57°                                                          Listek.
sednem redu; sedaj pa je izdal delce v drugem natisku in tudi nekoliko pomnožil vzglede svoje. Zal, da se ozira do malega samo na starejše vzglede napačnega zloga, zakaj tudi iz novejše dobe je treba obravnavati marsikaj. Nauk o enklitikah v nas ni znan, kakor bi moral biti, in lahko rečemo, da se i dandanes največ grešeVa proti njemu. Knjižica je jako pregledna in utegne dobro rabiti, dasi je že v marsičem zastarela. Po naših mislih bi se bil moial g. pisatelj več ozirati na denašnjo književno slovenščino, zakaj ta je veiider nekoliko drugačna od dne z leta 1867. ! — Knjiga se dobiva pri g. pisatelji v Novem Mestu.  Cena ?
Povesti za mladino. Kakor čujemo, pripravlja knjigar g. Giontini skupno slovensko izdajo Hoffmannovih mladinskih spisov, kolikor jih je namreč dopuščeno za avstrijske šolske knjižnice. Te povesti pripadajo spisom, kateri se še dandanes najrajši bero celo po nižjih razredih srednjih šol, in zato menimo, da je dobra misel, izdati jih tudi v slovenskem jeziku.  To leto še izidejo morda štirje zvezki,   vsak zvezek s štirimi slikami.
,,Naš dom." V društveni tiskarni D. Hribarja v Celji je začela izhajati zbirka povestij, pesmij in narodnega blaga, zauimivostij i. t. d., katero izdaja J. L. K(rižan). Namenjena je pieprostemu narodu in bode izhajala po jedenkrat na mesec v drobnih snopičih po 20 kr. Vsebina prvega zvezka je še dokaj dobra; pesmi pa niso kaj prida. — Naročnina se pošilja založniku g.  D.  Hribarju v Celje.
»Rodoljub«. Ta list, katerega izdaja »Slovensko društvo« v Ljubljani, izhaja vsako prvo in tretjo soboto v meseci ter stane samo 70 kr. na leto. Članom »Slovenskega društva« in naročnikom »Slovenskega Naroda« se pošilja brezplačuo. — Kakor se  vidi iz dosedanjih štirih številk, dobro ustreza namenu svojemu.
Koledarji za leto 1892 „Ndrodna Tiskarna" izda za leto 1892. več koledarjev, zlasti stenski koledar iu dosedaj prvi slovenski skladni koledar; mimo tega izide dobro urejen dijaški koledar, ki bode poleg drugih stvarij obsezal životopis dr. Fr. Miklošiča, razpravico o življenji in delovanji sv. Cirila in Metoda ter črtico o cirilici in glagolici. — Z naslovno knjigo za Kranjsko, sestavljeno točno po uradnih podatkih, izvestno bode dobro ustreženo našim notarjem, odvetnikom, trgovcem in obrtnikom, sploh vsem javnim in zasebnim   uradom
»Zur Erklarung einiger grammatischer Formen im Neuslovenischen.« Tako se   imenuje   razprava,   katero je v   Jagičevem   »Archivu«   priobčil   čislani   naš   sotrudnik, g.   dr.  Matija Murko;  izšla je tudi v posebnem odtisku   Za danes jo samo  naznanjamo; o priliki izpregovorimo kaj  več o nji.
»Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild«. To vzgledno delo, o katerem smo že poročali nekolikokrat, opisuje sedaj Pri morje. Doslej je izšlo osem zvezkov, v katerih čitamo nastopne članke: Pokrajinski opisi Goriškega in Gra-diščanskega — dr. Henrik Noe; pokrajinski opisi Istre — ministerijalni svetnik Jožef Roman vitez Lorenz pl. Liburnau; pokrajinska le"ža, narodno življenje, zgodovinski in kulturni razvoj Trsta — ravnatelj dr. Frančišek Svvida ; prazgodovina, zgodovina in kulturni razvoj Goriškega iu Gradiščauskega — tajni svetnik Kari baron Czoernig sen. f in kustos Robert pl. Schneider; prazgodovina Istre — grof Gundacker Wurmbrand iu prof. Štefan Petris; o deželni zgodovini Istre — prof. dr. Bernard Benussi; kakšno je prebivalstvo primorsko v iiziškem oziru — vseučiliški prof dr. Emil Zuckerkandl in c. kr. okrajni zdravnik Kari Vipauz; o narodopisji Primorske — Frančišek grof Coronini-Cronberg, prof. dr. Peter Tomasin iu prof. Vekoslav Spinčič; o književnosti v Trstu in Istri (slovenski jezik in slovenska književnost — deže"lui šolski nadzornik Anton Klodic vitez Sabladoski; italijanska književnost — prof. Anton Zernitz). — Slike, vinjete in druge okraske o teh osmih zvezkih so z vršili:   Nje cesarska   visokost presvetla