re PROSVETA GLASILO SLOVENSKE narodne PODPORNE JEDNOTE tfTO-VEAR IX. 1*4« Ik* A itu.« MM^rftc« •M«« 4weilim. ka vlada ignorira ameriški nlttmat lost med Združenimi državami in centralnimi silami izginja. idstvo ne podpira predsednika. — Ali so bile note samo za strah, ki je od znotraj votel, od zunaj ga pa ni nič. — Ogromna stavka v New Yorku. — Nevarni roparji prijeti? ZUNANJO POLITIKO UOEOŽA POLOM. D. 0., 11. norem- . Predsednikovo politiko z na Nemčijo in Avstrijo bojevanja a potapljačami polom. i, ki visi v zraku, ni kriza »vez med Združenimi drža- cen train imi silami, ampak ki ima opraviti s pred-Jovo zunanjo politiko, tukajšnji diplomatični kolo-x razgovarjajo, da je dosti ev na razpolago, da ae Av-in Nemčija ne brigata mno-i razne zahteve Wilaonove u-in da tudi ljudatvo ni pri podpirati take politike, iusija glede zunanje politi-t zašla tudi v kongres in naj-bo bavil tudi senat e toč-"Nemčija je priznala, da la parnika "Marina" in 'A-torpedirana v zmoti in da dc škodo za sest izgubljenih iih življenj. Avstrija ie do j ni obžalovala ,da je avstrij-I potapljača ranila Američane ameriškem parniku "Petro-daai je predsednik to zahte-moti v zadnjem juniju." Sija je prelomila avojo ob-o, ko je potopila parnika 'Ma-'in 'Arabia,' ker je zagotovi-i ne bo potopila trgovskih la-, fc ne bodo posvarjene. Pred-je dejal v svojem ultimatu, bil potopljen parnik 1'Suds Združenim državam ne ija drugega kot pretrgati itične zveze z Nemčijo, če i kateri parnik potopljen brez iva je s tem izrekla, da v-ne trpi takih zmot. Ko je I nekaj dnevi izjavila uprava, i hoče poslati zopet protestno radi potopa parnikov "Malin Arabia", je hotela a to iz-iprwkusiti javno mnenje, iva zdaj aodi, da je ljud proti temu, da izvrll svojo »jo in pretrga diploiwitične radi torpediranja 'Marine' h bo Wilson napisal fte eno i toda le mogoče. stvo baje noče izsiliti, da bi Ji Američani varatvo na triad jah kot je bila 'Marije imela naloženo etreiivo tmeznike. Nemčija smatra la i ki prevažajo strelivo, za voj-Itnnaportnc ladje in tudi tako «njimi. Ameriško ljudstvo podpiralo predaednika, p kil torpediraa parnik, k I»otnike in bi bili vbiti A f, » t A vat r i jo, da obžaluje P"tapljuča napadla parnik *ite", jo končala tako, ka ^ državni tajnik ne more spominjati dogodka, ^rastje polagajo veliko vai ^JHtvu, d« je bilo zaatopni | u v Berlinu naročeno, da ^Tiško protestno noto glede . 'j'1 Helgijeev ministru Jih del, mesto da mu jo izro-l*fijs !>«► najbrž odgovorila* način. tako je cela a-diplomatskih pogajanj J" migi jej, da ae jo ne I resno. KROJACKV DI fcl-^ PRICN1 JUTRI? York. 11. decembra. — ki izdelujo apodnjo in r'° ®kleko, znajo aieer dobro ,l »« poataviti viaoke eene, * "bruhnil« vojna, ne spo- * ps avr.j.h (leUveev, de bi ' """lo in skrajšali de- lavnik. Še v aanjah jim ne pride na misel, če imajo od splošne draginje ogromen dobiček, da so tudi delavci opravičeni do deleža. Eksekutiva organiziranih kro-jačev in šivil v Amalgamated Clothing Workers Union je obvestila podjetnike pravočason o zahtevah delavcev. Le nekaj podjetnikov je na okrožnico odgovorilo povoljno, večina jo je pa ignorilala. Ekse-kutivi ni preostalo drugega, da skliče shod in prepusti članom, da sodijo o postopanju podjetnikov. Delavci so glasovali, da se vpričo take podjetniške trmoglavosti proglasi stavko. Eksekutiva izjavlja, da jutri uli pojutrajšnjem zastavka 60 tisoč crojačev in šivilj v New Yorku in Elidgewoodu, N. J., če podjetniki zadnjem trenotku ne odnehajo. V vodstvo stavke je izvoljenih osem članov, ki so storili potreb-sklepe in izdelali načrt za IGra* ne stavko, katerega podrobnosti pa niso znane javnosti. V načrtu je, da pokličejo krojače in šivilje iz delavnic v Phila-delphiji, če bo tam poizkusili delati za podjetnike v New Yorku. Na zadnjem shodu v Newarku je bilo 8,000 krojačev in šavilj, ki so od-glasovali, da se pridružijo stavki v New Yorku. Voditelji strokovno organiziranega delavstva sodijo, da stavka ne more trajati več kot par dni, da pridejo podjetniki k pameti. OSZBZ, OSUMLJENE KOPA, PRIJKTK. Detroit, Mich., 11. septembra. —V Detroitu eo prijeli štiri ose-be, ki so osumljene, da so izvršile roparski napad na voz ekspresne družbe dne 1. novembra v Chiea-gu.Ropar j i ao takrat odnesli $1,000 v gotovoni in za več ato dolarjev draguljev. Banditje eo pobegnili v avtomobilu. Detektivi ao od dne, ko ji bil rop izvršen,vedno vledili šeatim osum-mljenim osebam in končno se jim je posreftilo prijeti štiri v Detro itu. _* USODA BREZPOBELNIOA DELAVCA. mali trgovci s za embargo. NAJMANJ JE TREBA $85 MB-SEČNO, DA SE PREŽIVI DRUŽINA ILL., TOREK It. DECEMBRA (DECEMBER) 191«. Stev.—number im. icago je meka Centralni zavezniki za za roparje. Ohieago, m., 11. deoembra. — Danes so se sešli na konferenci v Chieagu mali trgovci, ki prodaja- Cj "imamo policijo! jo na drobno jestvine in so organizirani v "National Retail Grocers' Association." Eksekutiva is-javlja, da bo organizacija malih trgovcev bojkotirala^ vsakega trgovca na debelo, ki bo držal blago v skladišču z namenom, da ga podraži. Na konferenci ao zastopa^ ni mali trgovci iz pet in štirideee-tih držav. Prank B. Conolly, bivši predsednik, izjavlja, da mali trgovoi silno trpe vsled draginje, ker prodajo mnogo manj blaga. Predlagal bo konferenci rezolucijo, ki priporoča embargo in ki jo je že sprejela zveza malih trgovcev v Kaliforniji. V rezoluciji se jasno zahteva, da - predsednik prepove izvažati pšenico, moko, aladkor, konzervirano mleko in konzervirane paradižnike, obenem se v nji priporoča konzumentora, da jo podpišejo. Connolly pravi, če zvezna vlada ne podvzame odločnih korakov proti draginji, da bo stal spomladi sod moke $14. Danes potrebuje družina, obstoječa iz petih oseb, najmanj pet in osemdeset dolarjev na mesec, da se skromno preživi. Do tega zaključka je prišla gdč. Florence Nesbitt, supervizorica penzijskega sklada za potrebne matere. Številke nam povedo, kam gre 85 dolarjev mesečno ob čaau nez-noane draginje. Stanarina..............$18* Živež. . . . ..;........... 81.90 Kurjava in luč........... 6.00 Potrebe v gospodinjstvu . . 3.00 Obleka................14.00 Vožnja z ulič. želez....... 2.50 Zavarovanje............. 3.00 Troški za zdravje......... 4.00 Izobrazba................ 2.00 Razvedrilo.............. 3.00 Razno...................$4.00 Delavec, ki zaaluži manj kot tri dolarje na dan in ima preživeti pet" glav v družini, mora drugje iskati pomoč, ali pa mora družina stradati. $000 NAORADE ZA KLATZŽZ POLIOUA SZ JZ OŽIVELA. Ohieago, IU., 11. deoembra. — » sa dnevom eo prihajale j>r)-be o cestnih ropih, tatvinah, lomih v javnoat, Uko, da ao lju-e pričeli končno vpraševati, za-Na policiji Ao končno prišli do zaključka, da »orajo nekaj povzeti, da doka-sjo, da tolovajem, eesfcnim roparjem in tatovom ni v Chieagu lostljeno na rožicah. ;Okoli desete ure svečer v eoboto pričeli vitezi, ki ee preživljajo ga nepošten način, s delom. 8est-$ejst cestnih ropov je bilo izvršenih v psr urah. j Razdelili ao hitro 150 detekti- rr v patrulje po štiri in Icet mož razposlali patrulje na vae kra-Kasneje eo odpoelali is poli-fcgskega stana še 50 detektivov. Posledica gonje je bila, da so a-Vetirali 70 "oaumljonih" oaeb. Kljub temu da ao bili detektivi pnaj, so eeatni roparji ropali po •tari navadi. Triije tolovaji ao i policejskem okraju Trinajste u-l}ce izvršili v kratkem čaau šest ropov. Detektivi so zdaj sedli na avtomobile, da lažje zuaežejo tolovaje. Policija izjavlja, da je prijela tri ptičke, ki so po popisu podobni ceatuim roparjem. Imena aretiranih oaeb jo policija aeveda zamolčala. ' Khuetler, namestnik polieajske-ga načelnika, izjavlja, da ao v soboto in nedeljo aretirali od 300 do 400 osumljenih oseb. Ali bo to kaj pomagalo? Med tem ko ao trije cestni roparji izvrševali avojo rokotnavharsko o-brt v policejskem okraju.Trinajate ulice, ata dva roparja ropala na mpadni atrani mesta. Na južnem dtln. meats eo trije roparji, dva belokožca in en aa moreč, vatavija li pasante na ulici ln jim pobrali vse, ksr ao imeli pri sebi. Na Michigan ave sta dva ropar ja napadla Nele O. Hhodala, ki ni čakal, da mu pride polioija na po moč,ampak ae je roparjem krepko postavil v bran. Re*il je svoj imetek, za spomin je pa dobil kroglo v desno nogo. Cheater Carterja iz Rarriogto-na, IU., ao roparji olajšali za $40 in zlato uro. Polieija se je pričela aieer gi bati, če bo kaj pomagalo, bo pokazala bodočnost. SIR PO 30 OZNTOV FUNT. Ohieago, UL, 11. deoembra — V Micbiganskem jezeru, tam, kjer ae ga dotika Oak ulica, so našli utopljenega taljanskega delavca Ouiseppe Bartolima. V njegovem žepu so nsši i listek od tvrdke, za katero je delal, da jc odpuščen. Policija sodi, da je delavec izvršil samomor, ker se je naveličal boja za obstansk. V Italiji ima ženo in štiri otroke, katerim je vedno pošiljal denar. ŽALOSTNA USODA IZNAJ DITZLJA. Cincinnati, O, 11. 471*4 George »-z, poliču Chioago, UL, 11. deoembra. — Prava tipična ameriška prikazen ao klateži v velikih mestih. To so ljudje, ki se gibljejo v Človeških nižinah in služijo tistemu, ki jih plača. Skoraj v vsaki stavki vidi mo klateže naatopiti kot najemnike podjetnikov. Njih naloga v stavki je pretepati štrajkajoče delavce in izzivati rabuke in pretepe. Klateži vživajo ob času stavke varstvo kapitalističnih listov in oblasti. Ni se jim treba bati, da pojdejo v ječo, četudi vbijejo kakšnega štrajkarja.. Vsa njih dejanja prikrije ob času atavke plašč, ki mu pravijo "varstvo lastnine". Vsledtega si klateži do. mišljajo, da smejo pobijati ljudi tudi v mirnem ča«u, kadar ni stav-ke, če so le plačani za svoje delo. In tako ae je zgodilo, da sta bi-U napadena od klatežev dr. II. L. Hart in Michael Gallagher vprav pred obodom v dvorano društva -Independent Order of Odd Fel- lows" Napadena aU bila s količ. in klateži so ju neusmiljeno pre- l*Dn.štvo j' Madison, Wit., U. deoembra. — G. H. Benkendorf, učitelj za mlekarstvo, izjavlja, da ae morajo dr žavne mlekarne apremenitl v sirarne, odkar js cena airu poakoči la na 25c, ali pa morajo prenehati z delom. V Wiaoonainu producira-jo 55 odstotkov vsega sirs, ki ga izdelajo, v Združenih državah. Mlekarne, ki izdelujejo sirovo maslo, ne morejo konkurirati s sirar-nami pri nakupu mleka od far-inarjev. Hir je sedaj v Wiaeonai-nu produkt, kl noai največ dobička. slednjcjo Rumunce, 0BM0STJE ČRNEV0DE JE PADLO. BOLGARI 80 PRZKORAOlU DONAVO PRI SILIBTRI. — RUB-KI NAPADI ODBITL — ANOLZSKI ZAVEZNIKI N AKKRA VAJO ODSTAVITI ORAKZOA KRALJA. — PUNT MBD RUSKIM VOJAŠTVOM t ZADNJZ VZ8TL Washington, D. O., IS. deo. — Zveni drlavni pravdnik Anderson is Bostona, ki vodi sveino preiskavo glede draginje, je včeraj popoldne konferiral ■ predsednikom Wilsonom o načrtiIh » preiskavo skozi veleporoto. Predsednik jo omenil, naj bo preiskava stroga ln če je kdo kršil nkone, naj aa ga obtoži. Washington, D. 0., IS. daa. — Tajnik MoAdoo je podal ixjavo a ozirom na govorico, da misli resi-gnirati: "Nimam namena resifni-rati v kabineta." Miami, Fla., 12. decembra. — Angleški križarji v vodah Zapad-ne Indije svare trgovske panike in ladje pred oboroženo nemško ladjo, ki se nahaja v južnem Atlantiku. Berlin, brezžično v Sajville, 18. decembra. — Čete generala Ma okensena sasledujsjo umikajočo rumunako armado kljub dežju in podiranju mostov. Ofloijelno poročilo dostavlja, da so se na nekaterih mestih postavili Rumunoi v bran. Več tisoč vojnih ujetnikov ja bilo sopet aajetih. Berlin, braažifoo v Sajville, IS. sopet napadle aaalki poetojanke severno od Tartar jevega prelaza v Karpatih in v okolišu Bistrica, aa-verovshodno od Oijergijevlh hribov, in na obeh straneh dolina Trotus v sapadni Romuniji. Vai napadi so končali bres uspeha. Zofija, 12. deoembra. — Bolgarske deta ao prekoračile Donavo med Sills tro in Oernavodo in ao is i tills KfiTfffiH Zapadno ob-mostje ob Očrni vodi jo Ulo vaeto Rusom. RUMUNOI USTAVILI OKZNSZMA VILLA JZ NAPOVZDAL VOJNO ZDRUŽZNIM DRŽAVAMI KI Paso, Te«., 11. dee. — Fran-eiseo Villa je podpisal dolg "ma-n if est" v Han Andresu, Chihuahua, v katerem napoveduje vojno 1'erahingovi armadi v Mehiki in olmem vojno Carranzl. 'Manifest' se dalje glasi, da mora biti zaple-njeno va« imetje inozewieev, ki nI- ga mišljenja, ki ao oatali v Bukareštu, ae shirajo okrog prinoa Viljemu Hohenaolerja, brata rumun-skege krelja, s namenom, da ffa poaadijo na rumunaki preetol. I-meuovani kraljev brat je general v nemški armadi, ki je lnvadirala Rumunijo, in je v Krajovi ladal proglas, čei da je on edini pravi dedič rumunake krone. Nemška ofenziva ae je precej akrhala in moč iu vari v nih čet pojema. Zadnji teden ao rumunake čete, preden ao ae umaknile ia doline Prahova, uničile vae vrelce, Čistilnico in nabiralnike petroleja, vsled česar je nedaljna produkcija petroleja za dolgo čaaa nemogoča. Velika akladišča henziua ao hila zapaljena. Največji petrolej-skl vreleo v Moren* je popolnoma uničen. Uradno poročilo rumunake vlade o izgubi Bukarešta je bilo objavljeno včeraj v Jaai. Poročilo se glssi, da jo vluda ostavila v Buka-roštp osebe, ki so snane po svojih eimpstijah do Nemčije, da opravljajo važnejše civilne aluŠbe. Prebivalstvu je bilo tudi naznanjeno, da naj ostane mimo iu bres bojazni zaradi kakega bombardiranja. Vsi rumunski ministri so reslgni-rsll razon predaednika Bratiana. Berlin, U, deo. (Brezžično). — Prekomorska časnikarska agontu-ra javlja, da so ltumunol izgubili približno 112.000 mol aH laetlnko vae avoje armade samo v ujetnikih in poleg tega okrog 800.000 mrtvih in ranjenih. Nemške lsgu-be so čudovito msjhne. Mu arma-dni sbor, ki js sajel 8000 ujetnj. kov ln prizadjal sovražniku 6000 mol izgub, je iagubil afcnj kpt tl-eoč mol. B pud oe m Bukarešta sa je skrčila rumunska fronta eentralnih sil sa 340 milj in okupiranih je bliso 20.000 Itirjalkih milj teritorija. mehanik, se je novo budilko. Sosedje so ga deli v včaai pozno v noč sedeti pr. ^^ petrolejki in delati na svojih ^ekaeh noči ps ni bilo^ videtMu-fti v Heinzevi sobi, pa tud, budd-ke niso dajale znamenj ao^m, da Heinz dela in dela Njegov bližnji s~dWf H. 1 ^ ,ru...v ,---------, , - ao državljani Mehike ž« 25 let in aejo in aklenilo, da plača prenehati mora vaa trgovina s Ume ^ nmj^ade tiatemu» ^ poi.ve, kdo 1 IC bmluteži, ki M napeli člane '"barbari na aeverju" (Združene ilrževe); v to svrho morsjo bHl kins, po poklicu vidi, Dogodek je radi tega važen Uer dokazuje, če klatež, v atavU pretepe jo ali vbijejo del.vea ^ nihče zanj ne brig* »• ir če so to zgodi oaebsm, ai padajo v takozvano »K,ljšo druž- Z oLrm P- todi dokazuje lu. k Hehizu v aobo, da ^ do ea "»rr - kai ie « n im. SM ga je v mla- ^VUr- i«^ van-U- Heinz ai je s britvijo končal živ ^ k]guMr0 odpraviti ljnj«. poražene vse brsojevne žiee in u-ničana železniške proge 1» milj južno od ameriška meje, na pokori odredbam v atu", bo Ukoj ustreljen. Kdor v. 'msnlfa- V torek nostanovKno, deloma oblačno, v Chieagu In lllinolon Meverozapadnl vetrovi, kl ss v severne. London, 11. dee. — Rumunci, kl so sopet dobili pojsčanja is Itu sije, so ustsvill prodiranje Nemcev med PleŠtom in Buseu ln po IJutem boju so vrgli Nsmee nase j in reokupirali nekaj pozicij. Vroča bitka ae nadaljuje. Glasom po ročila is Berlins, ki js drugače kratko, ao Bolgari In Turki prsko ručill Donavo med < Hil Istri Jo in Černavodo, Namen teh čet Je vae-kakor priti sa hrbet rumunski ar madi, katera se je umaknila is Bu karešta ua iztok ob Aslesniei, ki vodi v FeteŠti. Petrograd, 11. dec. — Vojni u raelia. Južno od Dornavatre ae ja aovrelni-ku prek meje, da pohabijo v ueUvi zajamčene pravice in sklepe zakonodajnih zbornic, in če ae moči sodišč ne omeji, potem postane laatnina ear, delavei pa sužnji. Ljudatvo je potrpežljivo, a potrpežljivo* ima avojo mejo. In prav lahko ae dogodi, da ae ait ljudske potrpežljivoeti pretrga, če s.MliK«--a še nadalje alužijo podjetnikom, da lahko uničijo vaak gib-ljej delavstva, ki ee bojuje za boljše živijeneke razmere. Sužnost in avobode sta dva nasprotna pojma, sužnost ae ne more vzdržati v demokraciji! To naj ai zapomnijo oni, ki hočejo delavatvo opleniti v ustavi zajamčenih pravici Sirom Amerike, SENATEOJI MOGOČE OLASU JEJO ZA POVIŠAM JB P06T- Washington, D. 0., 11. dec. — Kongresni odeek je glaeoval, da se poviša poštnino za časnike ia druge periodične tiskovine in da ae poštnina računi po pasih. Sedaj plašajo izdajatelji en eent od funta za vae kraje v Združenih državah. Odaek je pa aklenil, da naj atane en funt v prvem pasu en cent, v drugem dva, f tretjem tri itd. Poštni department upa na ta način pomnožiti avoje dohodke za $60,000 na leto. Predlog bo mogoče odklonjen v kongreeu. Zgodi ae pa tudi lahko, da bo aprejet. Papir ae je podražil, če povišajo še poštnino, bodo izdajatelji lietov prisiljeni povišati naročnino in povišane troške bodo trpeli naročniki. NEUMNA TOŽBA. Seattle, Waah., 10. dec. — Sorodniki štirih Everetčsnov, ki ao padli, ko je drhal napadla člane L W. W., ko ao ae iz Seattle pripeljali a parnikom v Everett, ao lotili meato Seattle za $175,000 odškodnine. Tožitelji navajajo v tožbi, da je mesto dovolilo nepoetav-no oboroženi četi oditi is meata, da upade v Everett. župan Hiran 0. OU1 in advokat meata Seattle izjavljata, da je tožba brea veake prave podlage. Pravijo, če bi bila pravica na avetu, da bi morali v ječo vai Eve-retčani, ki ao oboroženi čakali na delavce, ki ao prišli obdržavat shod v Everett. In če je kdo opravičen do odškodnine, ao opravičeni sorodniki zavratno napadenih in umorjenih delavcev. Pravica je alepa dama, ki vseeno vidi, kdo atoji pred njo: delavec v siromašnem jopiču ali pa bogatin v fini obleki. GOING P T TOP SPEED TWO V/EW3 OF SU8MA&NC CHASe* G>*£> GX9 Slika predučuje majhno ladjo, ki vosi s brsino 80 milj v ari in Js sgrajena ss lov na potapljače Ladja Je zgrajena sa nsko inozemsko silo in naročenih Jih Je baje sto t Združenih državah. Mnoge avtoritete trdijo, dn ae krši nevtralnost* če se t vojnem česa gradi vojno ladje sa voskujo-čo silo. Pittsburgh, Pa., 10, doc.— Stav ka dečkov, ki prodajajo čaanike, jo končano. Stavka je pričela, ker so izdajatelji podražili časopise, niso pa privoščili dečkom, da bi kaj vsled podražitve pridobili. Izdajatelji in ravnatelji ao končno privolili v povišanje, dasiravno ao izjavljali, da ne bodo dali nič in da bo boj trajal, dokler ne podvr iejo dečkov. Virginia, Minn., 10. dec. — 15-letni Matthew Kuaka in n»*gov e-najst letni brat John sta bila na lovu blizo očetove farme. Po nesreči se je sprožila puška 22. kalibra Johnu in kroglja je zadela njegovega brata v hrbet in mu šla skozi srce. vaeh farm v tovarno, ki ae naha-aj v tem okraju. Peso atressjo na lupe, ker ae ni trebe beti, da se vname. Mrzlo vreme Je povzročilo, da nobeden farmarjev ne bo imel zgube, ki ee peča s pridelovanjem sladkorne pese. Kompanija ponuja sa pridelak prihodnjega leta $6 sa tono. Farmarji ao pričeli že aklepati pogodbe s družbo. North Baltimore, 0„ 11. dee. * Dr. Sheldon v Bloomdalu Jo stavil, da bo Hughes izvoljen pred-aednikom. Stavo Je izgubil in moral je v samokolnici peljati Ja-mea Bronaona na banket, ki ao ga priredili republikanci obsodil na pet dolarjev globe. denarne New York, 11. deoembra. — Zaupniki železniških družb izjavljajo pred razsodiščem, ki zaslišuje argumente, če ae naj uvede o-semurni delavnik za ogibališčne čuvaje, da Je oaemumi delavnik za ogibališčne čuvaje neizvedljiv. Temu nazprotno je pričal T. J. Hanrahan, postajni preddclavec na kolodvoru Nickel Plate železnice v Clevelandu, da je železniška družba uvedla aa poiekušnjo osemurni delavnik za šestdeset dni, ki ae je prav dobro obnesel Oincinati, O., 11. dsoembra. Porotniki ao pronašli kerja, ki je uatrelil mre. v maju, krivim umora prve Priporočili ao ga miloeti in nik ga je obeodil v dosmrtno čo. Bt Louia, Mo., 10. dsos. — Ns enostaven način je neanan slepar opeharil .loseph Kunka, stanu jo-čcgn na 1931 W. 14. St., za deeet dolarjev. Slepar je imel ček za $655, nakazan na Union Station banko. Ponudil je ček Kunku v zastavo, če inu posod i $10. Runk je sedel na limanice. Tujec mu je dejal, da gre za minuto na drugo stran vogala. Ae je, a ni ga bilo nazaj. Payette, Mo., li. deoembra. — Ko eo ieletniški uradniki v Seda- H ji. Mo, izjaviti, da vogeljni ka- Loraln, O., 11. deoembra. — Neverjetno, pa vendar je rea, da Je bil krompir na prodaj po $1.25 bušelj. Seveda ga ni dobil po tej ceni vaakdo, ki ga je hotel imeti. Tako arečni ao bili le ualužbenei National Tube Co., ki je kupila več železniških voz krompirja, da ga odda po najnižji ceni uslužbencem. „ Cleveland, 0„ 11. deoomhra. — Za leto 1917 bo dobilo mesto za 6,000 ton umetnega gnojila $57,-000, mejtem ko je v letu 1916 dobilo za odpadke le $48,000. Letos ae ksr pulijo rasni podjetniki za odpadke, mejtem ko prejšnja leta ni bilo opaziti kaj ta-kega. Tonksra, V. Y* 11. deoembra. March Kirshon, bolniško strežni-eo, ki je imela menijo, da je po-ljubovala molke, ao oddali v norišnico. Orovsr, Oolo., 11. decembra. — Izkazalo ae je, da ata dve žitni-ci premalo za pšenico, ki jo pridelajo tukajinji farmarji na zemljiščih, ki jih ne namakajo umetno. > ativne) A i rlementi v delavskem men za cerkev v Roonvillu še ni gibanju do spoznanja, da je prava oddan, ao odredili, da odide takaj a v obod a v nevarnosti, če delav-i i« Favetta |toe*ben vlak in odda atvo ne nastopi proti tistim, ki hočejo s pomočjo oblaat i, ki eo jo •prejeli ilo v Prosveti o tem že poroči Nek črnoauknež ze je bil zalji v mlado učiteljico, četudi je bi enjen, pa revež ni znal zadeve bro akrivati. Kot so tukajšni 1 poročali, ju je nekdo zapazil n< zunaj, ko sta ai ljubezen pr gala, precej nato se je pa govoi da sta ae ekrivala v cerkvi J aedeži. Liati ao čednega dušn pastirja s polnim imenom imi vali in mož jo je moral odku Deklica pa je par dni po tem w nameravala nadaljevati s po kom v loli. Predno pa se je po začel, ae oglaai neko malo dek ce in pravi: "Moja mama m rekla, če boate vi zopet podu& li, naj jaz kar domov grem", je bil lep vzgled za nedolžno i dino kaj f Končno so jo oblaa izključile od podučevanja. Tukajšnja kat. cerkev sv. trika je napravila neko srečki v korist blagajne. Dobitkov j« lo petindvajset, med temi tud ta, vredna tristo dolarjev. Ka bilo ostalih dobitkov najbri niso bili vredni petdeset dolar Srečke so bile po 25c in pr glasite pri meni linam rasnovr stae dobre pijače, sveže pivo brin jevec, slivo vse, viaky, smotke itd Joftef Olgole, E. m Pederal Si Youngstown, O, KAKO ŽRE VOJNA. Pariz, 11. dec. — Raoul Peret, bivši trgovski minister, je danes izjavil v parlamentu, da bodo znašali vojni izdatki Francije koncem marca 1917 14 miljard in 520 miljonov dolarjev, medtem ko bodo znašali izdatki Anglije v ravno tem času 18 miljard. Parlament bo naložil nove davke na alkohol in na dohodke v vojni industriji. B RUSKE FRONTS. rograd, 11. dec. — Topniški •ji in spopadi med patrulja-I bila včeraj vaa aktivnost, dnih bojih je padel eden na-loplanov severno od Dvinaka. |n je pokvaril, toda aviatik m poškodbe. V okolici Iluk-jt naš letalec podrl svojega Ukega nasprotnika kljub te-|ds mu je zadnji preluknjal kkrila na eroplanu. Min, U. dec. — Uradno porn w glasi, da ni nič novega Ide fronte. VLJUDNI ROPAR? "PROSVETA" votli, aaaus ilaaka la Up pooooM osah daa, iS®# ik IPMsk« Nftfsillt Bil VSAK ■eeJdtoa llaa Naroda« Padp« •o asrola aa "Proevete", Findley, O., 11. decembra. — Gdč. Carrie King, stanujoča v Mont Carey nasproti banke, ae je vračala domov od obiska, ko je pridrdral avtomobil, na katerem je sedlo šest tolovarjev. Kingova je pričela bežati, a neki tolovaj ji je zaatopil pot in ji ukazal, naj ae zadrži mirno. Roparji ao na to vstopili v banko. Napravili ao tri poizkuse, da razstreie blagajno. Po tretjem poizkusu ao tolovaji prihiteli tz banke, katerim se je pridružil tu, di bandit, ki je stjažil Kingovo. Poskakali so na avtomobil in se odpeljali v divjem diru. Kingova pravi, da je bil bandit zelo vljuden napram nji. Dejal ji je, da ae ji ne zgodi nič zlega, če se mirno zadrži. Tolovaji niso dosegli njih namena in ao le poškodovali blagaj- ARCHITECT 118 N. Li Silil St., CMmh, ki Je Izdelal načrt ga gl. urad S. N. P. J. aa priporoča Slovencem sa Izdelovanje atavblnakih načrtov. ToL FraokUn MOI TEL. NA DOMU AUSTIN MOOd NORTH SIDE STATE BANK ROCg, STHi/iOS. WyO. IMA KAPITALA W REZERVE >100.00000 Ja iaredno pripravljen in opramljan aa poalovanja a SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI ia draghal SLOVANL !A MED RUSKIM VO JAŠTVOM. 6«fiR izprehaja po dvorišču ter lovi ptier, vi pa \c» dan le srdite v sobani prsv kakor v aamoatsnu in nobenega veselja ne uiijrte Da. reamra! Idr ste povaem pozabilT. . . . Niti vi aami ne groate nikamor,;pa j tudi sprejeti nočete nikogar. Zi vimo, oprostite, kakor pajki — tei Mega dneva ne vidimo. Livrejo so miši pogrizle. . . V prav, kakor bi vrlih ljudi več nc bilo, a vendar |e vra okrsj poln gospode . . . . V Itiblovu atoji polk, tam so čast niki — pravcate slaščice, ne na gledajtr sr jih! V taboru pa je razen prtka vaak dan plea, in va *te, vaak dan svirs ondi vojaška g«*ll»a Kh, g,Hipa — mati! Mladi ste in zali, sama kri in mleko ko bi le znali tudi uživati življenje! . . . Lepota, veste, ni dana človeku za zmerom! Mine deaet Id, pa boste sami hoteli šc komu dopaati ter gospodom častnikom strcwati pesek v oči, toda takrat Ih> že prepozno . . . Popova (odločno). Prosim te, da mi ne govoriš nikdar o tem! Znano ti je, da od onega časa, kar je umrl Nikolaj Mihajlovič, je življenje izgubilo zame vaako eeno. Tebi s« dozdeva, ds sem jaz Živa, toda to j« samo na videz! Jaz sem ie zaklela, da do svoje smrti ne Hlložim te Črne obleke in ne odidem med svet ... Ali čuješf Naj njegova senca vidi, kako ga ljubim . . . I)a, jaz vem, da ti to ni tajnost, kako je ravnal večkrat krivično z menoj, kako je bil do mene surov in ... in eelo nezvest, t ode jaa mu osUnem zvesta do smrti ter mu pokažem, kako gs snam ljubiti. Tam ns oni strani grobs me on aagleds takšno, ka> kršna sem bila do njegove srar» ti, Luka Nsmesto teh beeed bi Ul rajši šetat po vrtu, ali pa bi zap* vedeli zapreči Tobi ali Velik in ae odpeljali k sosedom v pose U____ Popova. Oh!... (Joče). Laka. Milostljivs goeps! . . . Mati! . . < Ksj počenjate! Kristus bodi s vami! Popova. On Je imel Uko rad Tobi. On ee je zmerom vozil ž njkn h Korčsginovim in Vlasovim. Kako ga Je znal dično brzdati! Kako mično ga je bilo gledati, kadar jc z vso močjo nategnil vajeti! Ali pomnil f Tobi, Tobi! Zapovej dati mu danes eelo oeminko ovsa. Laka. Čujem. (Čuje sc rezki glas zvončka J. Popova (strepeče): Kdo Je tot Povej mu, da jaz ne sprejmem nikogar. Laka. Čujem! (Odide). IL Popova (sama). ' - Popova (zroča fotografijo). Ti raz vidiš, Nikolaj, kako jaz znam ljubiti in odpuščati . . . Moja ljubezen ugasne obenem z menoj, kadar neha utripati moje revno erce (smeje ae skozi solze). Ali U ne peče vest 9 Jaz zapuščena, zvesU žena, sem se zaklenila Ur ti ostanem zvesU do smrti, a ti, pored-než...., ali U ne peče vestf Iz-neverjal si se mi, iskal znanja Ud ne po cele tedne puščal zamo . . . m. ^Popova in Luka. ; Luka (vznemirjen vnide). Milo-stljiva gospa, Um nekdo povprašuje po vas. Hoče vaa videti. Popova. Nu, aaj si mu rekel, da od dneva amrti mojega moža ne sprejmem nikogar f Luka. Rekel aem mu, toda on noče o Um nič aližati ter pravi, da ima zelo nujen opravek. Popova. Jaz ga ne sprejmem I Luka. Jaz sem mu to povedal, toda . . . pravi spak je U, ki se le roga ter aili v aobo ... že je v o-bednici . . . Popova (razdraženo). Dobro, naj pride . . . Kakšen neoteeanec! (Luka odide). Popova. Kako aitni ao ljudje! Kaj potrebujejo od menef Čemu me pridejo vznemirjat f (vzdiše). Ne, očividno, da bo zarea treba zbežati t samostan ... (ae zamisli) Ds, v samostan . .. IV. Popova, Luka in Smirnov. Smirnov (vstopivši, Luki). Bu-dalo, koliko blebečeš .. Osel! (Za-gledavši Popovo, z dostojanst-čast se vam predstaviti. Sem top-ničarski poročnik v pokoju, posestnik Gregorij Štefanovič Smirnov. Prisiljen sem vznemirjati vas radi jako važnega poaU . . . Popom (ne popadli mu roke), česa želiUf Smirnov. Vsi pokojni soprog, kaUrega sem imel čaat poznati, o-stal mi Jc dolžan na dveh menicah tiaoč dvesto rabljev. Ker pa moram jutri plačati obresti v deželno banko, zaU bi vaa proeil, da bi mi izplačali danea U denar. Popova. Tiaoč dveato ... A za kaj vam je oaUl moj mož dolžan t Smirnov. On je kupoval od mene ovca. Popova (vzdihnivii, Luki). Saj ti, Luka, nisi pozabil povedati, naj dado Tobi eno oeminko ovaa. (Luka odide. Smirnovu). Ako vam je Nikolaj Mihajlovič ostal dolžan, razume se to samo ob aebi, da vam jaz vrnem. Toda oproetite, prosim vas, danea jaz nimam/pri rokah denarja. Pojutrišnjem se vrne iz mesta moj poslovodja, in jaz mu naroČim izplačati, kar vam gre, toda sodaj ne morem izpolniti vaše telje. „. Vrhutega je vprav danes preteklo sedem mesecev, ker je umrl moj mož, in jaz sem šc Uko razmišljena, da nikakor nisem zmožna ukvarjati se z denarnimi opravki. Smirnov. Pa tudi jaz aem danes tako razmišijen, da, ako danes ali jutri ne plsčam odstotkov, pa pridem ob vse evojc imetje. Poeestvo mi pride ns boben! Popova. Pojutrišnjem dobite denar. Smirnov. Jaz pa potrebujem densr ne pojutrišnjem, msrvcč ds-nee. |Popova OprostHe, danee vsm gs ne morem izplsčsti. Smirnov. Ju p« nc morem čs-ksti do pojutrišnjega. Popova. Kaj mi je storiti, ako ga pa sedaj nimam! •mirnev. Torej, vi ne morete izplačati f Popova Ne morem ... Smirnov Ilm ... To Je vaša zadnja beeeda f Popova. Da, moje zadnja ====== Smirnov. Zadnja f Beef Popova. Bes. ■ Iskrena vam hvala Tako tudi zapišem (skomigne z rameni). A potem ljudje še hočejo, da uaj ostanem hladnokrven. Potoma me je srečal daear Ur me povprašal: "Čemu se vi neprestano srdiU, Gregorij Štefanovič t" Da oproetiU, kako se neki ne bi sr dil t Denar mi jc neobhodno potreben. Odšel sem že včeraj zju traj ob svitu, obiskal vse svoje dolžnike, in ko bi mi vsaj eden izmed njih poplačal svoj dolg! U trudil sem ze kakor pes, prenočeval vrag vedi kje — v židovski krčmi poleg sodčka z žganico . Končno sem dospel semkaj 70 vrst daleč od doma, nadejal sem se dobiti denar, a tu pa me pogosU "slabo voljo". Kako sc nc bi jezil! Popova. Mislim, da sem jasno povedaU: ko sc poslovodja vrne iz mesU, takrat dobiU denar. Smirnov. Jas niaem prišel k poslovodji, marveč k vam. Kaj vraga, oproetiU mi U izraz, imam jaz opraviti z valim poslovodjo i Popova. OproetiU, miloetljivi goepod, jaz niaem vajena poslu lati Ukinih čudnih besed, v Ukem tonu. Jaz vaa ne maram več poslušati (urno odide). - V. Smirnov, (aam) Smirnov. BovejU, prosim vaa Slaba volja!... Pred aedmimi meseci ji je mož umrl! Da, ali na, jaz plačam odatotke ali nef Vprašam vaa, ali je treba plačati obresti ali t Nu, vam je mož umrl, vi ate slabe volje in kar je še več temu podobnega ... poslovodja je nekam odšel, zlodoj ga vzemi, a kaj pa naj sedaj jaz atorim Mar naj zletim proč od avojih upni kov v balonu ali kaj t Ali naj dre-vim ter butim z glavo ob aUnof Pridem h Gruzdjevu — ni ga doma; JaroševiČ se je nekam akril, s Kuricinom sem se spri na smrt in le malo je manjkalo, da ga nisem vrgel skozi okno', MaziUv i ma kolerino, ta pa je slabe volje Niti ena kanalja noče plačati. A to vse zato, ker sem se preveč nežno vedel proti njim, ker sem jaz mevža, cunjaz baba. Da, preveč nežem aem do njih. Nu, le, čakajte ! Vi me še apoznaU! Jaz vam ne dovolim šaliti ae z menoj, zlodej vas vzemi! Jaz osUnem Ur se ne ganem odtod, dokler mi ona se plača. Brrrr! Kako sem jaz danes zloben, kako zloben! Od jeze se. mi tresejo vse žilice, in celo sapo mi je zaprlo . . . FeJ, moj Bog, celo slabo mi je postalo. (Kriči.) Slu ga! (Dalje prihodnjič). N|cn grobe Spisal Ivan Cankar. (Konec). "Povejte mi, kje je maUrin grobi Saj aU bili a pogrebom, še krono aem vam dali" Cerkovnik je pomislil. "Rekel bi, da je v levem kotu... če ni morda v desnem., atar eem..." Kam bi ee napotil, koga bi vprašal t V krčmi je aedelo mnogo znan cev; po obrazih1 ee mi je zdelo, da sem jih videl pred petimi leti, da ao bili morda celo pogrebci. "Kje je grob, ki ga iščem t" "Toliko je pogrebov zadnje ča-se, ljudje pomirajo kakor ob kugi ... kdo bi štel grobove, kdo se jih spominjal t" |Vrnil sem ee na pokopališče, da bi iskal s treznim očesom, z mirnim razumom. Treba je iskati mod samotnimi grobovi, mod tistimi, ki se jih dolga leta ni doteknila zvesU roka. Bog se usmili, koliko samotnih grobov! Polovica pokopališČs same puste gomile, brez spomina, brez križa in kamene. Se križi eo polomljeni, kameni stoje pošev, besede eo zabledele. Ksj je bilo napisano na tem križu, ki leii iz-ruvan in zarjeval na gomili f 'Svoji neporabljeni, na vekomaj ljubljeni materi..." Gomilo Je bil porasel visok plevel, križ leži v njem — kod hodiš, ti zvesti sin! Saj je šele pet kratkih let, ko si postavil u bronasti križ, napisal nanj U goreče beards, priliva! potočnicsm a nolzsma, s uporno kletvijo zmerjal krivičnega Boga! O ljubezen, postala si beseds! Ko ei stopils ns jezik, ts v srcu ni bilo več! Solza kane is očeee, ras-puhti ee v prahu, vzdih dskne ia ust, izgubi ss v vetra! Imijte krila, prevrnite kamene, gomil p " fovore je ga nthče več razume Ko "m šel . pokopal^. , SL^JT * 2 bt'1 gre lr Cerk občuti, da Bog ni gl£*1 ve mohtve; gUvo .klonij gled v tU vprt. 6e tiati več