevanje realne ravni osebnih dohodkov za kategorije zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki; — v bitki za stabilnejša ekonomska gibanja aktivno obvladati kvantitativne odnose ustvarjanja in delitve celotnega dohodka; na eno- Ustanontev JOŽO ... (Nadaljevanje s 6. strani Vse to pa nalaga več dela sindikalnim organizacijam, ki morajo storiti vse, da bodo v svoji organizaciji delavce seznanile in jih bodo informirale o vsem, da ne bo pri poznejšem odločanju nobenega dvoma več. Kajti, poglavitno pri vsem je, da se vsak proizvajalec odloči po svoji vesti, kajti s svojim glasom in odločitvijo bo namreč prevzel tudi vso odgovornost ki bo nastala pozneje. Menim, da bi naši delavci le morali bolj spoznati, kaj nam prinaša ustanovitev TOZD in se, če le ima kdo za to možnost, pozanimati tudi pri tistih, ki so TOZD že formirali, kako je sedaj pri njih, kakšna je njihova sedanja notranja organizacija in kaj od nje tudi pričakujejo. Zavedati se moramo prav vsi, da ustanovitev TOZD pri nas ni formalnost, ampak naloga, ki prinaša preobrat v dosedanjem delu! stranske premike v delitvi dohodka, ki ne bi upoštevali dogovorjeno ekonomsko politiko in socialno stabilnost zaposlenih in upokojencev, sindikati ne bodo soglašali; — vključevanje osnovnih organizacij v akcijo varčevanja in urejanje samoupravne delavske kontrole - metod za spremljanje nastajanja in porabe dohodka; — dejavnikom v republiki, občinah in interesnih skupnostih predlagati pripravo kompleksnejših analiz o stroških, ki bremenijo ožjo upravno režijo, da bi tako vplivali na njihovo zmanjšanje; —- pri uresničevanju zakona o davku TOZD kritično spremljati praktične učinke, ki ne smejo nespodbudno vplivati na interes temeljnih organizacij združenega dela za ustvarjanje večjega dohodka; — spremljati uresničevanje glavnih smeri družbenoekonomskega razvoja, opredeljenih v programu srednje- osebnih dohodkov za raci-onalizatorje in novatorje in sploh za vsa ustvarjalna prizadevanja posameznikov. SOCIALNI IN KULTURNI RAZVOJ 2. V sindikatih se bomo borili za usklajen ekonomski, sociali in kulturni razvoj in se zavzemali za sestavljanje in sprejemanje razvojnih načrtov organizacij združenega dela, občin in republike ali federacije, v katerih se bodo ekonomske, socialne in kulturne naloge med seboj dopolnjevale, ker so medsebojno tudi pogojene. 3. V sindikatih bomo dosledno zastopali stališče, da ekonomske stabilizacija ne sme prizadeti dosežene življenjske ravni delavcev, osebni dohodki pa morajo ohraniti realno vrednost, ki je opredeljena s sprejetimi dogovori o ekonomski politiki. To pa pomeni, naj: — samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih Migracijo, vračanje naših delavcev iz tujine in priseljevanje delavcev iz drugih republik Jugoslavije, bomo sindikati skrbno spremljali in predlagali rešitve. Raziskovalni center RS ZSS za samoupravljanje bo nadaljeval započeta raziskovalna dela o migraciji, da bi lahko argumentirali bodoče ukrepe. V sindikatih bomo sodelovali pri nastajanju nove zakonodaje s področja zaposlovanja in organizacije služb ter samoupravne skupnosti za zaposlovanje. 5. V sindikatih si prizadevamo za 42-urni delovni tednik in nasprotujemo širitvi čez-urnega dela, ki je zvečina posledica slabe organizacije in nezadostnega prizadevanja za nove tehnološke rešitve. Hitro je treba odpravljati težavna in zdravju škodljiva delovna mesta, toda ne s širjenjem benificiranega delovnega staža za vedno več delovnih mest in poklicev. V sindikatih bomo s sklenitvijo družbenega dogovora spodbujali in predlagali osnove za politiko benifi-ciranja delovnih mest. Dravsko polje ročnega razvoja, in javno opozoriti, če bo prihajalo do razkoraka med predvidenimi in resničnimi gibanji; predlagati razprave o vzrokih za morebitna odstopanja; — zagotoviti doslednost pri izvajanju ukrepov sedanje ekonomske politike, ukrepov, ki usmerjajo k normalnemu ekonomskemu vodenju in bistveno vplivajo na postopno doseganje stabilnosti, pa jih delavci tudi povsem podpirajo; sprejemljivi so tudi izjemni ukrepi, omejevanje raznih vrst porabe v naporih za stabilizacijo, če spoštujejo različnost in stopnjo samoupravnega obvladovanja dohodka, vendar pa taki ukrepi ne morejo mimo odgovornosti republik kot celot, da se vključujejo v uresničevanje dogovorjene politike v federaciji; — še nadalje vztrajati pri sprejemanju dodatnih kriterijev v delitvi dohodka in dohodkov določijo najnižjo dopustno raven osebnih dohodkov; — so socialni ukrepi (otroški dodatki, štipendije, nokoj-nine, porodniški dopusti idr.') sestavni del naporov za ohranitev realnega standarda in morajo ohraniti svojo realno višino; treba pa je proučiti zadostnost in smotrnost sedanjih socialnih kolektivnih ukrepov; — se zagotovi spremljanje in proučevanje rasti življenjskih stroškov in sestavi strokovno utemeljene kriterije za socialne kolektive. 4. V politiki zaposlovanja bomo v sindikatih spodbujali u-činkovitejše poklicno usmerjanje in hitrejše prilagajanje izobraževalnih ustanov in njihovih zmogljivosti dolgoročnim smotrom družbenega razvoja. V sindikatih se bomo zavzemali še zlasti za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo delavcev. V sindikatih znova zahtevamo učinkovitejšo delovno inšpekcijo. 6. Skladno z načrti organizacij združenega dela in s stališči posameznih sindikatov bomo v sindikatih zahtevali, da bo odpravljeno nočno delo mladih delavcev. Zaposlene matere morajo dobiti možnost, da bodo uveljavile z zakonom priznan skrajšan delovni čas na način, ki bo njim ustrezal in ki bo v skladu s samoupravnimi določili organizacij združenega dela. 7. V sindikatih si bomo prizadevali, da bodo v občinah čimprej organizirane samoupravne stanovanjske skupnosti zaradi celovitega in smotrnejšega gospodarjenja s sredstvi in za usmerjanje gradnje stanovanj. V sleherni organizaciji združenega dela in občini morajo pripraviti srednjeročni načrt za stanovanjske gradnje. V sindikatih bomo preverjali norme organizacij združenega dela o urejanju stanovanjskih vprašanj in terjali, da bodo v skladu z novo stanovanjsko zakonodajo, z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi in da jih bodo dosledno izpolnjevali. V sindikatih ne soglašamo z odlaganjem povišanja stanarin, ker je to e-den od virov socialne diferenciacije, in podpiramo težnjo po približevanju stanarin stroškovni. ceni. Zahtevamo pa, naj bi takoj preverili posledice in določili način, kako podpreti tiste občane, ki bi jih zvišanje stanarin socialno ogrozilo. 8. V sindikatih bomo dograjevali sistem obveščanja, ki mora uresničiti vsestransko celovito in hitro kroženje informacij. Informiranje mora biti v vsaki TOZD do podrobnosti zasnovan sistem, ki bo omogočil vsakemu članu delovne skupnosti sprotno spremljanje in s tem hkrati tudi vplivanje na poslovne odločitve v organizaciji združenega dela. V sindikatih bomo razširili in obogatili časopisno in založniško dejavnost in zahtevali, da bo uresničen že sprejeti dogovor o časopisu »DELAVSKA ENOTNOST«. Vse organizacije sindikatov morajo republiški in občinski organi sindikatov sproti obveščati o uresni-vanju . sklepov 4. konference Zveze sindikatov Slovnije. 9. V sindikatih bomo izražali zahteve delavcev, da bi lahko bolj vplivali na organizacije združenega dela in družbene organizacije, ki s svojo dejavnostjo uresničujejo kulturne in rekreativne potrebe delavcev, zahtevali bolj načrtno družbeno politiko na tem področju. Započeto kulturno akcijo bomo sindikati nadaljevali, da bodo kulturne dobrine dostopnejše množicam, množice pa v kulturi vse bolj aktivne. Poklicne kulturne ustanove naj se obrnejo k delavcem, kulturna prosvetna društva pa naj omogočijo kulturno samoorganiziranje delavcev, njihovo kulturno dejavnost in vzgojo. V sindikatih bomo še naprej aktivni v športni akciji TRIM, organizaciji delavskih športnih iger in drugih oblikah dnevne in tedenske rekreacije ali počitka. V sindikatih bomo pripravili analizo o primerih posrednih in neposrednih oblik odtujevanja počitniških domov. Na tej osnovi bomo na — vseh ravneh svoje organiziranosti —• predlagali pristojnim organom ustrezne ukrepe. Pripravili bomo tudi kompleksno analizo o delavskem turizmu. V sindikalnih organizacijah se Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in učenci osnovne šole v Kidričevem pri polaganju venca — pred spomenik Borisu Kidriču DAN MRTVIH V KIDRIČEVEM Z DLETOM — kladivo im diteto morata hi-ifci vedln-o čista im suha, s čemer preprečimo zdrsnitve; — Izbrati je treba primerno dleto. Slika 3/a in 3/b Bléto mora biti dovolj težko, da patì udarcu me ods/koči ali se ne sprime z obdelovancem. Trdem im krepak prijem ustreznega dllielta zagotavlja vanno delo. Dleto me smerno upona-b-lijaifcit, kadar mesto, ma ikaiterega udarjamo (udarna površina Kadar predmet vpnemo v čeljust primeža, je vedimo treba sekati vzporedno s čeljustjo primeža (glej siliibo 4). Slika 5 VARNO DELO Tl zahtevo uresničujemo! (Nadaljevanje s 7. strani) bomo zavzemali za to, da bo s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov zagotovljen v prihodnje v skladih skupne porabe na zaposlenega vsaj polovico povprečnega enomesečnega o-sebnega dohodka v Sloveniji. Večji delež sredstev, kot doslej bo uporabljen za gradnjo potrebnih zmogljivosti za oddih in dopuste delavcev. V sindikatih bomo analizirali in stalno spremljali razne oblike regresiranja dopustov in možnosti za izkoristek letnih dopustov delavcev. Poročilo o uresničevanju teh sklepov je treba predložiti 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. S tem smo zaključili objavo sklepov 4. konference Zveze sindikatov Slovenije, katere smo sicer nekoliko skrajšali, predvsem smo naglasili tisto, kar je v tem trenutku še najbolj aktualno v sindikalnem delovanju. Kaj več bomo o teh sklepih in izhodiščih za izpopolnjevanje sindikalne organiziranosti v novih ustavnih razmerah že spregovorili in poročali našim članom delovne skupnosti. V tem trenutku je naša največja želja v tem, dajbi te sklepe zares vsak član sindikata dobro prebral in jih tudi uresničeval v vsakdanjem delu. F. M. Ročaj pri dletu mora biti tako močan in trden, da lahko zdrži udarce in se ne razkolje, kar bi lahko povzročilo, da bi kakšen kos priletel v delavca. Prav tako mora biti ročaj trdno nasajen. Dleto je treba pri delu krepko oprijeti. Slika 1 Rezilo dleta mora biti vedno ostro. Na dletu je treba odbrusiti (odpiliti) tudi najmanjšo izboklino. Konica dleta naj bo brušena za različne vrste ob-delovancev — pod ustreznimi koti. Zagozdni kot (alfa) je od 30° do 80°, odvisno od obdelovalnega materiala (glej sliko 1). Rezilo naj ne bo koničasto brušeno. Udarne površine glav ,pa je treba rahlo zaobliti. Pm -deki a -dletom ne smemo ogrožati drugih delavcev. Ce od dleta odlleltasvajo drobci), to pomeni, da so preveč trda. Odložimo jlilh im oddamo strcikoiv-raj-aikiu, da Jih termično obdela. Ce delamo z dletom ob mrzlem vremenu, namestimo gumijast ščittmfik ma -njegov ročaj (glej- slik» 2) — to nam varuje roko pred zgrešenimi udarci in pred mrazom. Praiv talko pa pri zelo niiziknih temperaturah dle-to pred uporabo vedno segrevamo. Pri izbiranju ustreznega dleta moramo upoštevati: — material, katerega bomo sekali'; — velikost -in obflfiik-o obdeLo-v-ancai; — obliko in globino nameravane deformacije; Slika 2 glav), že »cvete« (glej sliko 3/a). Poškodovano dleto je treba ponovno obdelati (glej -sliko 3/b). Ko defisso z dletom, moramo uporabljati vairovaOtn-a očala), gledati moramo na re-zdflo dleta — ne na njegovo glavo! (glej sililkio 4). Pri udarjanju s -kladivom po dletu NE uporabljaj rokavice, ker lahko kladivo zdrsi iz roke! Ce pri. -sefkamju z dletom delaš -s sodelavcem, je za držaeje-dlleita. potrebno uporablljaiti u-sitrazinie klešče ali drža-lo (glej sliko 5). Pm izvlačenju dieta, iiz materiate ne sinemo uporabljati klešče -affi) drž-aio — -ampak kladivo! Pri tem pa je treba paziti^ da s kladivom udarjamo p» sekaču po strani (glej slilko 6), -k: OPOZORILO Podpisani JANEZ PAL, Zg. Hajdina n. h., opozarjam vsakogar, da ne bi širil neresničnih govoric o meni. Jože TURK je namreč podpisal izjavo pri advokatu, s katero obžaluje neresnične žalitve na moj račun. Janez Pal IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrlič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. inž. Stojan Kerbler In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejc, dipl. inž. Tislk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo.