r««nlM flataoa v goterlof. 1. izdaja. Cena Din 1% Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletno 2'—; mo-tečna naročnina Din 20'—,za tujino 80-—. DredniStvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 30-71 JugcslcMm Rokopisov n« trajam« Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-60, V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Jek. ralli Ljubljana 15.621 St. 163 Ljubljana, sobota, dne 18. julija 1931 Leto II. Profesor Besteiro Španska narodna skupščina je izvolila profesorja Besteiro-a za svojega predsednika. Priprave za poroko princese Ileane Bukarešta, 17. julija, n. V Sinaji se vršijo »etike priprave za poroko princese Ileane z nadvojvodo Antonom Habsburškim. Po najno-vejsih vesteh je princesa Ileana prejela od vseh strani mnogo darov. Njena sestra jugoslovanska kraljica Marija ji je darovala garnituro žejo lepe opreme. Starejši brat pokojnega kralja Ferdinanda Friderik Hohenzollerslci pa ji je daroval dvorec v Aactienburgu v Nemčiji. Romunska vlada hoče sodelovanje zaranistov Bukarešta, 17. julija, n. Listi poročajo, da je bil dosedanji minister Majnolescu imenovan za guvernerja Narodne banke, da je tako zavzel docela nepolitičen položaj. To se je baje zgodilo na zahtevo voditelja nacijonalno - kmetske ™ drVVaide Voiev°da, ki je bil, kakor znano, v avdijenci pri kralju. Vajda Vojevod je baje smatral Manojlescovo politično delovanje kol oviro za sodelovanje nacijonalno - kmetske stranke z vlado. Drugi listi pa še nadalje trdijo, da je zbližanje med nacijonalno-kmetakimi in vladnimi krogi za enkrat še vedno nemogoče, in da nacijonalno - kmetska stranka še vedno deluje za organizacijo enotne erdeljske fronte. Neredi in izgredi v Španiji Madrid, 17. julija. A A. Stavkujoči so danes v glavnem mestu skušali prerezati telefonski kabel, ki spaja Madrid z inozemstvom. To je edina zveza, ki danes obstoji med Španijo in osta- lo Evropo. Dozdaj se jo je posrečilo ohraniti navzlic vsem poskusom sabotaže. Madrid, 17. julija. AA. V Cartageni je prišlo do neredov m izgredov brezposelnih delavcev Deseltisoč se jih je zbralo pred mestio hišo in čakalo, da se vrne deputacija, ki je šla k mestnemu načelniku predložit njihove zahteve. Na čelnik pa je izjavil, da to vprašanje ne spada v njegovo pristojnost. Ta odgovor je delavce tako razdražil, da so pobili vso opravo v njegovi pisarni. Razen tega je množica razdejala tudi mestno posvetovalnico. Škoda je ogromna. Parlamentarni socijalistični klub na Ogrskem Budimpešta, 17. julija, n. Sinoči se je konsti-lral parlamentarni klub madjarske socijali-nriv!? -anke- P®slanec Peyer je dobil nalogo tarnalo-* na Prv* sei' poslanske zbornice inska 0 K°sPodarskili problemih Madjar- nmii .„°i ,81!0. bo zahteval intervencijo države redukciji delavcev pri poedinih podjetjih. Uvoz proizvodov iz kaznilnic v Anglijo prepovedan 8prpip?°a’ *7’ iuliia- AA- Lordska zbornica je duie za'tonski načrt, ki se z njim prepove-frt i)(^voz proizvodov iz kaznilnic. Zakonski na-predložen spodnji zbornici. Bomba v baziliki sv. Petra R. v Rimu vili m’ - n- Sinoči je oddelek papeže- vi :n nilcov Pri preiskavi bazilike sv. Petra, OrA .^edno vsak dan pregledajo, našel bombo. Povpr •! 80 0 naidbi takoj obvestili svojega na Jni'fa> ki je odredil, naj odnesejo bombo l!oiiilSaml'en *n j° pustijo, da eksplodira, davi i’ *ci s.° na^1 sinoči ob pozni uri, je bi eksP'odirala. Škode ni napravila nobene in £eD av tako ne imela nobenih večjih posledic, mL?sv ?> se razpočila v cerkvi, ker je bila J jakosti in 60 imeli atentatorji pri svo-nlen P0Wj« slej ko prej le demonstrativen na- PekiPlril?eRa vira Pa izhaja zatrdilo, da je imel va »„ j •Str0‘' v sel)* mnogo silnega razstreli-Por.nl,ie. davi Pri eksploziji povzročil, da so so i,,., .,.Pe na oknih bližnjih stavb, čeprav Peki«« 1 bombo Sim daije v stran. Ce bi bil selo n 8*ro^ ei£SP'odiral v cerkvi, bi bila ta "oškodovana Priprave za veliko konferenco v Londonu Prva konferenca strokovnjakov v Londonu — Pomembna seja francoske vlade Pogoji za mednarodno posojilo Nemčiji — Zedinjene države London, 17. julija. AA. Davi so se sestali angleški, belgijski, francoski, nemški, italijanski, japonski in ameriški finančni strokovnjaki, da razpravljajo o še nerešenih vprašanjih, kako naj se uveljavi Hoovrov predlog. Seja je bila v zakladnem ministrstvu. Ker je Francija načelno sprejela Hoovrov predlog, je nastala v tem vprašanju precejšnja izprememba. Ker je bilo določeno, da bo konferenci strokovnjakov sledila takoj seja ministrov, bodo strokovnjaki razpravljali le o reparacijah in predložili poročilo o tem vprašanju ministrom, ki se sestanejo v ponedeljek zvečer. Henderson je odgodil potovanje v Berlin in ostal v Parizu. Včeraj je imel na-daljne razgovore z ministrskim predsednikom Lavalom in z zunanjim ministrom Briandom. Sestal se je tudi s francoskim finančnim ministrom Flandinom in ameriškim državnim tajnikom Stimsonom. Razpravljal je z omenjenimi državniki o vprašanju, kako naj se pomaga Nemčiji, da bo zadovoljna tudi Francija. Komunike konicrcnce strokovnjakov Konferenca strokovnjakov se je končala kmalu po 12. uri. Objavili so ta-le komunike: »Davi se je sestal v zakladnem ministrstvu odbor strokovnjakov, da razpravlja o odredbah, potrebnih za izvedbo enoletnega moratorija, ki ga je predlagal ameriški predsednik Hoover. V odboru so bili zastopniki Belgije gg. G utt, Frere, Jansou, Marx, Smeers in vikomt de Lantsheere; zastopnika Francije gg. de 1’evster in Bueff; zastopniki Nemčije gg. Berger, Nocldecke, Litter in Itonde; zastopniki Anglije sir Fredcrick Leith, Boss, Sargent in Walcy; Italijo sta zastopala Beneduce in Sonino, Japonsko Kurijama, Jumoto in Kijuhi in Združene države Hugh Gibson. Ker se sesfiinc v ponedeljek konferenca ministrov, je razpravljal odbor le o preliminarnih vprašanjih.« Za predsednika je bil izvoljen sir Fre-derick Ross Leith, za tajnika pa Pinsent in Perowne. Sklenili so imenovati odbor, ki bo razpravljal in poročal o še nerešenih yprašanjih reparacijskih dobav v blagu. Dalje so sklenili, da bodo lahko dr-žave, ki niso zastopane v odboru strokov-?le.Demokratiče-skega /govora pri nedavnih volitvah. Nota je bila objavljena istočasno v Kirnu in po drugih središčih Italije v najpoglavitnejših fašistovskih glasilih. To je nedvomen znak, da je bila ta propagandna nota inspiriiana in da se odražajo v njej na/.i-ranji in razpoloženja odločilnih rimskih, krogov. Tako v vrstah samih kakor tudi med vrstami se brre v teh izvajanjih predvsem neka resna bojazen rimskih krogov, da bi utegnile imeti zadnje spremembe na Bolgarskem najdalekosežnejše posledice za bodočo zunanjo politiko te de/.ele. In to v tem smislu besede, da bi se Bolgarija odvrnila od Italije ter krenila po drugačnih potih, nego so bila pota gg. Ljapčeva in Burova. Fašistovski listi navajajo tudi okoliščino, kj je rodila lo bojazen. To je bila izjava ministrskega predsednika Malinova novinarjem, po kateri naj bi bile temeljne smernice vse bodoče bolgarske politike te-le: radikalne reforme posebno gospodarske narave, popolno pomirjenje dežele, a na zunaj politika sporazuma s sosednimi državami ter s Parizom, Londonom in Ženevo. To, kar gre fašistovski m listom še posebno na živce, je seveda ono »temeljno načelo«, ki se nanaša na politiko sporazuma s sosednimi državami. Rimski politični krogi, ki se skrivajo za omenjenim člankom, vidijo v duhu že ostvarjen regionalni sporazum med balkanskimi narodi, balkansko unijo, trajni sporazum izmučenih dežel jugovzhodne Evrope v duhu načela >Balkan balkanskim narodom«. To pa je ravno ono, kar hoče Rim s svojo balkansko politiko na vsak način prperečiti. Sicer dopušča bolgarsko politiko sporazuma s sosedi, toda le tam, kjer si on sam želi, namreč politiko sporazuma z Grško. Toda glede ostalih sosedov naj Bolgarija le pazi, posebno pa naj gleda, da se ne vpreže v jarem Male antante, kajti nikar ne sme pozabiti, da je tu Italija, ki bo znala reagirati! Isto svarilo sporoča fašistovski tisk Bolgariji tudi glede njene politike sporazuma « Parizom in Ženevo: >Malinovu svetujemo, naj bi ne pozabi), in to v blagor lastne domovine, da se med velesilami poleg Francije, Anglije in Društva narodov nahaja, in sicer v prvi vrsti (in prinia linea), tudi Italija.« Različni so vidiki, s katerih se da pro-matrati ta nastop fašistovskih listov, ki je, kot »mo rekli, očividno inspiriran. Predvsem bi pričale te rimske bojazni in grožnje, da se v Bolgariji v resnici pripravlja prav temeljit preobrat splošne politike, in to v popolnem nasprotju z dosedanjim italofil-ekiim kurzom, ki je veljal od 1. 1923. do danes kot nedotakljiv princip vse bolgarske zunanje politike. Če bi ne bilo temu tako, potem bi si fašistovski tisk ne dovoljeval takih groženj in takih pritiskov na naslov dosedanjega benjaminčka fašistovskega Rima. Najkarakterističnejše obeležje te rimske note pa je v tem, da oživlja spomin na nekdanji dunajski Ballplatz. Če bi tisti stari J»edvojni Ballplatz obstojal še danes, bi nepiriral v podanem slučaju natančno enako propagandno noto, kot jo je razposlal eedaj fašistovski Rim. Aktivno poseganje na Balkan po načelu »Divide et impera« in z namenom, da «e za vsako ceno prepreči zbližanje med balkanskimi narodi, posebno med slovanskimi, ni pač nič novega in nič originalnega. Fašistovska Italija nastopa v tem pogledu kot zvesta dedinja ranjke Avstrije. Ista mentaliteta in natančno iste metode! Kar se tiče jugoslovanskega javnega mnenja, je njegovo stališče popolnoma drugačne narave. Kot dokazuje zadržanje vsega našega tiska, se gleda pri nas na razvoj novih prilik na Bolgarskem z vso mirnostjo, brez pritiska in brez vsake propagande. Bolgarija je svobodna država, ki svobodno odloča o svoji notranji in zunanji politiki. Če pa je res, da se more na podlagi faši-etovskih bojazni sklepati, da smo pred temeljitim preobratom bolgarske zunanje politike v smislu teh rimskih bojazni, potem morajo vsi Jugoslovani že kot Slovani Bolgariji le čestitati, kajti tak preobrat bi ne pomenil nič drugega, nego da je bolgarski narod končno našel samega sebe in tudi svoj zares bolgarski narodni interes. Zgodovina, ki je učiteljica narodov, je v tem pogledu ne samo za Bolgare, temveč za vse balkanske narode naravnost sijajna vodnica. Če bi balkanski narodi svojo zgo dovino natančno prelistali, bi zasledili v njej nekak zakon, ki obstoji v tem, da jih je usoda tepla najhujše vedno le tedaj, ko so se izneverili svo!im balkanskim interesom. Moremo iti dalje in trditi, da je tepla ista zla usoda tudi slovanske balkanske narode posebno tedaj, ln so se izneverili svoji misiji v slovanstvu ter stali s svojo politiko v službi tujca. Če je prodrlo sedaj v Bolgariji to spozna »je in če se bo bolgarska politika preori Sefa ljubljanskega občinskega sveta Nova pragmatika za mestne uslužbence z nebistvenimi spremembami sprejeta v celoti Ljubljana, 17. julija. Popoldne ob 17. se je vršila ob veliki udeležbi občinstva na galeriji seja ljubljanske občinske uprave, ki ji je prisostvoval poleg občinskih svetnikov kot zastopnik banske uprave banski inšpektor dr. Guštin, župan dr. Puc se je spominjal važnejših dogodkov od zadnje občinske seje. Položil se je temelj novi carinarnici, otvo-rila se je tramvajska proga na Vič, imeli smo dvakrat poset rojakov iz Amerike, Tehniška srednja šola pa je obhajala svoj jubilej. Jadranska plovitba je postavila v promet parnik »Ljubljano«, ki ima prostora za 650 potnikov in za 450 ton blaga. Da se Ljubljana oddolži tej lepi gesti Jadranske plovitbe, ki je krstila svoj parnik za »Ljubljano«, smo izročili parniku po podžupanu prof. Jarcu in občinskem svetniku Tavčarju zastavo z ljubljanskim grbom, ki bo vihrala na Jadranskem morju. Regulacija Gradišča se v kratkem izvrši Predsednik finančnega odseka svetn. Tavčar je podal več poročil tega odseka. Glede regulacije Gradišča, oz. odkupa Luck-mannove hiše je bilo po kratki debati, v katero so posegli obč. svetnik Kosem, podžupan prof. Jarc, obč. svetn. Hribar in končno župan, sklenjeno z vsemi glasovi proti glasu obč. svet. Kosma, da se sprejme ponudba dr. Luckmanna za. odstop sveta.v svrho razširjenja Gradišča do stavbne črte, v kateri stoji sosednja hiša Gradišče 2, in plača dr. Luckmannu kot odškodnino za odstop sveta za popolno izgubo dvorišča in kot prispevek k novi zgradbi 1,200.000 Din, in sicer iz 10 milijonskega posojila za regulacije mesta. Računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske in Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1930. sta bila prav tako soglasno sprejeta. Lep uspeh Mestne hranilnice in Kreditnega društva Oba računska zaključka sta bila že pred sejo predložena občinskim svetnikom na vpogled. Iz računskega zaključka Mestne hranilnice posnemamo, da je znašal skupni poslovni promet 1.448,910.417 Din. Stanje hranilnih vlog je naraslo do konca leta 1930. na 450,198.801 Din, hipotečna posojila na 52,436.587 Din, občinska posojila pa na 77,343.313 Din. Vsota vseh vrst posojil znaša 385,879.446 Din ali 85'75'/> vseh hranilnih vlog. Bilančna vrednost vrednostnih papirjev znaša 26,344.837 Din. Radi trajnega naraščanja posojil so se skrčile naložbe pri drugih denarnih zavodih na 32,460.481 Din. Te naložbe tvorijo z gotovino v blagajni in z vrednostnimi papirji vred razpoložna sredstva v znesku 60,505.085 Din. Knjižna vrednost palače v Prešernovi ulici, Filipovega dvorca in stanovanjske hlšee v Dalmatinovi ulici 13 znaša z inventarjem vred 9,418.441 Din. Po odbitku upravnih stroškov, davkov in dvomljivih terjatev preostaja čistega poslovnega prebitka 2,349.589 .Din. .Bilančna .številka .upravnega imetja se je zvišala na 474,022.842 Din. Uspeh zavoda je torej v vsakem oziru zadovoljiv. Iz računskega zaključka Kreditnega društva Mestne hranilnice posnemamo, da je znašal poslovni promet v 3447 postavkah 33,262.494 Din, čisti poslovni dobiček pa 141.275 Din. Zavetišče za onemogle v proslavo iubileja kralja Aleksandra Obč. fvet. Tavčar je izčrpno referiral o zgradbi novega zavetišča za onemogle. Stavbi-Šče zanj bo dala mestna občina. V to svrho je določen stavbni blok za topničarsko vojašnico v izmeri 6900 kv. m. Poleg tega pa rezervira občina tudi sosednji stavbni blok v izmeri 6200 kv. m za socijalne ustanove, ki bi se zgradile v bodočnosti. Tako je položen temelj za koncentrirane socijalne zavode bodoče Ljubljane. Na predlog g. Tavčarja je občinski svet soglasno sprejel naslednje predloge: 1. z zahvalo vzame občinski svet na znanje, da je v počastitev 10-letnega jubileja vladanja Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra vo-tirala Mestna hranilnica ljubljanska iz svojih razpoložljivih rezerv znesek 5,000.000 Din za zgradbo novega zavetišča za onemogle v Ljubljani. 2. mestna občina da za zgradbo zavetišča breezplačno na razpolago del parcele št. 447, označeno na načrtu z ABCD v izmeri 6900 mJ. Sosedni del iste parcele, označen v načrtu c KFGH v izmeri 6200 m* se rezervira za druge soc. ustanove In je do preklica na razpolago upravi novega zavetišča za onemogle. 3. za Izdelavo gradbenega programa in z vodstvom zgrauoe zavetišča za onemogle se poveri odbor 5 zastopnikov uprave Mestne hranilnice in 2 zastopnika Mestne občine ljubljanske. 4. gradbeno-tehnično nadzorstvo nove zgradbe izvrši mestni gradbeni urad. 5. novo zavetišče bo upravljal kuratorij, ki se sestavi iz zastopnikov mestne občine ljubljanske in Mestne hranilnice ljubljanske. Kuratorij posluje po pravilniku, katerega sporazumno sprejmeta mestna občina ljubljanska in Mestna hranilnica ljubljanska. Zgrajeno zavetišče za onemogle ostane last Mestne hranilnice ljubljanske. Na predlog župana dr. Puca sta bila takoj soglasno izvoljena v odbor za izdelavo gradbenega programa kot zastopnika mestne občine obč. svet. Tavčar in inž. Bevc. entirala v skladu z njim, se bo bolgarski nart J fašizmu brez dvoma smrtno zameril, toda zato se bo rešil enega izmed najslab ših svetovalcev, kar jih je kdaj vplivalo na njegovo zgodovino. Razširjenje plinskega in vodovodnega omrežja Na predlog predsednika Tavčarja je bil nato soglasno sprejet predlog, da se najame posojilo v znesku 2 milijona Din za razširjenje plinskega omrežja. Posojilo se bo porabilo za napeljavo plina v 40 ulicah in se bo opremilo 424 stanovanj takoj s plinom. Možnost pa je, da se priključi še 569 strank, v celem torej 993 strank. S temi vodi se nudi plinarni prilika, da odda še okoli 900.000 cbm. letno, in dvigne s tem konsum za 80*/« sedanjega kon-suma. Soglasno je bil tudi sprejet predlog, da se najame posojilo v znesku 1,500.000 Din za razširjenje vodovodnega omrežja. Letos bo treba položiti nove cevi po 22 cestah in ulicah na periferiji mesta. Za to razširjenje bo treba skupno 7929 m vodovoda s potrebnimi armaturami in montažo. Pritožba proti predpisu pasje takse Josipa Možine in pritožba proti predpisu prirastkarine Josipa Jamnika se odklonita. Poročilo gradbenega odseka Za gradbeni odsek je poročal predsednik prof. Jarc. Ugodi se pritožbi Valentina Berganta proli regulaciji, odkloni se ponudba Bahovca za odkup hiše na pareeli ob Dolenjski cesti, ugodi se pritožbi Franca Jerka proti regulaciji, prošnji Vzajemne zavarovalnice za spremembo parcelacije, prošnji Nofa in Ocepka za parcelacijo, prošnji M. O. L. za stavbno in uporabno dovoljenje prizidka trafike na Krekovem trgu, ponudbi ljubljanske Gradbene družbe o odstopu sveta za podaljšek Kotnikove ulice, prošnji Ka.j-feža-Pipana za spremembo parcelacije, prošnji železniške družine za parcelacijo in pritožbi Stavbne družbe proti regulaciji. Pekovskemu društvu se proda radi korekture meje z mestno parcelo še 110 kv. metrov po 50 Din. Ugodi se prošnji stavbne zadruge »Mali doni« za brezplačen odstop sveta, odkloni pa prošnja Avgusta Magistra za odprodajo zemljišča. Ugodi se prošnji Frančiške Broštnarjeve za odstop zemljišča. Odklonita se ponudbi Ivana Semrajca in Pavla Šimenca za odkup zemljišča, ugodi pa prošnji Danijela Battelina in Josipa Kerbisciia za stavbno parcelacijo. Trotoarji se urede v Grobarjevi ulici, v Gorupovi. na Prulah. na Privozu, na Zrinjskega cesti in v Strossmayerjevi ulici. Ekspropriacija posestva tvrdke Škrbec Bartol se uvede in se ga toliko razlasti, kolikor se ga rabi za preložitev Vilharjeve ceste. Za ostali svet se uvedejo še pogajanja, Kegu-lacija pri Figovcu je bila odložena z dnevnega reda. Odkloni se prošnja Ivana Vrhovca za nakup zemljišča. Sklene se naprava novega Čevljarskega mostu in njega prestavitev k prisilili delavnici, za kar je potreben znesek 250.000 Din. Občini Vič se dovoli priključek kanalov na mestni zbiralnik. Sprejmejo se pogoji Josipa Tomšiča za odstop sveta za otvoritev Aškerčeve ceste. V smislu gradbenega zakona se ustanovi regulacijska komisija za. Ljubljano, ki sestoji iz širše komisije: 17 članov in 6 ekspertov, po potrebi Še več, in iz ožjega odseka: 5 članov. Zgradba trnovskega mostu se odda najniijeniu ponudniku Matk h Curku za 274.574 dinarjev, zgradba prvi pri Tenenteju pa za 23.852 Din. Predsednik prof. Jarc je nato zavračal očitke glede frančiškanskega tromostovja. češ, da preveč slane. Sedanji povečani most bi stal 1 milijon 800.000 Din, dočim bo tromostovje stalo le polovico tega zneska. Sklenjeno je še bilo. da se otveri nova glavna ulica k Sv. Križu. V to svrho se nadaljujejo pogajanja z lastniki parcel ob cesti od Dunajske ceste do pokopališča. V kolikor se ne bi dosegel sporazum, se uvede razlastitev. Ljubljana na jesenski razstavi mest Podžupan prof. Jarc je nato obširno poročal o razstavi mesta Ljubljane na jesenski razstavi mest v Ljubljani. Razstavil je tudi načrt razstavnega oddelka, ki bo obsegoval: grb mesta, teritorij (mestni okoliš, načrt mesta, mestna zemljišča in poslopja grafično predočena. slike starega in novega mesta, celotni pogledi), starine. kakor: fotografije starih objektov, občinske relikvije, staro pohištvo, slike znamenitih javnih delavcev, spomine na meščanske garde, cehe in druge stare zastave, mestni arhiv itd. Dalje sodobno mesto: parke, športne naprave, kopališča, igrišča, botanični vrt, mestno vrtnarijo, stanovanjsko akcijo, vodne zgradbe, regulacijo mesta, gasilstvo in reševalno službo, vodovod. plinarno, elektrarno, klavnico. por"uhni zavod, mestne vožnje, socijalno skrbsh > in zdravstvo, šolstvo, mestni denarni zavod in mestni proračun. Poročilo personalno-pravnega odseka Referent dr. Bohinjcc je poročal obširno o novi službeni pragmatiki, glede katere je nastala daljša debata. V tej so občinski svetniki predlagali razne izpremembe. Od teh predlogov je referent nekatere osvojil, nekatere pa zavrnil, nakar je bi) njegov predlog z dodatnimi predlogi občinskih svetnikov soglasno sprejet. G. župan se je zahvalil obč. svetnikom za trud in delo, ki so ga imeli z novo pragmati-ko, s katero je vzpostavljen na magistratu glede uslužbencev zopet red. Občinski svet je nagradil s ploskanjem tudi referenta dr. Bohinjca. Za policijsko-zdravstveni odsek je poročal g. Sušnik in predlagal, naj se prepove vožnja s težkimi vozili po Šelenburgovi ulici in postajanje vozil po tej ulici ter naj se ukine omejitev prometa na Aleksandrovi cesti. Tudi njegov predlog je bil po kratki debati sprejet. Nato je g. župan prečital več samostojnih pred- logov, med katerimi sta bila predloga dr. Jožeta Bohinjca glede nadur v mestnih podjetjih in glede dvojnih zaslužkov in predlog o utr-ditvi novih smernic k razpisu in oddaji javnih del. Pri tajni seji je bilo ugodeno dr. Krajcu Otmarju, bivšemu mestnemu fiziku, glede prošnje za reaktiviranje, Mariji Grobelnik, vdovi po dohodarstvenem pregledniku, pa glede prejemkov in posmrtne četrti, licejskemu profesorju dr. Pretnarju pa se je dovolil enoletni brezplačni dopust. Ob pol 10. je g. župan sejo zaključil. Imenovanja v vojski Beograd, 17. julija. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil razrešen dolžnosti poveljnika pehote donavske divizijske oblasti dvorni maršal ge-neralštabni brigadni general Aleksander R. Dimitrijevih. Z i6tim ukazom je postavljen za pehotnega poveljnika brigadni general adjutant Nj. Vel. kralja Pavle Pavlovič poleg svoje redne službe. Za namestnika poveljnika aerodroma 7. zrakoplovnega polka je bil postavljen zrako-plovni kapetan I. razreda Franc Rus. Razrešen je svoje dolžnosti zrakoplovnega kapetana I. razreda Jožef Zupančič. Uradne ure Beograd, 17. julija, o. Po naredbi ministrskega predsednika se uradne ure v državnih uradih, začenši od danes pa do preklica, skrajšajo za eno uro in sicer dopoldne. Odslej bodo uradne ure od pol osmih pa do pol dvanajstih, ob sobotah do 13. ure. Popoldanske ure ostanejo neizpremenjene od 16. do 18. ure. Suša v Užicah Beograd, 17. julija. 1. Po vsem užiškem okraju vlada že 10 dni silna vročina, kakor jo ne pomnijo. Dežja že dolgo ni bilo. Občuti se že veliko pomanjkanje živinske krme in je cena senu poskočila na 1'20 Din do 1'40 Din za kg. Koruza in ponekod tudi sadje že zelo trpi za sušo. Vročina zelo vpliva na letino, tudi v okolici Obrenovca. Vozni red brzih tovornih vlakov Beograd, 17. julija. AA. Prometni oddelek generalne direkcije državnih železnic je izdal vozni red brzih tovornih vlakov, posebno mednarodnih, v knjigi pod naslovom »Pregled in iz-bera vlakov v mednarodnem prometu potniših in brzovoznih tovorov za izvoz, uvoz in prevoz«. Knjiga vsebuje pregled vseh tovornih vlakov na sever, vzhod in jug iz naše države v države vzhodne in osrednje Evrope. Namenjena je predvsem izvoznikom, industrijcem in kupčij-skemu svetu. Dobi se pri potniških blagajnah na vseh večjih postajah za 25 Din. Zakon o delavnicah Beograd, 17. julija. A A Po obvestilu, ki so ga dobile gospodarske organizacije, je trgovinsko ministrstvo začelo proučevati zakon o delavnicah. Gospodarske organizacije so zaprosile trgovinsko ministrstvo, da bi se tudi one smele udeležti dela pri sestavljanju tega zakona. Nove določbe o delniških družbah Beograd, 17. julija. A A. Po obvestilu, ki so ga dobile gospodarske organizacije, popravlja posebna komisija strokovnjakov pravosodnega in trgovinskega ministrstva odredbe trgovinskega zakona, ki se tičejo delniških družb. Potopljena italijanska podmornica Pulj, 17. julija. AA. Podmornica »Pullino« se je včeraj potopila. Nesreča se je pripetila, ker so se pokvarili motorji. Zadoščenje za fašistovske napade na papeža Bim, 17. julija. AA. ?,Os6ervatore Vaticano« je objavil članek, kjer ostro napada italijanske oblasti, ker so dovolile objavo napadov na papeža. Včeraj so italijanske oblasti zaplenile vse izvode listov, ki so napadali papeža in aretirale štiri pisce. Po konkordatu bodo aretirani kaznovani, kakor če bi razžalili italijanskega kralja. Poročajo, da pisci protipapeškh člankov niso fašisti. Akcija iitalijanske vlade je napravila na vatikanske kroge dober vtis. Znižane plače bančnih urad* nikov in gledaliških igralcev v Avstriji Dunaj, 16. julija. A A. Kor biro poroča: Fi- nančni odbor avstrijskega parlamenta je sprejel znane zakonske predloge o Kreditanstaltu in o gledališčih, po katerem se stornirajo vse pogodbe, ki jamčijo višjo plačo kakor mesečnih 800 šilingov, ler naposled zakonski predlog, ki vlado pooblašča, da sme, kadar nima trgovinske pogodbe s katero državo, skleniti z njo trgovinsko konvencijo. Dunaj, 17. julija, d. Avstrijski narodnii svet je imel danes svojo zadnjo sejo, nakar se je pomladansko zasedanje zaključilo. Narodni svet je rešil še nekaj manjših predlog, med drugimi tudi zakon o plačah gledaliških igralcev in o službenih pogodbah osebja Kreditnega zavoda. Zvezni kaneelar dr. Buresch je imel na to govor, v katerem je omenjal opravljeno delo narodnega sveta, posebno kolikor se 1iče gospodarske krize in pa afere Kreditnega zavoda. Na-g.lašal je, da so bile rešene predloge varčevalne predloge, vendar pa bo treba jeseni doseči še nadaljnje prihranke, da se razbremeni proračun. Glede trgovinskih pogodb je omenil kan-celar, da so pogajanja z Jugoslavijo, Češkoslovaško in Italijo dospela t iko daleč, da se sme njih zaključek pričakovati prihodnje dni. Tudi pogajanja z Romunijo ugodno potekajo, začela pa so se tudii pripravljalna dela za pogajanja s Poljsko. Zvezni kaneelar ie končal bvoj govor z zahvalo prebivalstvu, parlamentu in tisku. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 17. julija, d. Na zapadu in na Jugu pretežno Jasno in toplo. Navodila za udeležence proslave 100 letnice rojstva Franceta Levstika I7. ljubljanskega glavnega kolodvora odpelje vlak v Vel. Lašče ob 7-27. S tem vlakom imajo zvezo udeleženci iz Kamnika, iz Vrhnike, iz Rakeka, Gorenjci do Kranja, udeleženci iz Zidanega moster ter Novo-ineščani in Belokranjci preko Grosuplja. Iz Kamnika prispe vlak v Ljubljano ua glavni kolodvor ob 6'57, iz Vrhnike ob 6-50, iz Kranja ob 7‘17, iz Rakeka ob 7*11, iz Zidanega mosta ob 7-21. V Zidanem mostu imajo iz Maribora zvezo z brzim ob 3‘15 in iz Zagreba ob 010. Gorenjci iz nad Kranja se pripeljejo v Ljubljano ob 7-57 iu imajo zvezo s Pečni-karjevim avtobusom izpred Češnovarja ob 8 in nekoliko minut. Redno vozijo avtobusi iz Ljubljane izpred Češnovarja ob 5. zjutraj, ob 8. in ob pol 14. popoldne. Po potrebi bodo avtobusi tudi izven določenih ur na razpolago. Legitimacije za čelrtinsko vožnjo po železnici naročajte pri odboru za proslavitev lOOletnice rojstva Franceta Levstika v Velikih Laščah. Cena eni legitimaciji je 2 dinarja. Iz Velikih Lašč zvečer odhod ob 7. in 11. uri zvečer. Ljubljančani dobe legitimacije pri fili-jali Putnika, nasproti glavnega kolodvora v hotelu »Mikliče. ¥ Udeležencem proslave, ki so od Velikih Lašč zelo oddaljeni, javljamo, da bodo službe božje v župni cerkvi v Velikih Laščah ob pol 9. in pol 12. Odbor za proslavitev lOOletnice rojstva Fr.Levstika y Velikih Laščah. Počastimo spomin onih, ki so dali življenje za našo svobodo! Na vojnem pokopališču pri Parizu je velik oddelek, kjer spe večno spanje junaki bivše srbske vojske. Za našo naroduo svobodo so žrtvovali vse. S svojo smrtjo so povečali pravice nas kot naroda, da zahtevamo za se prostor pod svobodnim solncem, kar smo tudi v veliki meri dosegli. Izkažimo jim svojo hvaležnosti Pokažimo, da znamo ceniti krvne žrtve in da znamo ceniti svobodo, ki so se za njo žrtvovali. »Združenje rezervnih oficirjev in bojevnikove JA prevzelo inicijativo, da uredi naš oddelek pokopališča- pri Parizu. Da dobi potrebna denarna sredstva, si je izposlovalo dovoljenje, da sme izdati spominske znamke, ki so nekoliko dražje od običajnih. Ta razlika naj služi edino za ureditev našega oddelka na imenovanem pokopališču in za postavitev dostojnega spomenika. Pariz je središče sveta. Milijoni tujcev ga Občni zbor dijaškega doma v Kočevju Kočevje, 16. julija. V sredo 15. t. m. zvečer se je vršil v čitalnici Dijaškega doma 12. redni letni občni zbor društva, ki nam je pokazal lepi napredek doma v preteklem Šolskem letu. Občni zbor je otvoril predsednik banski svetnik dr. Ivan Sajovic ob navzočnosti večine članov. Podal je predsedstveno, gospodarsko in upravno poročilo. Ko je omenil, da so preteklo jesen sprejeli častno članstvo Dijaškega doma ministrski predsednik Pera Živkovic ter ministra Uzunovič in Maksimovič in sicer v posebni avdijenci društvene deputacije, je predlagal, da se pošlje ministrskemu predsedniku brzojavni pozdrav, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. V preteklem šolskem letu si je Dijaški dom zgradil veliko dijaško čitalnico, ki je stala z opremo vred nad 48.000 Din. Nadalje je izpopolnil umivalnice, odplačal precejšen del starega dolga in porabil za dijaške podpore okrog 33.000 Din. Pri vseh prireditvah je društvo v polni meri storilo svojo dolžnost. Usluž-benili je bilo v domu poleg uradnika-ekonoma še 11 drugih uslužbencev. Pedagoško vodstvo je imel prof. Sivec Alojzij, pri čemer sta niu pomagala prof. Kumer in Cepuder. Večino poljskih pridelkov, mast, mleko in drva je črpalo društvo iz lastne ekonomije. Podpredsednik direktor Burgas Anton je poročal o podporni akciji društva, ki je v tekočem šolskem letu podpiralo 15 gojencev s tem, da jim je znižalo prispevke ali jih celo opro-stilo plačevanja. Nadalje se je društvo zavzelo ustanovitev dijaške kuhinje, ioančno poročilo je podal g. Miško Kajfež. orocal je o gmotnem stanju društva, o po-9 opjin, posestvu itd. Finančni položaj društva m bil kljub novim delom še nobeno leto tako Pozitiven kot letos. življenje dijakov v domu nam je v svojem Poročilu orisal pedagoški vodja prof. Al. Sive«. 'Ojenci so imeli dnevno skupno 4 in pol ure in°n^a, v Prostem času pa so gojili razne letne kov*'"*e športe. Na higijeno in vedenje dija-.. Se je strogo pazilo. Ob koncil je podal ‘,rent par dobrih misli za pedagoško vod-V(l ,v bodočnosti. Odbor je izrekel ob koncu h val I)ec*aS°^{emii vodstvu posebno za- imenu revizorjev je poročal inž. Štiglic, ki e Piedlagal odboru absolutorij. ^ n volitvah je bil z nekaterimi izpremem-n l*V 'zvolien s,«ri odbor z dr. Sajovicem kot 0( zaha jati v kreme za dobo od 28. maja 1931 do 27. novembra 1932 Lenartič Lovro, roj, 1900 v Rožičkem vrhu, viničar v Rožičkem vrhu, ohčina Stanetlnoi tukajšnjega sreza, pristojen v Okoslavce. Vsakdo, ki bi zgoraj nave-leneniu vede postregel z opojno pijačo, bo po Sj-u 26S k. z. kaznovan. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 766'4, termometer 16-2, relativna vlaga 86%, smer vetra NI5, oblačnost 9, lež (8-3). V Mariboru je kazal barometer 767-4, lermometer 16, relativna vlaga 75'>), smer vetra NW, * blatnost 8, dež tl nun). Deževalo je ludi v Zagrebu (0 4 mm). Najvišja temperatura i« bila v Ljubljani 24:2 (14 -8). v Mariboru 23 3 C12-4), Mostaru &V4 (10-3), Zagrebu 271 (17-4), Beogradu 36-l C17-3), Sarajevu 34-2 (14-5), Skopi j u 398 (21-8), na aRbu 32-8 (198), v Splitu 34-5 (21 9), na Visu 31-9 (19). V oklepajih je označena najnižja temperatura. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Cjuhljama Sobota. 18. julija 1931: Friderik. Pravoslavni, 5. julija: Atanasije. Nočno službo imajo lekarne Bakovec na Kongresnem trgu, Us tar na Sv. Petra cegti in 11*0 č e v a r v šiški. * ■ Sokol I, Ljubljana - Tabor poziva svoje članstvo, da se udeleži odkritja spomenika pokojnemu br. Tonetu Maleju dne 19. julija 1931 ob 11. uri 30 minut na njegovi gomili v Bohinjski Bistrici. Odhod in zbirališče v Bohinjski Bistrici je bilo že razglašeno v dnevnem časopisju. Pripominjamo, da je udeležba obvezna. Kdor ima svečani kroj, naj se te žalne svečanosti udeleži v kroju, ostalo članstvo pa v civilu z znakom. Ker se društvo udeleži z društvenim praporom, pričakujemo, da se bratsko članstvo odzove temu pozivu v največjem številu. Zdravo! ■ Rojaki in prijatelji! Jutri se snidemo na prvi prireditvi primorske mladine v šiški v gostilni Pavletič (Reininghaus). Zanimanje za pr- vi nastop pevskega zbora »Tabora c, ki šteje 70 samih mladih moči, je veliko, saj je edini primorski pevski zbor. Spored je jako pester. Ob domači besedi in neprisiljeni zabavi v krogu naših mladih se bomo vsaj za kratek čas vrnili v naše kraje. Dolžnost naša pa je, da podpremo kulturno delo mladine, kjer se hoče razviti tako, kakor je delovala doma. Začetek ob 16. Vstopnina 5 Din. Čisti dobiček je namenjen revni primorski mladini. — Nasvidenje! ■ Zaradi razgovora o proslavi Levstikove 100-letnice rojstva imajo danes društva Atena, Kolo jugoslovanskih sester, Splošno slovensko žensko društvo in Klub Primork sestanek v prostorih Zenskega društva na Rimski cesti ol> pol 16. uri. ■ Oblastna strelska družina Ljubljana priredi v nedeljo 19. t. m. ob 8. uri oslrostreljanjjj na vojaškem strelišču, Dolenjska cesta. V korist članstva je, da se strelskih vaj redno udeležuje in da zadosti pravilniku, ker se sicer člani ne morejo udeležiti strelskih tekem v konkurenci, temveč samo izven konkurence. Obenem se začne ocenjevanje strelcev, ki bi prišli v poštev za strelske tekme v Beogradu in Sarajevu. Člani naj dvignejo na strelišču legitimacije in strelske knjižice. Dežurna: Gorazd, Vahtar. ■ Najboljši liker sveta »Gromožovl.a« Maribor, Maistrova. 1334 ■ Izlet Avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana, na Vršič. Ob priliki praznovanja sv. Krištofa — zaščitnika vseh avtomobilistov, bo priredil Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, v nedeljo 26. t. m. letošnji prvi oficijelni celodnevni izlet na Vršič. Prijave sprejema tajništvo kluba do 24. t. m. ■ Od doma pobegnil. Tz Stepanje vasi je po begnil 5. I. m. od svoje matere . arije Novakove Ivan Ševerkar, rojen leta 1916. v Trojanah v kamniškem srezu, ševerkar je za svojo starost precej visoke postave, suh, kostanjevih las, sivih oči, oblečen v rujavo delavsko obleko, zamazano od barve. ■ Tatvine. Stražniku v pokoju Ivanu Bovda-žu, Aleksandrova cesta 2, so bile med kopanjem na Savi v Tomačevem ukradene hlače, športna srajca, srebrna ura z verižico, črna očala, glavnik, 2 robca in 180 Din gotovine. — Hišni posestnici Nataši Suhadolčevi, Dunajska cesta 993 je bil ukraden s podstrešja moški jopič, vreden 900 Din in 1 par ženskih rjavih čevljev, vreden 200 Din. — Iz odprte sobe generala Popoviča pa je bila ukradena Ivanu Mirkoviču srebrna ura, vredna 400 Din. ■ >M0T0H« KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ Policijska racija na brezposelne. Ker je dotok brezposelnih iz južnih delov naše države vedno večji in se čedalje bolj množijo male tatvine, je sklenila policija vršiti vsak dan racijo na brezposelne. Zadnji teden je prijela nad 100 brezposelnih in jih izgnala v njihove domovinske občine. Kako umestna je racija nanje, se je pokazalo te dni, ko je naznanila služkinja pri Kapusu Rozi Kulovčvea, Večna pot št. 4, da je bila ukradena iz njene spalne sobe pletena košara s perilom v vrednosti 500 Din. Policija je takoj odhitela na konjih za tatovi in jih izsledila na Rožniku. Tatovi so jo še pravočasno pobrisali, košaro pa pustili v gozdu. Tako je oškodovanka srečno prišla zopet do svojega perila. Cel/e * Poziv mestnega načelnika. V nedeljo dne 19. julija ob 9. uri bodo otvorili Obrtni dom v Celju pod pokroviteljstvom g. bana Dravske banovine dr. Draga Marušiča. Mestna občina bo ob lej priliki okrasila svoja poslopja z zastavami in vabi vse hišne posestnike, naj ta dan razobesijo n svojih hišah državne zastave. * Rekorden obisk v Logarski dolini. Obisk Logarske doline se od leta do leta veča. Zlasti je mnogo Zagrebčanov, ki se vedno bolj zanimajo za Savinjske planine. Če bodo začeli prihodnje leto še graditi moderen hotel v Logarski dolini, bo to prekrasno letovišče kmalu postalo znano po vsem svetu. * Zgradba Pokojninskega zavoda je včeraj dosegla najvišjo točko ter je bila vržena tudi zadnja lopata betona na ravno streho. Ob tej priliki so delavci zgradbo okrasili z zelenjem in državnimi zastavami. * Nočno lekarniško službo ima od sobote 18. t. m. do vključno petka 24. t. ni. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. * Smrtna kosa. V javni bolnici je 16. t. ni. umrl g. Brinovec Alojzij, posestnik in gostilničar iz Podvrlia pri Braslovčah, star 31 let. Blag mu spomin, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje! * Nogomet. V nedeljo 19. t. m. ob 17'30 se vrši na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Rapid iz Maribora ter Atletiki. * Izgubljeno. Na cesti od Polul v mesto je bila izgubljena ovratna verižica, vredna 300 dinarjev, na poti od Kralja Petra ceste do ženskega kopališča pa zlata zapestnica vredna 400 dinarjev. — Lesni trgovec g. Korenčan Mirko Jz drugih banovin »Odveč« je samo 8000 žensk Pred dnevi smo priobčili mnenje, ki ga je nekdo objavil v zagrebških »Novostih«, da je v Jugoslaviji 150.000 žensk odveč. Piscu odgovarja zdaj v istem listu neki S., ki ugotavlja, da je v Jugoslaviji odveč v resnici samo 8000 žensk, kajli za delo je odvišnih žensk sposobnih samo 70%, to so ženske stare od 20 do 40 let, od teh pa ne pridejo vse v poštev za izvrševanje raz-nah poklicev, in če odštejemo še one, katere vzdržujejo stariši, nam ostane samo 8000 »odvišnih« žensk. Izkustvo pa kaže. pravi pisec, da opravljajo ženske moška dela samo v vojni in podobnih nezdravih in nenormalnih časih. Čim se razmere urede, ženske zapuščajo javne službe in se posvečajo bolj domu in gospodinjstvu. V naši državi je zaposlenih v zasebnih in državnih službah čedalje manj žensk, kar je vsekakor zdrav in razveseljiv pojav. To je dokaz, da smo prestali kritično povojno dobo in da se razmere pri nas konsolidirajo. Številni katastrofalni požari Pri izviru Gadcke pri Sinjcu je nastal pred dnevi velik požar, ki je uničil v treh urah 14 družinam dom in vse imetje. Požar je nastal v mlinu Stipe Tonkoviča. Ker je piliar veter in že 45 dni v tem kraju ni deževalo, je bila v hipu vsa okolica v plamenih. Rešiti niso mogli ničesar. Najbolj žalostno je pa to, da pogorelci niso bili zavarovani. Isti dan je nastal požar tudi na železniški postaji v Sinjcu, katerega je zanetila iskra iz lokomotive. Gospodarska poslopja pri kolodvoru so pogorela do tal, kolodvor se je pa gasilcem psrečilo rešiti. V Ličkom Lešcu v občini Sinac je pa začel goreti velik gozd. Vojaštvo, orožništvo in logarji so s pomočjo vojakov ogenj omejili. Gozdni požari v okolici Sarajeva Med Palom in Sarajevom je iskra iz lokomotive zanetila gozd ob progi. Poklicali so na pomoč razen gasilcev tudi orožnike in kmete iz vse okolice, ki so okoli gorečega dela izkopati globoke jarke in preprečili še večjo požarno katastrofo. Iz Sarajeva poročajo, da so se vneli gozdovi -tndi nad Čuprijo in gozdovi podjetja fcipad. Že nekaj dni gori v okolici Nove Gradiške, kjer so se vneli gozdovi Narodne šumske itidu-»trije. V plamenih je nad 2000 jutrov gozda. V Senli v Banatu je nastal požar v mlinu Janoša Andriške. pogorel je z zalogami pšenice vred do tal. Škodo cenijo na 800.000 Din. Isto noč je v Beli Cerkvi pogorela do tal trgovina s kožami Lazara Štejiča, ki ima četrt milijona dinarjev škode. V okolici Bečkereka je nastal požar v gozdu, katerega so pa o pravem času pogasili. Kljub temu imajo posestniki 150.000 Din škode. 9 hiš pogorelo Tz Bartolovca poročajo, da je v Novakovcu v občini Jalžabet pogorelo 9 hiš. Radi vetra in suše se je požar razširil tako hitro, da gasilci niso mogli več pomagati. Tolpa elegantnih žeparjev Med sokolskim zletom v Splitu je bilo prijavljenih več drznih žepnih tatvin. Izletniki so bili oškodovani za nekaj 100.000 Din. Na podlagi teh ovadb je splitska policija organizirala lov na žeparje in izsledila dobro pripravljeno tolpo 18 moških in 5 žensk, ki so bili vsi elegantno oblečeni in so se preživljali s tatvinami. Med lemi žeparji so znani mednarodni pustolovci in pustolovke. Vsi so bili nastanjeni v najboljših splitskih hotelih In njih spremljevalke so bile oblečene kakor žene bankirjev. Zdaj jim na policiji pretipavajo obisti. Žeparji priznavajo tatvino za tatvino. Obenem pa dobiva policija vsak dan več ovadb za tatvine, katere je tolpa izvršila zadnje dni v Splitu in okolici. b Naš letalski promet. Iz Splita poročajo, da se vrši letalski promet, ki je bil nedavno otvor-jen med Zagrebom, Beogradom in Splitom, v največjem redu. Zanimivo je, da je potnikov največ tujcev. Vse kaže, da se naši ljudje še niso privadili temu prometnemu sredstvu. b Zanimiva obsodba. V Mitroviči je le dni stal pred sodniki neki Miča Ratkovič. ki je 24. maja t. 1. poskušal ubiti logarja Milana Radosavljeviča. Logar je Ratkoviča zasačil v gozdu, ko je s sinom kradel drva. Ratkovič je logarja napadel z nožem. Pomagal mu je tudi sin in nastala je obupna borba, med katero je logar padel kakor mrtev na tla. Hotel je fin-girati smrt, da bi ga napadalca pustita. Ratkovič se je pa hotel prepričati, če je logar mrtev, in mu je odrezal nos. Logar je mirno prestal to operacijo, nakar sta napadalca javila oblastem, da je nekdo logarja v gozdu ubil. Ratkovič je bil obsojen na leto dni robije in izgubo državljanskih pravic. je 15. t. m. nekje v mestu izgubil črno usnjate listnico, v Kateri je bil 1 bankovec po 1000 lei 2 po 10 Din. Pošteni najditelji naj oddajo najdene stvari pri predstojništvu mestne policije * Nezgode. Pri Sv. Rozaliji pri Sv. Juriju oh juž. žel. je padel 121etni sin kočarja Dren Ivan z drevesa in si zlomil levo nogo. Dečka so prepeljali v celjsko javno bolnico. — 521etni kočar Prjslan Martin iz Pariželj pri Braslovčah je 17. t. m. pri nekem posestniku v Libiji kopal zemljo, pri čemur ga je zasul plaz in ga nevarno poškodoval. — 401etni posestnik Lipovšek Andrej iz Petrovč je 16. t. m. peljal j vozom po cesti pa je prišel z nogo med kolo in voz ter si zlomi! desno nogo. — Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. * Lažni finančni stražnik. V četrtek popoldne je prišel neki moški na Lavo pri Celju in obiskal razne gostilne, kjer se je izdajal zn ’ organa finaitčne kontrole in pregledoval kleti in gostilniške solu- zraven pa pridno naročal 111jaro. pj| in oslal dolžan, češ da bo pozneje plačal, ker se mora še vrniti, da napravi zapisnik radi nerednosli v kleteh. V Jungerjevi gostilni je celo poklical gostilničarko ter jo ozmerjal. da ima staro pivo in ji je pretil da bo kaznovana. Končno pa je prišel v Janičevo gostilno, kjer je takoj zahteval ključe h kleti. V sobi pa so se nahajali nekateri vaščani, ki se jim je zdel moški sumljiv in so ga začeli izpraševati. Odgovoril jim je, da ga pošilja »načelnik«. da vrsj tajno službo, zato da je tudi tako malomarno oblečen in da bodo vsi kaznovani. Možje pa so ga kratkomalo zaprli v neko sobo in telefonično poklicali orožnike, ki so »financarja« zaprli. Marihor m Pravoslavna cerkev. Za Celjeni in Ljubljano bo dobil tudi Maribor pravoslavno svetišče. Kopanje temeljev se bo v parku na Jugoslovanskem trgu pričelo v jeseni. Cerkev bo 37 metrov visoka, zavzemala bo preko 1000 kvadratnih metrov in stala 4,000.000 Din. ni Predrzna avstrijska propaganda. V zadnjem času so se pojavili vzdolž naše meje na avstrijski strani »Sudmarkini« plakati, opozarjajoči avstrijsko nemško ljudstvo na neosvo-bojeno Južno Štajersko, dele Koroške in Južno Tirolsko. Obenem so na plakatih Iiyti zemljevidi teh pokrajin, m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Pobiranje prispevkov za Ruski rdeči križ. Organizacija Ruskega rdečega križa namerava z odobritvijo ministrstva za notranje posle ter glavne uprave Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v tekočem letu zbirati prispevke za na- . kup medicinskega in ekonomskega inventarja in prosi javnost za naklonjenost. m Zobozdravnik dr. Dernjač, Stolna ul. I, II. zopet ordinira. i()47 m Citroenova kolona v Mariboru. Včeraj okrosj 13-30 je prispela reklamna kolona Citroenovih avtomobilov. Ustavila se je na Glavnem trgu. m Radi kvalitete in cene — saino >K a r o J e v 1 j ea. »z?na«. 21.00 Prenos iz Bleda. -.-.00 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, nedelja, 19. julija. 9.00 Kmetsko predavanje: O kmetski izobrazbi (gosp. Jože Krošl.) 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.30 Versko predavanje: G. p. Angelik Tominec: Re-rum novarum. 1\00 Salonski kvintet. 12.00 Časovna napoved, dnevne vesti. 12.15 Plošče. 13.00 Vremenska napoved. 16.30 Kralz & Neal: Velet uriš t II. del (Ljudski oder). 17.45 Prenos nogometne tekme za drž. prvenstvo Hirija-Haj-duk. 20.00 Citre solo, igra g. Emil Mezgolites. 20-45 Na liromatično harmoniko igra g. Albert Fonda. 21.15 Vok. aol. koncert ge. Pavle Lovše-tove. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 18. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.30 Operetni in kabaretni večer. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Kon-oert (dalje). Zagreb, nedelja. 19. julija. 11.30 Koucert orkestra. 12.30 Kuhinja. 16.00 Športni prenos. 18.00 Komorna glasba. 20.15 Poročila. 20.30 Citre (Iv. Skalar). 21.00 Valčkov večer. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Koncert (dalje). Beograd, sobota. 18. julija. 11.30 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Plošče. 19.40 Ciganska glasba. 20.20 Violinski koncert. 21.00 Plošče. 21.15 Komedije. 21.35 Novice. 22.15 Večerni koncert Radio ork 23.15 Večerna glasba. Beograd, nedelja, 19. julija. 9.00 Prenos iz Sabor,ne cerkve. 10.30 Potjedestvo. 11.00 Plošče. 11.30 Ciganska glasba. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Končert. 16.30 Narodne pesmi. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Plošče. 18.00 Predavanje. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Plošče. 20.45 Vokalni koncert. 21.15 Novice. 21.35 Plošče. 22.20 Ciganska glasba. Praga, sobnta, 18. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 14.00 Plošče. 14.30 Brno. 17.10 Plošče. 18.25 Fotografska umetnost. 19.05 Poljudna glasba. 19.35 Plošče. 20.05 »Skriven zakone, komedija. 21.0 Orkestralni koncert. 22.20 Brno. Praga, nedelja, 19. julija. 7.00 Orkestralni koncert. 830 Plošče. 9.00 Bratislava. 10.00 Plošče. 10.30 Bratislava. 11.00 Promenadni koncert vojaške godbe. 12.05 Bratislava. 16.00 Bratislava. 19.00 Koncert mandolin in kitar. 19.45 Bratislava. 32.15 Češki orkester. Malinovec i pristen domači izdelek po ceni Din 18,— za kg dobavlja v svaki množini tvrdka lulif Zupan _ Ljubljana, Sv. Petra c. 55. Morski vrag eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20 —, vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Vrtne zaklopne stole prodaia pisarnaTribuČ na Glincah — tel. 2605 Fotomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 984 huDiife prekrasni ljubavni ro man. Cena Din 30'—, v platnu vezan 35"—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana11, Ljubljana, Gradišče štev.4 Zakon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker le zaloga majhna. Proda se takoj zidana hiša z obokano kletjo in obokano kuhinjo z eno stanovanjsko sobo (prostora pa je še za preureditev dveh sob). Poleg je dva orala boljše zemlje (pol njive, pol vinograda z boljšim nasadom) s prostorom za sadno drevje. Posestvo — last Jožefe Oetiček — je na Zbe-lovski gorci št. 21 blizu postaje Sp. Laže ob konjiški progi. Kupec naj se zglasi pri gostilničarju Ivan Mlakarju v Sp. Lažah blizu Poljčan. 1655 Preklic. Podpisana Marija Bogovič, gostilničarka v Brežicah, sem pisala anonimno karto g. okr. glav. Franju Maršiču zelo žaljive vsebine, zakar je imel g. glavar povod, da me toži. Ker sem v dopisnici lagala in obrekovala njega ter njegovo družino, obžalujem to svoje grdo dejanje in se zahvaljujem g. glavarju, da je odstopil od tožbe. V Brežicah, dne 13. julija 1931. M atrij a Bogovič. 1(141 MaUlat-mi papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Telelon 2059 Premog /\ suha drva PogaislL, Bolaoriteva ulita 5 Ajdo za seme najlepšo sivo in črno pri Sever & Komp. Ljubljana 1636 Gosposvetska cesta 5 B tete aparati foto potrebščine Kosmetika Drogerija Hermes Ljubljana Miklošičeva c. št. 50 Pisarniške prostore obstoječe iz treh do štirih prostorov cestne ali parterne v cen-trumu mesta išče zavarovalna družba za takoj ali najkasneje 1. november. Pismene ponudbe na upravo »Jugoslovana" pod šifro , Stalno". 1660 Karol More sodavit« Ljubljana Korunova ulica 1 Izdelovatelj »Triglavskega bisera« »Oranžade« Nogavice, rokavice, volna in bombaž najceneje In v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska BllSa iu &tui ifg. Za slaščičarje Najfinejia nougat masa in modelir- marcipan kg ž Din 60*— nudi tvrdka 1158 Fr« Dolinar« Ljubljana • Poljanska cesta 19 KiAllurez Knjiga polemik Nedavno je izšla zelo borbena brošura dr. Milivoja M. Milenkovima z naslovom: l^ire i naličje. V nji se pisatelj ostro zaletava v tri predstavnike srbohrvaške književnosti, v sedanjega urednika »Letopisa Matice Srpske« Toddra Manoj-loviča, v književnega arbitra beograjske >l’rav-de« Rade Drainca in v znanega, sedaj na Cetinju živečega bohenia in pesnika 'l ina Ujeviča. 2e sami naslovi treh člankov so karakteristični in glase: »Modernista« u dosluhu sa »tradici-jonK i »doktrinom«, Novele *bez maske*. Pedagoška rehabilitacija Tina Ujeviča. Ton g. Milenkoviča je zelo oster in spominja na njegovo lansko polemično knjigo: Novo doba, nova poezija, nova kritika? Omenim naj, da je Milenkovič po poklicu zdravnik iu živi v Valjevu in da se le amatersko bavi s književnostjo, dasi mu kljub temu aktualnosti v posameznostih ne gre odrekati. Doslej je izdal tudi že dvoje pesniških zbirk, tretjo ima pa v tisku. 1’. P. Narodna starina je svoj najnovejši zvezek po-Rvetila zgodovini Zagreba. Ves prvi del revije obsega članek Gjura Szaba: Knjiga o starom Zagrebu, ki obravnava razvoj in življenje hrvnt-ske prestolice po velikem potresu v letu 1880. Študija je napisana zelo živo in sočno, da jo bo * zanimanjem prečital tudi vsakdo, ki n>u zgodovina ni ravno stroka; vrhu tega je med tekstom brez števila slik in lotografičnih posnetkov, ki kažejo Zagreb ob vseh njegovih važnejših zgodovinskih datumih in v vseh njegovih najzanimivejših detajlih. V pregledih je objavljenega še mnogo pestrega gradiva. Narodna starina po svojem notranjem bogastvu zasluži, da jo vsak jugoslovanski intelektualec vzame v roke. Spomenik Mieckiewiczu v Vilni. Poljaki nameravajo v Vilni postaviti spomenik svojemu največjemu pesniku Adamu Mieckieuiczu. Pet kiparjev in arhitektov je predložilo osnutke za Rpomenik in vseh pet osnutkov je bilo nagrajenih s po 5000 zlotih (okrog 30.000 Din). 21-T,.1a pa je na koncu izbrala zamislek kiparja Henrika Kuna ter mu poleg primernega honorarja prisodila še 5000 zlotih nagrade. Lotiški Srbi /borujeju. Pred kratkim se je v Chotjebuzu (Kottbus) v Spodnji Lužici na 1 ruskem vršil občni zbor Spodn jelužiške Matice, Ji je v narodnostnem pogledu izkazal precej žalostno stanje te najbolj eksponirane in ogrožene veje slovanstva. Spodnjelužiška Matica izdaja svoje glasilo »Serbski Časnik«, ki izhaja že #2. leto. Iz vseh poročil pa je izhajalo, da je val germanizacije čezdalje močnejši in nevarnejši, srbski jezik ne uživa nikakih pravic in se javno tolerira samo še v par cerkvah, v katerih so pastorji Lužiški Srbi. — Precej bolj rožnate izjede je razvijal občni zbor Gorenjelužiške Matice, ki se je približno ob istem času vršil v HudiSinu na Saškem. Ta zbor je bil prava kulturna manifestacija slovanske neupogljivosti L“ i« spremljala serija predavanj, ki so po-? vel,’ko kulturno tvornost in zdravo samozavest malega naroda. Prvi turški zvočni film. Pred kratkim se je v Carigradu vršila premijera prvega turškega »vočnega filma: Življenje na ulicah Stambula. Film je bil napravljen z znatno državno podporo. Med sodelujočimi igralci je največ Egipčanov in Grkov. Eskimske pesmi. Pred kratkim je v Kopen-hagenu v danskem jeziku izšla knjiga »Pesmi is sneženih bajt«, ki jih je ob svojih znanstvenih obiskih po Grenlandiji med eskimskim prebivalstvom nabral danski raziskovalec dr. Knud Rasmussen. Vse eskimske pesmi so na svojevrsten način narodne: vsak Eskim Doie ki so v v ]Zm teh nar°dnih pevcev, Uk podata t ?asDlussenovo zbirko, Orpinga-in ’ omici svoje ^umevanje postanka PeSmil ki na Preprost način globokoumno zadene bistvo stvari: »Pesmi o misli ki jih ljudje izpovedujejo, kadar »e zaradi kakšnega velikega ganotja ne morejo več zadovoljiti s prostim, navadnim govorom. Človeku Je takfe kakor bt se v njem nekaj čudno gibalo in zibalo, kakor gmote rimskega ledu, ki so se odtrgale od ledene Bore in plavajo zdaj v vrtincu, gnane od morskega toka. Tako se po neki neznani sili pomikajo misli v človeku in človek čuti v sebi radost in veselje, čuti bojazen in strah, žalost in tugo. Misli lahko navale na človeka kakor tok deroče reke in v njem se oglašajo vsi mo-občutki, srce pa mu začne bolj naglo in močneje biti. Obenem pa nekaj, kar je kakor iista tišina, kadar se nevihta poleže, vzdržuje ovekovo razpoloženje. In takrat se dogaja, da •ni. ki zmirom mislimo, da smo majhni in ne-zna»i, nenadoma začutimo, da smo že mnogo manjši in neznatnejši. In takrat se bojimo ra- biti navadne besede, bojimo se govoriti. Vča- *lh pa pride, da nam besede, ki jih ob takšni n« potrebujemo, privro kar same od sebe, prišlo, tu so in mi jih govorimo. — In kadar tako besede, ki jih potrebujemo, privro same 9^ sebe, kakor da jih žene neka neznana sila, ’n mi jih Izgovarjamo — takrat nastane pesem«. — Ta čudovita analiza pesniškega Ustvarjanja iz ust preprostega eskimskega lov-'a Je zgovoren dokaz, kako je za kulturo, za notranjo vrednost človeka ali naroda čisto drugotnega pomena njegova civilizacijska revščina sli sijaj in kakšna lepota in veličina lahko di-a iz dejanja in nehanja tudi najmanjšega naroda, če je le v sebi čist in močan. ca počitnice berile »V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsaki del po Din 20—. vezan Din 26—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče St. 4. # Službene objave Raz«Sasi kraljevske banske uprave V. No. 597/3. 1986 3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za popravilo in dopolnitev centralne kurjave v zaporih kr. moške kaznilnice v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. a v g u s t a 19 3 1. ob e n a j s t i h v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proli plačilu napravnih »troskov lobivajo med uradnimi urami pri tehn. odd., soba št. 28. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 242.77P10 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. julija 1931. * K V-No. 4246/1. 1992 3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje IV. grupe obmejnih carinskih oddelkov na teritoriju Dravske banovine I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5 avgusta 1931. ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 27. Ponudbe naj se glase v oblika popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,729.879-11. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v iSlužbenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. julija 1931. * V. No. 415/43. 1986 3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo vodovoda na Koroški Beli I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2 2. avgusta 1931. ob enajstih v prostorih odseka za hidrotehniko (tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri odseku za hidrotehniko, Stari trg 34/11.) Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 615.360'— Din. Podrobnosti razpisa so razvidne Iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. julija 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 8084/30—17. 2003 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v gobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zg. šiška, vi. št. 667. Cenilna vrednost: 100.000 Din; najmanjši ponudek: 66.668 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, ei-cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 9. julija 1931. Konkurzni razglasi Sa 12/31—2. 2002 77». Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vhti Zupanca Antona, trgovca z lesom v Stari fužini št. 92. Poravnalni sodnik dr. Šlular .losip, starešina okrajnega sodišča v Radovljici. Poravnalni upravnik dr. Kobler Franc, odvetnik v Radovljici. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 2 6. a v g lista 1931 ob desetih. Rok za oglasitev do 2 2. avgusta 1931 pri sodišču v Radovljici. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. UL, dne 14. julija 1931. Sa 10/31—41. 780. * Sklep. 2004 Poravnalna zadeva dolžnika Škerlj Josipa, trgovca s čevlji v Ljubljani, Šolski drevored št. 8. Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena med dolžnikom Škerlj Josipom, trg. s čevlji v Ljubljani, Šolski drevored št. 8, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 27. junija 1931, vsebine, da plača svojim upnikom 50% poravnalno kvoto njihovih terjatev v 16 enakih mesečnih obrokih, počenši s tretjim mesecem po pravomočnosti poravnave in to s pristo-pivšo porokinjo in plačnico svojo ženo Škerlj Josipino, trg. ženo v Ljubljani, Šolski drevored št. 8 — se sodno odobri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. julija 1931. Sa 7/31—56. 781. 2005 Sklep. Na predlog dolžnika Kemperla Pavla, neprot. trgovca v Kamniku, s tus. sklepom Sa 7/31—2 uvedeno poravnalno postopanje se v smislu § 56 si 4 zak. o prisilni poravnavi izven konkurza ustavi, ker je dolžnik poravnalni predlog pred poravnalnim narokom umaknil. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. junija 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Razglas 1996—3—1 o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za pleskarska dela na državnem mostu če* Dravo v Mariboru. V smislu odloka kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V. No. 2012/2, z dne 22. maja 1931, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru levi breg na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev pleskarskih del na drž. mostu čez Dravo v Mariboru I. javno pismeno olertalno licitacijo na dan 5. avgusta 1931 ob enajstih v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru levi breg, soba Št. 51. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva Maribor levi breg, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu 20‘— dinarjev pri tem uradu. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša Din 145.602. Zapečatene ponudbe, opremljene s kol kom za Din 100'—, vsako prilogo s kol kom Din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Poudba za pleskarska dela na drž. mostu čez Dravo v Mariboru« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Na poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjavili, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo, katera znaša Din 14.600-— odnosno Din 29.200'— za tuje državljane. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni davčne uprave v Mariboru v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka >B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini pri drž. hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik bla gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobritev ministrstva za gjadbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in po trdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte pred sedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložili poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pra-ico, oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene svote, ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, dne 11. julija 1931. Štev. 6907/IT. * Razpis. 1994 Direkcija rudnika Velenje razpisuje za na dan 2 5. julija 1931 ob e n a j -tih nabavo: 100 m* plohov in 8000 kg okroglega železa za betoniranje. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 15. julija 1931. & K štev. 1370/31. 1988—3—3 Razpis zdravniške službe. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani azpisuje na podlagi »Pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah« (Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 248/40 ex 1930) službo pogodbenega zdravnika pri krajevni bratovski skladnici v Velenju s sedežem v bližnji okolici premogovnika Zabukovca ali Liboje. V zdravnikov okoliš spadajo občine: Griže, Žalec, Velika Pirešica, Št. Peter v Savinjski dolini in Pelrovče, po katerih biva ločasno 337 članov premogovnika Zabukovca s 604 rodbinskimi svojci in 80 člani premogovnika Keramične industrije s 100 rodbinskim svojci. Prejemki zdravnika so pavSalirani z Din 2500'— mesečno in trinajstvo plačr brez vseh drugih dajatev. Zdravnik bratovske skladnice mora: 1. biti državljan kraljevine Jugoslavije; 2. govoriti in pisati srbsko-hrvatski-rlo-venski jezik; 3. biti doktor vsega zdravilstva in imeti diplomo fakultete kraljevine Jugoslavije ali diplomo tuje fakultete, nostrificirano na eni izmed domačih medicinskih fakultet, ali je že dosegel to pravico; 4. med temi zdravniki se sprejme v prvi vrsti zdravnik z dokazanimi sposobnostim! za malo in srednjo kirurgijo, kakor tudi za porode z ginekologijo; 5. odslužiti po zakonu predpisani bolnič-ni staž, imeli pravijo privatne orakse in biti vpisan v imenik zdravniške zbornice; 6. biti telesno in duševno zdrav; 7. imeti uravnano vojno obvezo in pri sprejemu v službo ne sme biti starejši od 45 let. 8. imeti pravico do ekspedicije zdravil s predpisano lekarniško prakso. Natančnejše informacije se dobe pri krajevni bratovski skladnici v Velenju. Nastop službe je 1. oktobra 1931. Lastnoročno pisane ponudbe sprejema krajevna bratovska skladnica v Velenju do 30. avgusta 1931. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, dne 13. julija 1931. V1I/2 št. 12.512-1931-8. 200« Objava. Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine za mesec maj in junij 1931. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je v smislu § 5 naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922, Uradni list št. 365/113, določila mnogokratnik az mesec maj na 9-13 in za mesec junij na -912, leto 1931, za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 14. julija 1931, Razne objave 1993—3—2 Poziv upnikom. Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ptuju, r.z.zo.z., se je po sklepu občnega zbora z dne 18. februarja 1931 razdružila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve v teku 6 mesecev pri podpisani zadrugi. Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ptuju v likvidaciji. Ptui, dne 14. julija 1931. * 2007 Razid društva. Društvo Bodno-pisarniških uradnikov in oficijantov za Dravsko banovino v Ljubljani se je dne 28. junija 1931 razšlo. Markičeva, s. r., Juh, e. r., bivša tajnica. bivši predsednik **. Ripson: 17 Marsove skrivnosti (Roman.) Malo je manjkalo, da Robert ni zakričal, kajti dva koraka od sebe je videl v ogledalu naravoslovca Pinta v njegovi majhni delavnici, ko je ravnokar razteleševal majhno ptico. Opazoval je njegovo delo in slišal, kako se je pogovarjal s samim seboj, kot je vedno imel navado. Tedaj je prišla gospa Pint po svojega sina ter ga kregala, da še ni šel spat. Pint je ubogal in odšel. Slika v zrcalu se je spremenila: kazala je Pintovo spalno sobo. Pint se je slekel, legel je v posteljo ter čez nekaj minut zaspal. Tedaj pa je Trinavat položil svojo roko na Robertovo čelo in ta je pod vplivom volje, kateri se ni mogel vstavljali, znašel v sobi svojega prijatelja Pinta, kjer je poznal se potankosti. V podzavesti je, pokoren močnejši volji, šel v delavnico, vzel nalivno pero, na-pisal nekaj vrstic na komadič papirja in položil to pismo, na nočno omarico. Znova je začutil bralnnanovo roko na svojen^, čeki in spet se je znašel pred ogledalom, ki je samo še odbijalo slabo luč sveč in kazalo stebrovje kripte. Robert je hotel spregovoriti, toda Trinavat mu je dal znak, naj molči in je znova vrgel blagodišeča zrna v trinožnike. Ogledalo se je stemnilo kot poprej in čez nekaj časa je Robert v svoje največje začudenje opazil v njem ljubki in mili obraz Alberte Jerkis3. Žalostno je sedela poleg svojega klavirja in gledala Robertovo fotografijo, ki je visela na zidu. 6. poglavje. Čarovnije. Robert pa ni samo študiral svojih znanstvenih stvari, temveč je tudi pridno proučeval fakirske skrivnosti. Najlažje njihovih čarovnij se je bil že naučil. Večkrat je prisostvoval njih produkcijam, ki so bile v istini čudovite. Videl je, kako so fakirji prižigali in vgaševali baklje, napravili, da so rastline pred prisotnimi naglo in vidno rastle in cvetele, da so grozdi dozoreli, in vse to samo z energijo njih volje. Videl je, kako so fakirji magnetizirali kače, da so bile trde kot les, med tem ko so drugi samim sebi zadali strašne rane, ki so jih spet trenutno ozdravili, ne da bi zapustili najmanjše brazgotine. Vse te stvari so Evropejcem, ki so potovali po Indiji, znane in so tudi opisane v mnogih potopisih. Ena čarovnij pa, ki je Roberta najbolj zanimala in ki je potrjena od raznih evropskih znanstvenikov, je fenomen dviganja v zrak. V prisotnosti Trinavata in Roberta je eden fakirjev, po imenu Bicliara, zahteval palico, se nanjo z levico močno naslonil, prekrižal noge ter se polagoma dvignil v zrak, približno pol metra visoko, podprt samo od palice. Nato je palico spustil, se dvignil brez vsake podpore še pol metra višje ter tako plaval v zraku kakih deset minut. Nato se je polagoma spuščal navzdol, dokler ni dosegel preproge, s katere se je bil dvignil. Isti fakir je, popolnoma nag, izvrševal druge čarov- nije, za katere bi ga bili silno zavidali evropski čarovniki, ki nastopajo z veliko reklamo po raznih gledališčih in varijetejih. Jemal je iz svojih ust velike kamne ter jih metal na kup, ki je bil slednjič tako velik, da so ga morali odpeljati s tovornim vozom. Nato je izvlekel iz ust sto metrov dolgo trnjevo, zelo trdo lijano (srobot), katero so nato trije možje ovili okoli parobka in tu se je šele videlo, kako ogromna je bila ta lijana. Razen tega je recitiral cele strani iz avtorjev vseh časov iu vseh jezikov, katere vsekakor ni mogel poznati. Na njegovo besedo se je pohištvo premikalo v smeri, katero je zapovedal. Najbolj se je pa čudil Robert klasičnemu poskusu živega pokopa, ki ga je izvršil Bichara. Na določeni dan in v prisotnosti angleških častnikov bližnje garnizije se je prikazal Bichara, ki je bil prečul tri noči v razmiš-ljevanju z enim svojih sobratov, samo v kratkih hlačah in turbanu. Pred prisotnimi gosti si je zadelal nos in ušesa z voskom, njegov učenec mu je pa potegnil jezik nazaj, tako da mu je zaprl sapnik in goltanec. Kmalu nato je fakir, ki se je bil vlegel na tla, padel v nekakšno spanjsko omotico in vtaknili so ga v vrečo iz debelega platna, ki so jo zašili. Nato so ga položili v masivno leseno krsto brez vsake odprtine ali luknjice, ter jo zaklenili in zapečatili. Krsto so spustili v betonirano grobnico, ter nametali nanjo zemljo in jo poteptali. Zgoraj, v najvišjo plast zemlje so pa vsejali semena, ki zelo naglo kalijo. Okoli tega groba so napravili močno ograjo in pred njo so postavili stražo, ki so jo menjali vsako uro. Ruska »pjatjidnevka« in »subotniki« Nemški pisatelj Artur Rundi, ki živi sedaj v Moskvi, pripoveduje v »Prager Tagblatt«-u tako-le: »V svetem pismu stoji zapisano: Sest dni delaj in opravi svoje opravke, sedmi dan pa je sobota Gospodova«. V Moskvi so pa skupno (kolektivno) soboto odpravili in so postavili na njeno mesto dan počitka skoro za vsakega človeka posebej; tako da vedno eni delajo, drugi pa praznujejo. Torej to je v Rusiji tako: vsak, kdor je zaposlen v kakšni fabriki, trgovini, ali pa pisarni, dela po svoji »pjatjednevki«; on dela vedno po 4 dni, peti dan pa je »njegov«. »Pjatjidnev-ka« se ravna po koledarju; po tem natanko lahko določiš, kdaj si prost: 3., 8., 13., 18. itd. Praznovanje pa ni splošno, ampak v vsaki delavnici, trgovini ali pisarni manjka vedno po ena petina ljudi, štiri petine pa delajo. Za tujca v Moskvi je ta stvar prav čudna. Človek biva v Moskvi dva tedna, tri tedne, a nenadoma čuti, da mu nekaj manjka — zanj, za tujca, namreč ni »pjatjidnevke«, nedelje pa ni — in tako se čuti tujec nenadoma zelo trudnega... »Pjatjidnevka« je naperjena pred vsem: proti ljubemu Bogu in proti od Boga postavljeni nedelji; na drugi strani pa ima namen, da za drago tujo valuto nakupljeni stroji nikdar ne mirujejo, ampak da se neprestano vrte. Zato . mora k stroju vedno kak drugi delavec, če je , eden prost, da stroj ne stoji. »Pjatjidnevko« pa so vpeljali tudi v pisarnah. Tam pa se ni posebno obnesla. V pisarni nam-, reč ni bilo mogoče postaviti na prazen prostor kakšnega drugega človeka — ali pa je nastala zmešnjava. Če je torej imel vodja oddelka prosto, ni mogel podpisovati rešenih aktov in delo je zastalo; če pa je imela svoj dan njegova tajnica, pa zopet gospod vodja ni mogel dajati nobenih informacij. Vse uradnike je bilo zelo težko dobiti na en dan skupaj in če so prišli, je morala ena ali druga skupina žrtvovati svoj prosti dan. Te sitnosti so dovedle ljudi do tega, da so sklenili delati po 4 dni skupaj, peti dan pa zopet po svetopisemskem uzoru skupno praznovati. Tej praksi so se kar na lepem pridružile tudi fabrike in delavci praznujejo svoj prosti dan skupno. Samo če je veliko dela, gredo tudi praznovalci — »subotniki« na delo, toda takrat jih mora spremljati na delo vsaj kakšna godba...« Ljudje, ki imajo smolo Človeško življenje je čudna zadeva: življenje nam postavlja na pot vse polno ovir in zaprek, ob enem pa skrbi tudi za to, da razne ovire lažje ali težje premagamo. Kar nenadoma pa naletiš pred seboj drobno nit in ob tej niti se izpodtakneš in padeš in konec je vsega. 0. julija t. 1. so pokopali v Kolnu moža, ki je moral v svojem življenju prestati mnogo hudega, toda s svojo silno energijo si je znal vedno pomagati iz vsake stiske. To je bil Ivan Scher-pers. Ta človek pred 8 leti nikakor ni mogel dobiti doma nobenega dela in zato je odšel v »tujsko legijo«. Tam je postal narednik in predlagali so ga tudi za odlikovanje s častno legijo. Boril se je na vseh koncih in krajih in se je udeleževal prav do konca tudi težkih bojev proti Abd-el-Krimu v Maroku, kjer je bil težko ranjen, a vedno je imel srečo, da je ostal živ. Nekega dne pa se ga je polotilo domotožje; vojaškemu stanu je dal slovo in se je odpeljal domov. Doma pa ni bil še niti štiri ure, ko ga je pičil komar. On se za pik ni niti zmenil — kaj pa naj se zgodi legijonarju, ki je tolikrat gledal smrti v obraz? Toda še tistega dne zvečer se ga je lotila vročina in par ur kasneje je umrl... Tudi atleta Breitborta je doletela podobna usoda. Ta človek je bil eden najmočnejših ljudi na svetu. Na njegovi glavi so razbijali trdo ka- Izdala tiskarna »Merkur«. Gregorčiča v* Poslopje »Merkurc-banke na Dunaju Poročali smo že, da je v Berlinu ob zadnji hudi finančni krizi ustavila svoja izplačila velika »Danak-banka (Darpistadter-bank in Natioual-banka). S to banko pa je stala v tesni poslovni zvezi >Merkurc-banka na Dunaju, ki je tudi za trenotek ustavila svoja izplačila, na pritisk vlade pa zopet nadaljuje svoje poslovanje, ker se je pokazalo, da Merkur-banka ni pasivna. Za kratek čas Mož si da lahko narediti na copate še tako visoke pete — copata ostane vedno copata... —o— Mož je izuašel nakovalo, žena pa kladivo. ulloa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilet- Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odeovarja avgust Koiman. — Val * Ljubljani Lepe zapeljivke Že Buda, ustanovitelj velike verske skupnosti »budistov«, je svaril svoje učence in vernike pred ženskami. Buda je namreč rekel: »Ženske delajo iz resnice laž, laž pa prodajajo za resnico«. Tudi sveto pismo svari pred ženskami in modri kralj Salomon je rekel: »Ne daj, da omehča srce ženski obraz in nikar ne sledi ženskam na njihovo pot, kajti že mnogo ljudi je padlo zaradi žensk v pogubo«. Zgodovina nas pa uči, da nobena svarila niso mogla moških obvarovati vpliva ženskih čarov. Estera je postala soproga perzijskega kralj, potem ko se je šest mesecev lepotičila z oljem mire in z lepodišeči-mi mazili. Mlada vdova Judita je s svojo žensko zvijačnostjo rešila celo mesto pogina. »Kopala se je in mazilila svoje telo z dišavami, počesala lepo svoje lase in se praznično oblekla in se okrasila z zapestnicami in s prstani in z uhani, da premaga moško srce.« In res se njenim zapeljivim čarom vojvoda Holofernni mogel ustavljati. To je bila prva lepa zapeljivka, o kateri nam pripoveduje zgodovina. Njo je posnemalo kasneje še dosti drugih žensk in lepa Salome je brez pomisleka zahtevala Janezovo glavo. Potifarjeva žena pa je dala egiptovskega Jožefa zapreti v ječo, ko ni dosegla svojega namena. Ženske so razdale že mnogo kraljestev; s svojim vplivom so dvignile že marsikaterega butca do visoke posvetne časti, mogočne može pa so pehale 'v prepad. Če bi bila imela n. pr. egiptovska kraljica Kleopatra morebiti le za cink drugačen nos, kdo ve, kako bi se bila sukala svetovna zgodovina ... Kleopatra ni izbirala nobenih sredstev, če je le količkaj slutila, da bo ž njimi dosegla svoj namen. Ko je veliki rimski vojskovodja in državnik Julij Cezar prišel v Egipt s svojo armado, se je Kleopatra zavila v preprogo in je naprosila nekega trgovca, naj jo pelje s preprogami vred pred Cezarja, ki je visoko cenil orientalske preproge. Ko pa je začel Cezar preproge pregledovati, se je odvila Kleopatra iz preprog in nezmagljivi Cezar je omahnil. Kleopatra je ž njim lahko počela, kar je hotela; ista usoda je doletela nekaj let pozneje tudi njegovega naslednika Antonija. Lepa ženska je zmešala celo največjega učenjaka starega veka Aristotela. Ta je bil učitelj Aleksandra Velikega. Nekega dne pa je Aristotel opazil, da z učenjem ne gre kakor bi moralo iti, in je kmalu doznal, da misli mladi princ mnogo bolj na lepo Filis kakor pa na knjige. To je povedal očetu-kralju, ki je hitro napravil red. Filis pa se je znala maščevati. Nekega dne menje za tlak, preko njegovih prs so se vozili težki avtomobili s 6 osebami in z enim samim udarcem svoje roke je zabil žebelj v trdo desko več centimetrov globoko. V Varšavi pa se je opraskal na nogi na navadnem žeblju; rana se je prisadila in na težki operaciji je umrl, potem, lco so mu odrezali nogo. Skakalec iz padala Gou O’ Connor je bil talcor zvani »double« v filmskem mestu Hollywoodu. »Double« se imenuje igralec, ki prevzame od pravega igralca kakšen zelo nevaren del vloge. Ta mož je skakal z drvečega brzovlaka na avto, z letala v motorni čoln in podobno. S svojim pogumom si je zaslužil ogromno denrja. Ko pa se je nekega dne vlegel doma na divan, je imel bržkone zelo žive sanje; začel se je premetavati po divanu, pa je padel tako nesrečno z divana na tla, da si je zlomil tilnik! »Gong« ameriških skavtinj »Gong« je kovinska plošča, ki je obešena na žebelj ali pa na kakšno vejo, da daleč zveni, če ob njo udariš. Z >gongi« so si dajali svoje znake Indijanci; pa tudi v imenitnih evropskih rodbinah poznajo »gong« in kličejo z »gongom« po parkih itd. razkropljene člane rodbine k obedu ali k večerji. Tudi ameriške skavtinje, ki se zbirajo vsako leto na taborjenje v Briar-cliftu, se kličejo k obedu z udarci na ogromni »gong«, ki ga vidiimo na sliki. je odšla na vrt in je nabirala v zelo zapeljivi in pomanjkljivi obleki prav pod učenjakovim oknom rože. Računala je dobro: stari panj se je ves vnel kljub vsej svoji učenosti in je začel lepotici na vso moč dvoriti. Ta pa je rekla: »Poklekni na kolena, na hrbet si priveži sedlo, jaz se bom vsedla v sedlo, ti me pa nosi po štirih po vrtu...« Stari revež se je ponižal in je — ubogal. Nenadoma pa se je pojavila na vrtu kraljica, ki je kar ostrmela, ko je videla starega učenjaka kobacati po vrtu po vseh štirih z lepim bremenom. Že naslednjega dne je Aristotel zapustil dvor in odšel v samoto. Tam je zapisal: »Proti ženski zvijačnosti ga ni sredstva; samo v samoti je pomoč!« , Dandanes pa je tako, da tudi samota ne pomaga nič več... Hotel »Kaiserhof« v Berlinu Za čas nameravanega obiska angleških državnikov v Berlinu je nemška vlada najela v hotelu »Kaiserhof« obširne prostore za stanovanje gostov. Rekord o požrešnosti V raznih gostilnah in okrepčevalnicah v severni Evropi imajo gostilničarji navado, da dovolijo svojim gostom proti plačilu stalno določenega zneska, da smejo pojesti od razstavljenih jedil toliko, kolikor morejo. Ta sistem je hotel vpeljati pri sebi tudi neki gostilničar v Montrealu, pa je silno slabo naletel. Kakoir hitro je namreč dal razglasiti na lepakih, da sme pri njem za (JO centov vsak jesti, kar in kolikor hoče, se je že oglasil pri njem 250 funtov težak možakar, ki je naročil 8 telečjih reber, pet porcij gnjati, dve porciji pečenega govejega mesa, pet skled praženega krompirja, dve skledi solate in šest porcij sladoleda. Nazadnje je zahteval še 8 črnih kav. Ko je vse snedel, je plačal GO centov, natakarju pa je dal 10 centov in rekel: »Vaša gostilna mi je jako všeč. Odslej bom prihajal k vam vsak dan po dvakrat...«