Haročidna listu: Celo leto 35 din., pol leta It dbu, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: (Mo leto 65 din. Inserati aii oznanila se saračunajo po dogovoru ; pri večkratnem fatseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. TRAZA NEODVISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO .Straža* izhaja v pondeljek, sredo In petak. Uredništvo in upravništvo je v Maribon*, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom sa more govoriti vsak dan samo od 11. da 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosta. Telefon interurban štev. 113. *6. štev. Manibop, dne 8. febouarja 1883, Letnik XIY. Papeža že imamo. Imamo novega papeža, ki se imenuje Pij XI. Novi papež ja bil izvoljen 6. i. m. predpoldne 'pri sedmem glasovanju. Pri tej zadnji volitvi so se združili italijanski in francoski kardinali v osebi milanskega! nadškofa Radija. Iz Rima poročajo, da je do bil Ratti 41 glasov. Niemci so glasova li proti, amer [kanski, kardinali pa so dospeli v Rim — prekasno, po izvolitvi novega papeža in so tprej volitev zamudili. Opoldne, 6, t, m, Je zasedla papeževa nobielgarda leno stran ogra-' je, rdeči grenardirji Italijanske armado pa drugo stran. Na temnem o-iadju pa so postavili velik palpežev. zlati križ. Od vseh kardinalov obdan se je na to prikazal 'papež na zunanji loži, oblečen v beli talar, z belo čepico široko štolo in rdečo „mozetto.“ Množice zbrane kljub dežju krog Vatikana,, so novega palpeža burno pozdravljale. Ker se je novi papež množici prijazno nasmehnil,, je bil bolj burno veselo pozdravljen. Množice so pokleknile in prejele od novega papeža blagoslov. Po podelitvi blagoslova, se je odstranil novi papež s kardinali V notranje prostore Vatikana, Novi papež kardinal Achilie Rot|ti je rojen 31. marca 1857 v Vileitta Desio blizu Ferogne v okolici Milana. — Mnogo let Je bil bibliotekar v milanski knjižnici in, zatem upravnik vatikansko knjižnice. Rajni Benedikt XV. je imenoval novega papeža apostois’ kim vizitatorjem, leta 1949 je bil imenovan nuncijem v, Varšavi, nato pa je postal kardinal. Od leta 1913 je bil Rotti milanski nadškof. Novi pa-vpež jtj bil v visokih časteh 'pri rajf: nem Benediktu Ijn tudi pristaš Benediktove pomirjevalne politjike. O novem papežu so prepričani, da bo stopal po politično pomirjevalnih stopinjah rajnega Benedikta XV, V znamenju splošnega miru. Vatikan je izdal po izvoliijvi papeža, Pila XI. naslednjo uradno izjavo: „,Nj. Svetost bo čuval verno in zvesto ne-dofjakl)jve pravice Cerkve, kar bo potrdil thdi s svojo prisego.. Svod prvi blagoslov je podelil z namenom, naj ne bodo tega blagoslova deležni le na trgu sv. Petra navzoči, ne samo Rimljani in Italijani, ampak vsi narodtj in ves svet, v želji za splošni mir, po katerem vsi tako hrepene. Cifrana fiartija papir s številkami. Beograd, X- februarja. Ako čitatelji „Straže“ čitate velike številke v budžeUh raznih ministrstev in skupni budžet demokrata finančnega ministra dr. Kumanudija, Vam te številke plešejo pred očmij, koti nekaka zagonetka, Mi, ki tukaj sedimo v raznih odborih in: sekcijah za proučevanje posameznih delovj budžeta, vidimo pred seboj veliki kaos, «mešnjavo, ki se je usidrala v finance mlade naše države. Novinec-parla-meniarec se prijemlje za glavo, ko sliši, kako daleč v propast je zavedla .«tedanja vlada našo Jugoslavijo! Proh račup za leto 1922 bi naj prišel še ta mesec v razpravo plenuma zbornice, n finančni odbor je danes prišel soglasno do prepričanja, da je cel proračun samo ©n velik lalsiiikat, v, njem nič reelnega ampak skoro vse Številke — lažnjive. Popolnoma prav »e je izrazil zastopnik opozicije, ki je dal budžetu, kakor ga je predložil dr. Kumanudi,, naslov: „Cifrana hard ja". Vsi poročevalci sekcij finančnega odbora so utemeljeno izjavili, da se o tem proračunu sploh ne da skliOpati, Mtnistrstvo naj predloži drugega. — Tako prihajamo iz enega kaosa v drugega. V naslednjem hočem našim č etateljem predočiti samo del onih številk, ki smo jih slišali v finančnem odboru. Priblčevičevi nadzorniki in učitelji. Referent II.. sekcije je izjavil, da so prišli do zaključka,, da ima prosvet no ministrstvo nič manj nego 160 šolskih nadzornikov preveč, kateri ne o-pravljajo'» prav nikake nadzor n iške službe, ampak igrajo, vlogo šefov in psarjev. Samo v prosvetnem ministrstvu ima Pribičevič nastavljenih poteg drugih uradnikov Še 50 učiteljev s popolno plačo,, ki so am samo, da, Bogu čas kradajo, a zunaj po selih pa nedostaje učiteljskih moči. Teh 50 dr agapi aSanih učiteljskih moči se naj krgtkomalo odpusti ali pa nastavi na deželi. Pribičevič ima 20 milijonov, 'dinarjev samo v ministrstvu prosvete za podelitev raznih štipendij. Kdo jih deli, in kako se delijo, „pema kontrole“. In tako Ide ta! pesem dalje in dalje. Gledališča stanejo državo 19t milijonov dinarjev. Pri državnih tiskarnah ima 'država velike izgube. N. pr. beograjska državna štampar na izkazuje v lote 1921 7 milijonov dinarjev izgube, cetinjska. 2 milijona itd. Značilno je, da ima Pribičevičev budžtet izkazanih 8000 učiteljev v Srbiji in Crni goril, a faktično jih je 19.000. Profesorjev izkazuje za Srbìjq in Crno goro 430, a dejanski jih je 542. Število vojaštva se mora zmanjšati. V proračunu jma vojni minister 134.000 vojakov, a ko so mu možje fi nančnega odbora pravili, da so mora Število vojaštva na vsakj način zni žati vsaj na 100.000 mož,, je odgovoril da itak nema više kot ifO.OOO „moina' ka“. Referent je v imenu IIP. sekcije 'poročal, da jo v Beogradu miebroj višjih oficirjev, ki opravljajo na dan po 1—2 ure službe podčastnikov. 15 milijonov dinarjev zahteva vojni minister samo za premestitve oficirjev. — Sam demokrat Milan Pribičevič ie o-stro kritikoval sedanji ustroj armade. Mi no pof/rebujiemo luksuziozne vojske mi potrebujemo malo, a dobro urejeno armado. Celo iz vladnih vrst so padale ostre in pikre besede, kako proti zakon,do se 'postopa z vojaštvom. Taki glasovi prihajajoj celo iz srbskih krajev, kjer so Oduševljeni za armado. Naša diplomacija! Referent Sumenkovič govori o jugoslovanski diplomaciji in izjavlja, da nas stane letno „sto in sto milijona di nara“, a je malo vredna. Noben) od naših diplomatov ni na svojem, mestu. Od tod tudi polom za polomom v naši zunanji pot, ti ki. Kako se izmetu-je, dokaz: poslanik v Budimpešti je ob enem tudi poslanik za Holandijo in, vleče za obe mesti plačo in velikanske milijonske doklade. Nered pri upravi državnih železnic. Grozen nered vlada pri upravi državnih železnic. Sam minister izjavlja, da bodo v treh mesecih sploh državne železnice zastale. Tri četrtine železničnih 'pragov je gnilih. Sledile bodo nesreča za nesrečo. Pri železnicah hi nobene kontrole. Nobenih seznam glede uradništva* in delavstva. Sekcija finančnega odbora je zahtevala, od beograjske železniške direkcije podatke, a direkcija jih „pe-ma“. Dobila je odgovor : „,Cemu jih tražili“. A ko jih sekcija zopet zahteva, jih zopet „nemah Minister saobra Čaja niti približno ne ve, koliko znašajo dohodki in izdatki.. Bolgarija je leta 1921 poslala 10.000, vagonovi premoga kot vojno odškodnino. A teh vagonov ni nikjer zabeleženih med dohodki. Na^ stotisdče železniških pragov gre v tujino, a naši železniški tiri propadajo drug za drugim.- Nered pri min. pošte. Kakor pri direkcijah itn minister-stvu saobračaja, tako je velik nered tudi pri pošti, telegrafu jtn telefonu. Tudi tukaj hi ctobifci'noberičh točnih podatkov. Pošta je v Jugoslaviji iena, najslabe j šib v Evropi, Splošno sa podatki vseh ministier-stev popolnoma netočni. Tako na primer izkazujejo nekatera ministrstva svote v proračunu, v kronah, a »pravzaprav veljajo le v dinarjih. Torej čigrom na diferenca. Se le sedaj so prišli na to zmoto (?!?). V finančnem odseku so 'padale od vseh strani silno ostre, vlado in upralvo obsojajoče besede. Sam demokrat Milan Pribičevič je opeiovano povdarjal, da je ves budžet „lažen“, ni realen. Budžet se mora vrniti ministrsijvom in izdelati nov, ki bo odgovarjal dejanskim razmeram. Napravite enkrat red! V Jutru 21. Januarja 1922 so 'državljani SHS, ki prebivajo slučajno boli blizu pošt,nih uradov, zvedeli novico, da poštni uradi ne sprejemajo več 20 kronskih bankovcev. Kmalu se je razširila vest, da tudi davčni u-radi ne. Ljudstvo je v krepkih, ne ved no lepih besedah obsojalo to posetjie državnih oblasti. Drugi dan v nedeljo, so ljudje kar drli kupovat potrebnih in nepotrehn ih roči ter hoteli pia čevati z 20 kronskimi, bankovci. Nekateri trgovci, ki so »i med vojno in potem napolnili blagajne, 20 kronskih bankovcev nf'|so hdijriii ‘sprejemaj. — Tem boljše kupčije sq delali tisti, ki so te bankovce še sprejemali. V pondeljek se je že vedelo, da davkarije te bankovce Še sprejemajo. Dognalo se je tudi, da je celo zmešnjavo povzročil’ la poštna uprava, katera bi pa boljše stimila, ko bi se brigala za svoje stva ri, ne pa za druge. Poštna uprava naj" rajše poskrbi'; za to, da bodo pošt ni uradi — višji in nižji —, dobro poslovali, bankovce; dovoljevati ali pre-pcvedovajti v prometu naj prepusi le po finančnemu ministru«: Zraven tega so pa davkoplačevalci: kraljevine SHS v teh dneh doživeli tudi drugo zani- mivost. Cie si prinesel denar na pošto in ponudil tudi 20 kronske bankovce, so bili vljudno ali pa tudi nevljudno odrinjeni »češ: 5 dinarski se ne sprejemajo, nesite j TI na davkarijo. Davkarije pa ni v vsakem poštnem okolišu. Ce si pa' vendar hotel osrečiti davčni urad z 20 kronskimi bankovci in iz ljubezni do finančnega ministra dodati še tudi nekaj 400 kronskih povrh, si sprejel popisano položnico z naročilom: pojdite in plačate na pošti! To je že pravi „jringlšpil!“ Ce gì potrpežljiv državljan, si šel nazaj na pošto, kjer si se pa Iznebil samo 400 kronskih bankovcev, 20 kronske si moral nesti nazaj domu; če si pa nepotrpežljiv, si šel v gostilno, zapil 20 kronske in Še nekaj drugih povrh. Morebiti’: se boš pritožil na finančno delegacijo v Ljubljano, Cez dolgo časa boš morda dobil odgovor* da so državne blagajne „prejkoslej“ ali „slejkoprej“ obvezane sprejemati tvoje bankovce. Plačal boš koTekov, 'da boš grdo gledal in takrat tudi najbrž nobenega 20 kronskega bankovca ne boš več imel'. Zato pa pravimo, malo več reda, gospodje v Beogradu* in i nezadovoljnosti bo veliko manj! Razprava vidovdanskega atentata. Nadaljevante se ne razTkuje od po Četka. Obtoženi izjavljajo pred sodnijo, da so bili vsi podpisi na raznih za pisnikih pri poličih od njih — izsiljena. Zato navajajo pa tudi 'dokaze ter priče. Mnogo jih je, ki že v razprav ni 'dvorani kažejo sledove batinanja , razbite čel'usti. pege in brazgotine od udarcev itd., drugi pa zahtevajo, tla jih zdravnik preišče. Poročila o raz nih batinaških metodah se natančno strinjajo in krijejo, pa tudi glede glavnih Krivcev tega divjaštva so vsi soglasni. Prvi je potporučnik Vukman Djurovič, njegova desna roka pa kaplar Milijin Pavlovič z nekim Dušanom, ki je znan pod imenom kockar. to je ime za vse, kar mi pojmujemo — pod besedami: prešestnte, pijanec, divjak, razgrajač. Kockar Dušan je bivši kaznjenec, robijaš, najbrž bo kak večkratni morilec in njegova kazen š} najbrž ni prestana* — a v policijskih zaporih opravlja ta človek službo jetrne arj a in vse posle po volji potporuč-nika Vukmana. — O teh treh razkri va vsako zaslišanje sfrašne zločine, . in po vseh listih se o tem piše, nikjer pa še nismo našli vesti, da bi bilo u’ vedono proti njim kako postopanje. — Oblasti so dolžne, da to store in o tem tudi javnost obvestijo. „Epoha“, beograjski dnevnik, piše uvodnik pod naslovom „Policijski pekel“ in če je ta pekel mučil doslej toliko žrtev, je paS skrajni čas, da oblast javnost prepriča o njegovem koncu in pa o tem, da njegovi satani Vukman in’ kockarji niso vsemogočni. Nekaj črtic iz zaslišanj samih: Poslanec in profesor Miloš Tre-binjac govori o delu stranke, kot njegovi predniki. Ilegalnih organizaoij ni bilo, naravno pa je, da so se strokovne skupine tudi po „obznani“ sestajale, na skrivaj seveda, da imajo mir pred policijo, to pa ni politično, tem več čisto strokovno delovanje. Eno ta-, kih strokovnih sej je policija označile-kot atentatorsko in sedaj o vsakem in tudi o njemu, trdi, da je bil tam navzoč ter da je pomagal pripravljati a tentat in prevrat. Kdor noče potrditi, dobi batine, Trehinjac pravi, da nje -ga sicer niso tepli, če thdi je preiskan valni sodnik pri zaslišanju namigoval na stare čase, ko so zlasti intelektualce grabili za lase ter jih z glavo butali ob zid, mučilo se ga je pa duše imo. Ko je protestiral proti vmešava njii v zapisnik in pa proti temu, 'da se ne vidita z njim Moizeš in Caki. mu je sodnik grozil, da da zapreti tudi njegovo ženo, češ, da je Ruskin-. ja, sodeč po — pristriženih laseh. —*-Trebinjao se je ustrašil, zatrjeval te đa žena o komunizmu ničesar ne ve da ni Ruskinja, temveč Francozinja» in da mu mlada žena ne pade v ta strašni pekel, je posihmal molčal, češ pišite, kar hočete. Trehinjac je bled star 34 let, med vojno je bil srbski artilerijski oficir, v, z.aporu je shujšal zr lo in onemogel. Za njim je zaslišano več delavcev, med njimi tudi neka žena. Vsi so bili ‘ atinani, ženo so pa prisilili, da je spila lifer žganja — in tako je vsak podpisal* kar so hoteli. Ko jim sodnik pravi, da so to in ono podpisali, danes pa tako govorite, pravite eden za drugim: „Batina je podpisovala),“ — Eden navaja tudi zanimivo konfrontacijo z drugim obdol -žencem, ki je pod batino seveda podpisa* da sta bila skupaj na atentator-ski sen; privlekli so vsakega iz svo-re luknje tako, da sta s hrbtišči trčila skupa; in eden je moral na vpra -šan e, če je ta tisti, odgovoriti: Jeste. Kot posebno mučilno sredstvo se v glavnjači uporablja tudi dimnik. — Pretepenega človeka potisnejo vanj, da koma' diha in da mu saje okadijo krvave maroge. Eden. pripoveduje, kar-ko je nekoč neki višji, oficir, ki je prišel službeno v zaporo, to videl ter se tako razburil, da ]e celo sabljo potegnil proti potporučniku Vukmanu, pri. tem pa vpil, da mora biti konec teh škandalov — Jetniki so se nadali im. nadali — ostalo je pa, kakor je bilo* Nastopile so tudi priče, ljudje, ki so se v zmešnjavi po atentatu ali pa drugače seznanili z glavnjačo. Njih poročila so strašna obtoževanja, Vukmanu enak je tudi upravitelf zaporov* Mita Lazarevič, znan pod priimkom:1 „biftek“, ker je že več ljudi zbil in ste pel, kakor kak biftek. Pri mučenju mu pomaga pisar, Kecič, ki je bil za ča- sa okupaci.e — avstrijski žandar pri guvernerstvu v Beogradu. Obtoženci druge skupine so tudi že zaslišani, Najprej poslanci: Mirič, Marjanovič, Steianovič, Colovič, Mi-iojkovič in Salaj, potem več delavcev, med njimi neki starec, Palinkaš po i-menu, ki se jedva drži na nogah, bil je pa (udi tepen. . Jedro vsega, kar so inteligenti izjavili prej in sedaj, bo približno to-lo: Mi hočemo preiti iz stanja eksploatacije, ko je človek nad človekom, da ga izkorišča, v stanje enakosti, lo hočemo doseči z večino naroda, od večine pa ne more izhajati teror, temveč samo od manjšine. Neznosno stanje v zaporih se na, kratko, a zelo živo opisuje, Tudi neki zdravnik ni bil boljši od znanih trinogov, jetnikov ni niti pogledal, najveće siromake je odvračal, češ, zakaj ste pa to naredili, da ste sem prišli. — Policijski pisarji so tudi_ inteligen -torn hoteli podtakniti v zapisnikih napačne izjave. Salaju, ki je Hrvat, so pisali nalašč v cirilici, da ne bi znal brati, poslanec Marjanovič je narekoval svojo izjavo, 'pisar je pa vse kaj drugega pisal, zato mu je dejal: „Ge hočefe pisati po svoje, pa pišite!“ — Starec Palinkaš pravi, da je izgovoril vsega največ 20 besed, pisali so pa cele strani, on je seveda podpisal, — kaj pa si hoče. Nastopajo še priče, ki trdijo, da so tuintam videli na 26, junija večino poslancev, — samo v No.vem Sadu ne, kakor trdi obtožnica. Na vse obtožbe mučenja jetn(ikov je izdala „uprava grada“ policija Beograda neko javno obvestilo, da to ni 'vse res, katero so pa samo nekateri listi priobčili, skoraj vsji pa odločno zahtevajo, da se objavijo izvidi zdravnikov, ki so od mnogih zahtevani, in da se v policiji začne temeljito čiščenje. — Bomo videli dober znak je pa to, da javnost brez razlike strank o tem odkrito govori in tudi zahteva, da se javno in odkrito pred vsemi o tem razpravlja; vsa poročila o tem so — pred cenzuro varna. Upajmo, ker je samo upanje pri vsem tem še tolažlji-vo, da je to napredek, ki nas bo varoval kulturne sramote v naprej, ob -žalujemo pa vse dosedanje, tudi nepoznane žrtve. S padcem Pribičeviča in pa z besedami g. ministra pravde je vezano to upanje, bilo bi slabo, če pride razočaranje . .. . Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Naš parlament je na oddi -hu, pač pa delajo njegovi ostanki — razni odbori in odseki. Sestali so se že nekateri pododbori, ki bodo vršili ne -kako kontrolo nad ministrstvi. Prvi je odbor za ministrsko odgovornost, kateremu predseduje ljuba Jovanovič, podpredsednik je Divae, tajnik Milkovič. Odboru za izrabo vodnih sil načeluje Etbin Kristan, podpredsednik je Agatonovič, ta,nik dr. Hrasnica. — Pododboru za zakon o šumah predseduje Jovan Jovanovič, podpredsednik je G:onovič, tajnik Trandaiilovič. Zakonodajni odbor je izvolil pododbor 11 članov, ki bo izde -lai poročilo o razdelitvi države na oblasti. V tem pododboru so znani poslanci: Dro.enik, Vilder, Kristan in naš Dulibič, Finančni odbor, bo znižal število generalnih direkcij v iinanč -nem ministrstvu, ki so narasle samo pri nas na 14. Trgovinska poganjanja se začne.o te dni v Beogradu med nami in Avstri.,0. Avstrijski delegati so že odpotovali v Beograd. AVSTRIJA. Avstriji je dovolila Cehe slovaška posoplo v znesku 500 milijonov čeških kron na 20 let. Kot pred -ujem dobi Avstrija 100 mil. CEHOSLOVASKA. V rudarsko stavko je posegla posredovalno vlada, ki predlaga, da se vzpostavi posebno razsod:-šče. To razsodišče bo proučevalo, kako se naj povišajo rudarjem plače v. primeri z draginjo. Upajo, da bo rudarska stavka kmalu v Gospodu za -spala. NEMČIJA. Si t a v k a žeeleznjičarjev, ki je bjla prvotno omejena samo n* severne province, se širi tudi proti jugu in Je zastal promet na Badenskem. Radi stavke trpi največ Berlin, kateremu grozijo razne katastrofe, Berlin je brez vode, plina, elektrike in tudi aprovizacija je že v opasnosti. FORTUGALSKA. Zmed v tej državi noče bili ne konca ne kraja. Med republikanci m monarhisti so srditi politični boji na nnevnem redu. Cesto se vrše tudi ljuii poulični boji. Pred fedni je bilo sestavljeno novo ministrstvo Cunha—Lesle, Sedaj se pa poroča iz Lizbone, da je to ministrstvo dalo ostavko. Novo ministrstvo bo sestavil general Comes de Costa, ki je pristaš skrajne konservativne struje, Tudi temu kabinetu prerokujejo kratko dobo življenja. Iz vladnega gospodarstva Uradništvo se reducira. V ministrstvu za finance se vsi šefi temu protiviio. Za to imajo na vse zadnje tudi tehnične razloge, na noben na--čin se namreč ne da dognati, koliko uradnikov spada sploh v področje tp-ga ministrstva, Tu j'e cela kopica spiskov službenega 'dela ini službene opredelitve' pa sploh nikdo ne vodi. mnogo jih je ki so tu aii tam odeijeni radi plače, kjie delajo pa službo, se ne da, ali pa noče dognati. — V: ministrstvu za agrarno reformo so odpustili sicer 50 uradnikov, za to pa je minis er povišal račun osebnih izdatkov za 1,280.000 dinarjev. Vi kolikor so doslej šteli, so našteli v prometnem ministrstvu — 184 inšpektorjev, uradnikov drugih činov še niso prešteli, pa jih najbrž niti šteli ne bodo. Red je pa tak v tem ministrstvu da ni nikjer uračunjeno, ali vsaj zabeleženo, 10.000 vagonov premoga, ki so prišli iz Bolgarske, — Iz ministrstva pošfp in telegrafa bi bilo treba zabeležiti še to zanimivost, da je bilo v predvojni Srbiji 1470 uslužbencev, da nes jih je pa na istem teritoriju 3740. Drčimo nekoliko navzdol. Za koliko je nazadovala produkcija v Vojvodini od prevrata do danes, kažejo najboljše številke v produkciji sladkorja in pšenice v teh krajih. Vojvodina in Srem izvozita danes 60,000 va gonov manj hrane kot nekdaj. Iz same Bačke se je izvozilo leta 1918 od avgusta do oktobra 18.000 vagonov pšenice. Minulo leto pa je izvozila Bačka samo 3000 vagonov, kar je pred vojno produciralo samo posestvo grofa Kotpka. Sest sladkornih tovarn je proizvajalo poprej 12,000 vagonov sladkorja, a danes samo Ì2QQQ. Ako bi bita ostala produkcija sladkorja stalna, bi bila s sladkorjem preskrbljena cela. naša država. Naša država uvo-7,i 10.000 vagonov sladkorja, kar zna-j -ša vrednost 1 milijarde kron. Ohridsko jezerski' ribolov se je menda na eni zadnjih sej zakonodajnega odbora končno veltavno rešil, — Neopravičeno izdana koncesija bann kirskemu društvu „Ohrid“ se je razveljavila in tako bi moral biti konec strašnega škandala, da° par bank kratkomalo pobaše in izrabi, kar je bilo edina prehrana in zaslužek 7000 glav revnega prebivalstva. Vsf. člani odbora so zahtevali, da se zopet uvede svoboden ribolov, samo radikali so se protivili, ter zastopali bankirske profite. Beležke. Le tujke, to je. nobel! V 13. štev, „Straže“, stran 4, pišete: „Maribora ka glavna pošta razglaša: Direkci a pošte in brzojava v Ljubi ani je odredila —“ Ali marjiborska glavna pošta ne ve, da v L.ubl.ani ni urada, ki bi nosil ime „direkcija pošte in brzoja -va“ ? Podneseni urad gotovo dobiva od višjega tuintam kak dopis in na takih dopisih je navadno tudi ime urada, ki dopis odpošilja. Naj mariborska glavna pošta pogleda v odlok z dne 18, jan. 1922, št. 2761 Ha 22, ki ga je dobila iz LjubTane od poštne uprave . Na tistem odloku bo najbrž kot odlpo-šiljatelj: Poštno in brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje v Ljub ìjani. Co se ni v zadnjem času na tihem kaj spremenilo! Res je, da so najvišji uradnik pri tem ravnateljstvu ne imenu e ravnatelj, kakor bi lo vsak pameten človek pričakoval, am pak ima naslov: direktor pošte in br-, zojava za Sloveni o. Seveda, to je pač bolj nobel! Radi tega smo tudi razu- meli lani na velesejmu v Ljubljani jezo Slovenca iz Gorice, ki je iskal poštnega ravnatelja, pa mu je hudomušni prijatelj pojasnil: Nimamo poštne ga ravnatelja, ampak direktorja pošte in brzo.ava za Slovenijo! Ma, to je vseeno, se je zasmejal Goričan, torej mi pokaži, kje je poštna direkcija, da najdem vašega direktorja pošte in brzojava za Slovenijo! Prijatelj, nimamo poštne direkcije, ampak poštno in brzojavno ravnateTstvo, ;je odvrnil g. Liubljančan. Za vraga, ali morajo res največji. tepci živeti v Jugoslaviji, je zavpil Goričan in se jezno odpeljal — proti Gorici! Naprednjaki, nekdaj srbska stran-, ta, so se, kakor že poročamo, odcepili od demokratov ter se zopet osamosvojili kot stranka okrog svojega beogr. glasila „Videlo“, ki izhaja od 1. t. m. dnevno, Pod naslovom „Kaj hočemo“ , piše ta lisa takole : „Kakor se je via -dalo 15 let v predvojni Srbiji, tako vlada danes v državi Srbov» Hrvatov m Slovencev politični sistem, katere ga so ustvarili naši radikali fer se ga navzeli tudi njih mlajši bratje samo -stalci .d so z odpadki drugih srbjan-skjih strank sestavili demokratsko — stranko, Ta sistem je samo v besedah m na papirju svobodoumen, napreden in demokratičen, v resnici rpa reakcijo-naren, nazadnjaški in mračnjaški, državljansko svobodo daje samo prista -šem vladajočih strank. OpozicijOnalci so izpostavljeni vsem neprilikom, celo življenje jim je v vprašanju. Če se zavzemajo za pravice, ki bi jim morale biti po zakonu zagotovTene. Zakon ni najvišja volja v Srbiji in nad držav -liani, država je pa v službi partije in oartizanstva. Pri nas ni zagotovljena najosnovnejša državljanska pravica — pravica do osebne in lastninske varnosti. Posledica tega je nered in ne -zadovoljnost v vseh krajih in s tem v zvezi naš slabi finančni in mednarodni položaj. Ne radikali, ne demokrati niso izraz solidnosti in predstavniki večine srbskega naroda. Oni go dobivali formalno ’večino vedno kadar so bili na oblasti ali vsaj blizu nie, nik-dac pa ne iz opozfrcije. Radikali od L 1883 niso ne enkrat prišli iz opozicije po narodnem zaupanju, temveč vedno po migljajih od zgoraj ali pa .po na -silnih prevarah, Ze sam način, kako so prišli na vlado in sredstva, s katerimi so se na njej držali, jasno kažejo, da niso predstavniki svobodoum-ja, demokratizma in parlamentarnosti, kakor se hvalijo., Kakorkoli je bil ta politični sistem lažnjiv, nesoliden in škodljiv v splošnem, pr.edvojii Srbiji le ni mogel toliko škodovati, kot ško -• duje današnji državi Živeti pod njim se pravi trpeti zlo, ki ogroža našo državno za.ednico,. Naš pokret ima ta cilj, da prepreči to nevarnost. Prepreči se pa, če se vsi solidni Srbi, Hrvati in Slovenci strnejo, da pobijejo današnje partizanstvo, samovoljo ter korupei/), da dvignejo avtoriteto dr -žave nad strankami in zakon nad vsemi. Samo tedaj bomo limeli v državi ' zakonitost, mir in napredek, na zu -naj pa ugled in spoštovanje.“ — Jako dobro, samo policajdemokratom bi lahko še to in ono posvetil! Jugoslavija in inozemstvo. V dunajskem listu „Die Börse“ je dal neko .zjavo minister na razpoloženju Veliz. Jankovič o gospodarskih razmerah v naši državi. Povedal ni nič kaj posebnega, pokazal je pa prav malo takta, ker kritizira avstrijsko linančno politiko. Duna-čani mu prav lahko in o -pravičeno rečejo: „Pometaj pred svo-im pragom!“ — Bogzna» zakaj se beograjski prvaki ne dajo vsaj malo olitati in opiliti in zakaj govorko toliko nepotrebnega! Kako se lahko čaka na naših že-jeznieah! Vlak, ki bi moral priti ob 4. uri popoldne iz Zagreba v Beograd, je rabil zadnjič kar štiri ure iz Zemuna v — Beograd. Na zemunski postaji se je ustavil ter začel čakati, najpo-prej eno dobro uro, da pride dvorski vlak, ki. je bil na potu iz Bukarešte , potem zo et eno uro, da se dvorski vlak umakne iz beograjske . postaje, a nato zapet dobro uro, da pride neki drugi vlak iz Beograda, potem pol ure na uradniški lokalni vlak, ki vozi u. radnike zvečer iz Beograda v Zemun in končno še pol ur.e, da oddrči mimo brzovlak v Beograd. — Pofniki so ves ta čas zmrzovali v temnih vagonih in ob vsakem žvižgu klicali: „Zdaj gremo“ — potem pa z vedno večjim obupom: jjNič ni* nič ni!“ — ker naši že- lezniški upravi ne bo nikdar prišlo a& pamet, da bi za to pot vlak potreboval samo /t ure. Kje smo pa mi! Londonski „Times“ prinaša s koncem januarja razgled gospodarskih razmer po vseh državah z izgledom na leto 1922, Vse mogoče države so zastopane, iz dose -danjega razvoja se sklepa na tekoče leto, celo Siam in Birma ne manjka ta, samo o naši državi ni niti besede. Angleži nimajo o njej pravih podat -kov in zato ne morejo pisati. — Kaj delajo, vendar naša poslaništva in naše raznovrstne agencije in odposlan -stva ! Vedno hodi jo med svet, porodi-čarji se kar pulpo za lake „misije“ m posle, kultur.ni svet pa od njih ničesar ne zve, da bi se dalo obravnavati, k večjemu kak škandalček tega ali onega člana teh komisij mora večkrat v svo.ih listih beležiti. Dnevne novice. Duh. vest. C. g.; Franjo Vajda* minorit iz ptujskega samostana, je sprejet v našo škofijo in nastavljen kot kaplan pri Sv.: Križu pri SlatjinL Naslednik umrlega, poslanca ira. , Didaka; Buntiča bò profesor Jurij ■ Puljič, tretji iz kandidatne, liste Hr-valske pučke stranke v mostarskem o-; krožju, O dr. Kukovčevem sijajnem shodu nam poročajo iz Središča sedeče: Pri nas se je vršil na SvečiVco demokratski shod, na katerem je govoril bivši minister dr. Kukovec. Govornik ni povedal nič o svojem ministjro-vanju v Beogradu, ampak govoril je o razmerju strank v Sloveniji. Potrdil je, da so dali demokrati samostojnim 'denar, ber baje ni 'politike brez denarja. Nadalje je rekel, da njegova politika propada radi nesloge v „naprednih“ vrstah. Po govoru se je razvita živahna, mestoma zelo burna v Središču neobičajna debata, v kateri so zlastji naši pristaši zahteva li pojasnila v raznih vprašanjih. Kako neugodno razpoloženje med zborovalcu je povzročil dr. Kukovec s svojimi izvajanji za demokratsko stranko je bilo razvidno Sz' tega, da hiti četrtina: zborovalcev ni glasovala za predlagane resolucije in zaupnico dr* Kukovcu. Ta shod je bil najboljša a-gi taci ja za našo stranko. Kako se razumejo bratci med. seboj? Dr, Kukovec je lizustil na J DS shodu v Središču, sledeče besed©, katere je tudi priorja „Nova Doba“: „Poslancu Dobniku sploh manjka kaka podjetnost, a poslanec Urok, k v©&-jemu podjeten v kaki javni osornosti ila v tem, da javno taji, da so žrtvovali neprednjaki stotisoČe za kmečko organ iz aejo. . . . “ Nadalje je imenoval g. 'dr. Kukovec Drofenika in U-reka kot korumpiranca. Dr. Kukovčevi izreki g iede obsodbe sam os toj njih kolovodij so nam porok, da so res dobivali slabostojni pod roko sto tisoče iz JDS fondov. , To raj je imela „Naša vas“ prav, ko je porin la pod nos samostojnim apostolom dr. Žerjavove da rove. Ako bi bila Urek in Diolenlc moža poštenjaka, bi ju Kukoveo gotovo ne žigosal na javnem shodu in v svojem lajbžurnalo kot korumpiranca. Samostojni imajo sedaj zopet) pril,ko, da tožijo dr. Kukovca, ki jim je očital podkupljivost) in korupcijo. K sodniji, Gubci! Sijajna polomija slabosjiojinfh pri Sv. Jurju ob Pesnici. V nedeljo, dne 6. t. m. popoldan ob 4. uri se je imel vršiti pri Sv. ' Juriju ob Pesnei shod Samostojne kmetijske stranke. Govoriti je hotel mariborski okrožni tajnik Brus. Zborovali so pri mesarju Alojziju Bračko. Slioda so se udeležili pri staši vseh strank, največ pa je bilo pristašev naše Ljudske stranke. Se predno se je zborovanje prav pričelo» je nastal velikanski vihar. Obe gostilniški sobi sta bili nabito polni. — Zborovalci so lako kričali, proti &a-mostojhežem, da se je tajnik Brus s scojim listkom tresel kakor šiba na vodu Padali so vzkliki: „Do i z izt-dajicami! On nima pravice govoriti! Pucelj in Mermolja naj prideta m dajeta odgovor za to pol iko!“ Razjarjeni zborovalci so jima ob jubljali — batine. Tako daleč je privedla dema-i gogiia samostojne prvake. Pri Sv« Petru „občni zbor“ peterih pristašev SKS, pri Sv, Juriju ob Pesnici pat 'popolni polom in razbito zborovanja — to so uspehi naprednega gibanja, kateremu je je g. minister Lojze Kukovec posvetil posebno pozornost. — DemagoŠttvo podeželski lì liberalcev se bridko ma&čujie! Demokrati, se kaj radi hvalisajo z uspehi doseženimi v Beogradu. Bogme, ne bo več Čudno, Če bo „Jutro“ prihodnji teden priobčilo zahvalo — fe,Kaisfcrja Karla za 2,000.000 frankov“ koje so mu demokrati izposlovali pri vladi kot letno apanažo. Govoričijo pa Se zrniraj, da ima on med klerikalci največ pristašev. Evo ga, sedaj vidimo, kdo ga zamore pozabiti, ti ki mero jemljejo po Svoji nogi, ga bodo pod pirali še z denarjem, da bo v Madeiri mogel večkrat, »piti na njihovo dolgo zdravje, Ce bodo še razven naše demokratske države prispevali tudi kaj sosedje, si bode Kari privoščit lahko večkrat kak sodček letošnjo kapljice. Kakor pa je dognano po strokovnjakih,, vsebuje letošnje vino mnogo %; bojevitega duha, kar bi znalo zopet Karla dovesti do kakih neumnosti. — Zato priporočamo demokratpm ~ prav resno, naj že iz zgoraj navedenega razloga še enkrat podvzamejo korake pri vladi za zmanjšanje apanaže na mesečnih 60 K in sicer se mu naj to izplača redno vsaki mesec. Za podlago naj se vzame začasna uredba o invalidih, Uradni list št, 47 od 5. maja m. 1. Istotako naj dobiva dodatke k pokojnini za družinske člane, če je bil pri zadnji nadpregiednfi komisiji spoznan za invalida. Samo šment je pa, Če plača 30 dinarjev letno neposrednega davka, mu po toli tokratni pre iresavi invalidskega zakona sploh nič ne pristoja. Boste videli g. demokrati, če boste ravnali s Karlom tako in z njegovo apanažo kakor z invalidskim zakonom in pokojninami, da ga boste ugnali, ker se vam bo za vaše cincanje prav lepo zahvalil, kakor, smo hvaležni mi invalidi naši državotvorni vladi za njeno parkratno rešenje invalidskih začasnih uredb, — koja bode predložena še mnogokrat v zakoni-tev. Blamažo bi sl". lahko demokrati prihranili — za prihodnjič, ko pride zopet inv. zakon vi ponovni pretres, po katerem najbrž ne bdo ti reveži dobili nič več. Ta mesec je izostala pokojnina popolnoma, kar je gotovo tudi uspeh demokratov, samo, da je „Jutro“ pozabilo priobči^. Ali so poštne blagajne — držav ne blagaine ali niso državne blagaj-» ne? To vprašanje se nam vriva zdaj, ko gre prepir za sprejemanje 20kron-«kih bankovcev. Finančno ministrstvo ie zeöelo z 20. jan. t. 1. jemati iz prometa novčanice državnega izdanja po pet dinarjev, to je 20 K/ Poštna uprava ni imela nujnejšega posla, nego da je prepovedala poštnim uradom, da od Ä0. januarja t. 1. naprej ne smejo 20-kronskih bankovcev več sprejemati. In to vkljub temu, da je generalna direkcija državnega računovodstva iz -!dala naredbe in potrebna navodila — ijrsem državnim blagajnam in davčnim «radom, da posredujejo pri izmenjavi 4eh novčanic. Iz tega, da se poštni irradi ne ravnajo po teh naredbah in »avodilih, bi morali sklepati, 'da poštne blagajne niso državne blagajne . Zasebno tudi niso, deželne tudi ne — kat ko bi še bile kje nazadnje — av-striiske ! In ker generalna direkcija, Slovenci razumemo tudi: glavno ravnateljstvo, navaja davčne urade zraven državnih uradov, morebiti tudi davčni uradi niso državne blagajne . Ali bi bil kdo tako dober in nam davkoplačevalcem, ki znosimo skoraj ves svo. denar v državne blagajne, lepo po slovenski pojasnil, kaj so državne blagajne in kai niso državne blagaj -ne! — Malo več skromnosti bi: poštni u-prav! nič ne škodovalo. V razglasu mariborske glavne pošte beremo: za vse pošte v Sloveniji so merodajni e-dino Jo odloki poštne direkcije v Ljub ljani iin ako direkcija, pošte odloči, da se bankovci po 5 dinarjev ne smejo spe jemati, morajo pošte ta odlok izvajati ! Postavil smo sie strumna v pozor, ko smo to prebralt in rekli: Zu Befehl, Herr Hauptmann! — Saj ne iečemo, da bi šli z ognjem fin me čem na g. poštnega ravnatelja v Lju bij ani, če kaj odredijo in je prav in lepo, če se odzovete z „Bog pomagaj“ v Mariboru, če kihnejo g. ravnatelj v Ljubljani, a mi na deželi smo skrom nega mnenja, da so poštni uradi z vsemi direkcijami pošte in brzojava in s celim poštnim ministrstvom vred zavoljo nas revnih državljanov SHS na svetu, ne pa državljani zaradi po-) šte. Mislimo nadalje, da bi tud poštni upravi ne padla krona z, glave, če bi tudi poštni uradi posredovali pri izmenjavi 20 kronskih novčanic., Pa saj vendar ne bojo zamerili! Bomo že »pridno nosili novčanice še zanaprej v državne blagajne ! Gez leto in dan pa tudi državne urade naučili potrebne — skromnosti! k. Prekmursko meje. Razmejitvena komisija je prišla v Dolenjo Lendavo in stavi zdaj lesene mejne kolčke. Me ja bo natanko po trianonski (pariški) pogodbi. Naši vojaki so iz previdnosti zasedli nekoliko več ozemlja, kjer je bilo sporno. Kier so po mnenju raz-mejiivteno komisije preveč zasedli, tjam bodo zdaj to izpraznili. Meja gre skoro vedno po občinskih mejah. Vas So morovci bodo naši izpraznili, ker jo mirovna pogodba izrečno prisoja O-grski Selo Jošec mirovna pogodba ni prisodila ne eni ne-drugi državi. — Razmejitvena komisija jo jte priznala Ogrski, ker ni tu nij enega S.ovenča in imajo bližje do madžarskih vasi. To selo bodo Iprej naši izpraznili. V korist Jugoslavije pa pripade cela občina Hodoš, namreč tudi gozdovi, ki po besedilu mirovne »pogodäe niso bili prisojeni Jugoslaviji,' Zato bodo tukaj naši vojaki malo več sveta zasedli. Drugače gre mejo po dosedanji demarkacijski črti. kjer se tja drži občinskih mej. To količkanje bo gotovo v 14 dneh.. Navzoči so pri tem delu naši in madžarski inženerji. Ko U to odmerijo, pridejo komisarji Anglije, Francije, Italije in Japonske, da vidijo, ali je pravilno napravljeno. Ko ti odobrijo )se bodo začeli staviti kameniti mejniki. Za tehnično delo je za našo državo odgovoren major GoE-dini — Dalmatinec, ki je vsak dan na meji pr» tem delu; sodelujeta pa civilna inženerja Mak in Trajbar. Beda nafšega orožništva. Beda našega orožništva je dosegla vrhunce- Vsled vedno večje draginje in vsled malih prejemkov, je poslalo stan» je našega orožništva neznosno. Tako n. pr. dobiva orožnik-kaplar mesečno približno 2100 kron; kako Si naj plačuje. ako je samec dnevno hrano v znesku 60—70 kima, ko še pa mora skrbeti za perilo, krpanje obleke, za snaženje obuvala, itd., Doslužem oroži mk-narednik dobiva mesečno 2800 K. Ako se pomisli, da imajo mnogi žene in otroke, ki morajo biti oskrbljeni, on sam še pa ima, ako gre na patruljo, veliko izdatkov, je stanje našega o’ rožnijštva pomilovanje vredno. Naši orožniki hodijo v razcapani obleki jn v slabiti čevljih, morajo opravljati naporno hojo zlasti v hribovitih krajih.-Loviti bi morali berače, ko pa sami izglodajo prav 'po beraško. Dnevnice so orožnikom odvzeli, obetalo se jim je vse mogoče, a dalo ničesar. Ni čuda., da mnogi zmožni orožniki zapu’ ščajo orožniško, službo in si poiščejo kako zasebno službo, dobro vedoč, da orožnik njuia upa na kako boljšo bodočnost. Merodajni činitelji, spreglejte pravočasno! Kmetiska zbornica. Interesent)! se uljudno vabijo na posvetovanje a pravilih okrajnih podružnic pokrajinske kmetijske zbornice, kaipre bi bilo treba čimpreje ustanoviti. Pričakuje se, da se bodo interesenti zborovanja udeležili v velikem številu in tako omogočili sestavo (jtaboljšlh prajvd, ki bodo praktičnemu življenju odgovar jala. To po.sveipvanje se, bo vršilo v sredo, dne 15. februarja t. 1, ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici oddelka za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubi lani, Poljanska cesta, novo poslopje Marijanišča v, I. nadstropju. Vizum našega konzulata zaTiio-zemstvo. Ukinili bodo naredbo, po kateri so morali vsi potniki ki so poto vali v inozemstvo, dobiti, za povrat v našo kraljevino vizum na potnico od našega konzulaffa. Novi jugoslovanski konzulati bodo v najkrajšem času osnovani v: Varni, Pečuhu in Milanu. Nemci v Jugoslaviji. Dne 29. m. m. so osnovali jugoslovanski Nemci' svojo naof-jonalno stranko, ki se imenuje „Paritei der Deutschen im Königreiche SHS“. Program te stranke na-glaša udarnosti napram 'dinastiji in kraljevni', ki je postala tudi domovina jugoslovanskih Nemcev. Stranka se bo pobrigala za napredek nemškega živ lia v naši državi in napela bo vse sile, da ne bodo Nemci prikrajšan»', v svojih političnih pravicah ter svobodi, katere priznava ustava vsaeemu SHS podaniku, Nemci tudi: zahtevajo, da se zakonitim potom izpelje agrarna reforma; a odločno protestirajo prot» sekvesturi ter zahtevajo, da se ukinejo državna nadzorstva, V jezikovnem oziru tirjajo Nemci, da se jim prizna nemščina kot občevalni jezik tudi v uradih in se jim dovoli 'po potrebi sno vanje ljudskih ter srednjih šol z nem Škim učnim jezikom. Povrh pa še Nem ci marljivo ustanavljajo gospodarsAe zadruge takozvanega „Ku turverbali- da“. Nemce vi Vojvodini močno podpirajo Srbi. Nekaj iz zgodovine dragocene sablje Aleksandra! Obrenoviča. Za časa avstroogrske okupacije Beograda si je prilasci dragoceno sabljo Aleksandra Obrenoviča nek avstrijski major, ki jo je prenesel po razsula iz Beograda na Dunaj. Od tega majorja je kupil na Dunaju to salpo neki splitski trgovec za 10.000 K. Trgovee je presodil po zunanjostji te sablje nje no zgodovinsko vrednost za našo kraljevino 'Ijh jo ponudil na prodaj našemu poslaništvu na Dunaju. Poslaništvo pa meča ni kupilo in trgovec ga je vzel kot kupljeno last seboj v Split. V Splitu je enkrat napravila po lici j a pri tem trgovcu hišno preiskavo in pri tej priliki iztaknila tudi to zgo dovinsko sabljo, katero je proglasila za državno last in so jo prinesli na policijski komisarijat. Na komisarijatu pa je sablja izginila neznano kam* Sedaj je še le dognala policija, da je sabljo vkradel' redar Božič, ki se je hotel okoristiti z njeno dragocenostjo. Policaj je pod ključem in sablja, A-leksandra Obrenoviča zopet na splitskem pol. komisarijatu. Ako bo romala resnično na svoje prvotno mesto v Beograd, je pa drugo vprašanje. V Zagrebu je po poročilih zagrebških listov še! policije začel preureje-vati policijske zapore s higi enskega in humanega stališča. Policijski zapori so kakor tudi drugod v velikem né-ledu, preurejevanje je nujno potrebno, samo žal, da se giblje doslej samo še v načrtih. Za politične osum jence s& bodo uredile posebne celice, da se ne bodo kakor doslej valjali med navadnimi zločinci in med umazanimi potepuhi. — To se sicer samo namerava* pa že to je nekaj, pri nas v Maribo -ru še nismo tako daleč, v Beogradu pa za cele m il, e zadaj. Tam se ravno kulturne ljudi, politične preganjance pretepa, dočim imajo razni lopovi razne prednosti pred njimi in včasih še dobro priliko, da jo pobrišejo. Kaj se vse dogaja. Višje sodišče v Beogradu je obsodilo te dni tri zločince, ki so stali poprej že pred mestnim sodiščem : potporucnika Tomo Krstiča \ojakar»nedova Radiv'oja Petroviča m Milana Jovanoviča. Vsi trije so blu v pogranični trupi — obmejni straži potporučnik Krstič je bil ko -manuir, stanice ali postaje. Nekega dne pride v njegovo območje neki trgovec, kateremu se je videlo, da ima s seboj veliko denarja, in komandir potporuč-nik Toma Krstič zapove Petroviču in Jovanoviču, naj ga ubijeta, ker je baje sovražnikov špijon in sploh neva -ren naši zemlji. Vojaka sta povelje izvršila, ubila sfa trgovca in potpomč-mie ga je še oropal ter mu odvzel med drugim tudi 400.000 K gotovega denarja. Prvo sodišče je obsod.lo potporučnik a na 20 let ječe, vo>ka pa opros-tdo, Češ, da sta nedolžna, ker sta molala izvršiti povelje svojega komandirja, drugo sodišče je pa to razsodbo ovrglo ter prisodilo vsakemu po 20 let težke »eče. Čitalnica v Gradcu, Odbor Čitalnice v Gradcu se jte konstituiral za leto 1922 sledeče: predsednik dr. Ve- Gladiatorji. Rrvs knjiga, — Bros» (65, nadaljevanje.) foda večinoma prezrejo gledalci padlega junaka prošnjo za usmiljenje, Se '»reden je krik „Suni ga!“ zamrl ,v njegovem ušesu, vidimo njegove ob • «pujcče oči navzgor obrnjene. palce njego cin sodnikov in z mirnim pogumom, vieđnim boljše stvari, se prlpr.a-,vi, da „pozdravi moriino jeklo“ —. Zeleni in rdeči so se borili s skoraj enakim uspehom. Ko zapoje tro -loentn „Stoj!“ in ko odvlečejo mrtve s poztr.šča, preštojejo preostale borce , fn pokaže se, da so zmagali rdeči z «nun več, Bipija nastopi v svojem blestečem tie c k'epu in javi izid borbe, Vse ga glas io pozdravlja. Vkljub svoji moreči skrb. za Esko si Valerija ne more odreči priznaluega pogleda na možatega Pcibenega učitelja in Mariamna, ki čuti, da zavisi Eskino življenje od izkušenisti in poštenosti tega moža , gleda nanj s spoštovanjem in strahom, Àalor na bitje iz drugega sveta —. Toda ljudstvo ne kaže preveč zanimanja za Kipijo iu za preštevanje padiih in preostalih. Ze delajo nove stave za prihodnjo borbo, v vsei tej n eš te vuni množici pa prevladuje bolna raz.ilraženost in krvoželjnost —. C va-set izbranih, najboljših gla diaforjev nastopi. Paroma se bodo borili iu eden ; med obeh borcev mora obiožfui mrtev —. Neokusno in utrudljivo delo bi bilo, Če bi opisovali vse te krvave prizore, se mudili pri činih drznega »poguma, nevrednega take stvari, in prt sirovem nepotrebnem klanju, ki so ga uprizarjale te rimske klavnice —. Toda najsi so bili prizori še tako ogabni, ljudstvo je bilo zaverovano vanje in tako prežeto s poželjivo pohlepnostjo za temi grozotami in brezbriž -no in malomarno za številne žrtve, da se je malokatero oko obrnilo v stran , da je malokatero lice prebledelo, kadar je padel kak smrtni udarec ali pa se pogreznil usodni sunek v nasprotnika, in matere z detefi v naroč.,u so kazale svojim nežnim otrokom bleda , stroga lica padlih gladiatorjev, tre -petajoča v smrtni muki —. Ličini) je že gledal mnogotero bojno klanje, toda danes se je mračna nevosa zrcalila na njegovem resnobnem Leu. Opazil j'e poželjivi, krvoločni iz- raz na Valerijinem bledem licu in nevoljno je krenil z glavo v stran. Pa Valerija je bila preveč zaposlena s prizorom, ki se je odigraval le par korakov oddaljen od nje, da bi se bila brigala za kai druga, le temna, nejasna slutnja bližajoče se nesreče ji je vznemirjala srce in krvavi prizori so se ji celo zdeli trenutna olajšava v njenih Strahih Rufus »n Manlij sta stala drug proti drugemu. Rufus je bil močnejši in višje postave, Manlij pa bolj' izurjen, tako da sta si bila oba borca precej enaka Radodarno so jima delili senatorji in vitezi dragocene ovratni ke in zaponke. Borila sta se blizu pregraie tesno pod Valerijinem sedežem. Razločno je čula njuno težko sapo in brala na njunih licih trdi. strogi in neizprosni izraz tistih, ki zanje nepazljivost pome-nja neizogibno smr.t. Ni čuda, ‘da je sedela tiho kakor začarana, s polod -prtim, bledimi ustnicami in krčevito sklen enimi mrzlimi rokami. Kri je curljala iz več ko ene rane po golem telesu Rufovem. Toda orjak ni izgubil še nič od svoje moči in hladnokrvnosti. Udar na udar je zadaiai svo.emu nasprotniku in ga je porival pred seboj in je tiščal za njim, I da »a je končno skorajda pritisnil ob ! zid arene. Videti je bilo, da bo Manlij opešal in podlegel, četudi še ni bil ranjen —. ° Hipoma se zablišči meč. Valerija bolestno „hlastne po salpi —. Zdelo se ji je, kot da bi bila sama vztrepetala pod udarom, ki ga je taka Kacino in mirno sprejel Manlij, ko se mu je zagrebel, v telo —. Ruins >e sam komaj verjel,, da se mu je posrečilo prevariti nasprotnikovo pazljivost in ga smrtno zadeti, tako nepremičen je ostnl obraz njegovega prijatelja, ki je gledal vanj preko ščita, tako nagel in gibčen je bil pro-tiudar, ki je mahoma sledil njegovemu napadu. Toda pri vsakem udarcu srca Jo Manbjev obraz bolj in bolj bledel'—., Divje z napetimi očmi je gledala Valerija, ako mu jie legal na lice otožen, čuden smehljaj — in Manlij Je o-mahnil in padel na mestu, kjer je stal* in meč se je zlomil pod njim pri padcu in se je zabodel v pesek pod njegovim truplom---------, (Dalje prihodnjič.) kosìav Vršič; odborniki; Mulanovič, Krajnc, Seršen, Homan, Ferjan, Slavica dr. Vršičeva. Kukman ml. in Bajc. Ukinjenje prometa na Savi in Donavi, Radi ledu je deloma ukinjen promet na Savi ter Dona\t. Brodovi lahko in oprezno vozijo samo ob prečanski strani. Na Donavi je tako ostra zima, de ie zmrznilo v ledu med Brailo in Ga lacem 60 ladij. Požar povzročil 200.000 dinarjev škode. Iz neznanega vzroka fa izbruh nil v zadrugarskem paromlinu v Petrovem Polju pri Bije lini, požar, ki je upepelil poslopje in 4000 kg pšenice. Zgoreli mlin je bil last nemških kolonistov. Vajenca iz poštene hiše, ki je dovršil nekaj sredniih ali meščanskih gol, sprejme takoj fiskarna sv. Cirila ,v Mariboru. Med ruskimi begunci se je začelo nekaj svitata. Vedno več razsodnih se oglaša v spoznanju, da je kontrarevolucij»!! airno dedovanje veiijk zločin nad domovino in samo voda na mlin tujih izkoriščevalcev, ki so največji sovražniki ruskega naroda. — Spoznali so, da je njihovo dosedanje življenje bedno in nizkotno hlapčevanje, hočejo domov, češ pitznajmo svoj greh, beli reakciji ste odrečemo in nesebično hočemo pomagati v delu za novo, napredno Rusijo. Ge so boljše-« viki edini sposobni, da vzdržujejo organizacijo, pomagajmo njim! — V tem smislu piše prob Sergije Cahotin pod naslovom „Nova Rusija“ v „Slobodni Tribuni“ ter se opira na sledeče lakte: nič ni brez Rusije, Rusija je ži’ va, neuspeh doktrinärst va, življenje zmaguje,, Rusija se obnavlja. — V Evropi in na celem svetu ne bo neda brez Rusije, kakršnega hoče ruski narod, ki je izvedel socijalno revolucijo. Ta revolucija je pojav historične zakonitost) in v njej Rusija živi in bo, živela. Komunizem je ideal, v družab nem življenju so Ipa merodajne mejto-