-I J '§ s o. -S I « VESTNIKOV meseCnik četrtek, 25. novembra, 1999, 56. Številka > 7. ,7 7 i ■ ? 3 .J J >1 ^1 a*.' •/?' .4 1- * ki l I I 4 I ' I r?.' J'x I 5 t !i' 1 I J IVv < ‘r .;iž Hi ■i ? 'I k , L. , J' 1'1 ■1 T Ž1 Ij I I .4? ■3 I z f ? J I, J t I bj» 31 1 1*^! 5 , J Na naslovnici novoletnega Pena (30.12.) ne bo župana z jajci, jajca pa gotovo bodo! II "1 K A november '99 tute Pc^n tute VESTNIK 34 I 1 daaaaaaai. [ nebi aooooooooo^^ J ¥•• h' S.^-. PEN SE ■ Ci' 'i '?■ »M# 1 . i ■ I* - i * ? • ' • ■’../* • -.11....;l * i . 'in - ■■ ' 41 J jiS 3hIi /rt J, Radolfi, ti živiš, kako živiš? t2L ';ii -gl /Sr Štefan D. se je popraskal po glavi Dogajalo se je pri zunanjem omizju (ko so temperature še dopuščale) pri gostinskem lokalu v Lendavi. Na prvi pogled prijetno razpoloženje, ki pa razkriva kar nekaj dilem, ki prevevajo udeležene. Upokojenec JOŽE BRATUŠ je vznemirjen vstal, podjetnik JOŽE BANFI se je skupaj s termalcem ALBERTOM GIORGIUTTIJEM zazrl v nasprotno smer, še najhuje pa je s tajnikom Pomurske turistične zveze ŠTEFANOM DRAVCEM, ki se je zaskrbljeno prijel za glavo? Menda zaradi kadrovskih in drugih težav pri usta- v L navijanju LTO 3GG I I t h \ ■ t -r Med Slovenijo in Hrvaško se obeta novo sodelovanje na gospodarskem področju. Alfi Nipič in Davor Radolfi bosta ustanovila mešano podjetje, ki bo skrbelo za implementacijo podalpskih poskočnic v okolju Lijepe naše. Radolfi se že uči besedila »Sl oveni j a, odkod lepote tvoje«. Zaradi lažjega prilagajanja bo prva izvedba v lati no ritmu. S I Sramežljivo je povesila glavo »dečva* (Desa Muck) iz Ljubljane, ko je skupaj z rumeno cvetličico dobila ženitno ponudbo številka 48. Geza ji je ponujal 10 hektarjev zemlje, vinograd (šmarnico), dvajset glav živine, dnevni obrok bograča in odojka, ona pa je raje ostala zvesta svojim trdnim načelom ter nedolžni kreposti. t: r? f' . I sbb HiB- §00 I i. •* PEN SE ZEZA DOKLEŽOVJE Primer tipične totalne preobrazbe "Totega Štajerca« * »Ljubljansko Žabo«. Razlaga strokovnjakov pravi: »Oseba z imenom Mario Galunič je iz Prekmurja proti Ljubljani odšla s primerkom šunke in dobro mero ozimnice. Na visoko omiko opazovane osebe kaže dejstvo, da je s sabi vzela tudi papirnate prtičke domačega proizvajalca,- X. Y. oštel stoječega policista Ločimo tri vrste policistov: ležeče, stoječe in navadne policiste. Prvi so v horizontali in jih najdete na kritičnih mestih v mestih, drugi so tudi I neživi in so v vertikali, tretje pa srečujete vsak dan ■ in se vozijo v modro-belih avtomobilih (lahko tudi K v čisto modrih), V Dokležovju imajo enega B neživega, vertikalno stoječega, ki je ondan spravil I ob živce vaščana X.Y. (želi ostati anonimen in ga R lahko opazujete na fotografiji). Spor se je končal, I ko je jezni gospod »bicikel« zapeljal pred bližnjo I gostil no, sam p a j e k ar vstop 11- da b 1 o ne pr i j etne m I dogodku obvestil vaško javnost ter se vsaj malo potolažil. In se je! foto: ISUS I •0 It J ZVEZANCI / Le kaj je to, LTO? fj Pr u.«'' ^^semi zmejša, J kak me noaga Združeni smo močnejši Zato se družite, četudi v fizičnem smislu nc bo najb^ prijetno, kot ni prijetno fantom, ki prihajajo (koli^^^' morejo) iz Varoša, uradno iz Tlirnišča. Legenda o jici pravi, da so jih zvezale njihove najdražje, ko n'' noči ne prvega, ne drugega, ne tretjega ni bilo na regled. Ko so navsezgodaj skrušeni, seksani in utrui^‘^ le prišli na domači prag, sta jih namesto prijazne sede, sočustvovanja in tople postelje pričakala pogled in debela vrv. Sledil je naporen kazenski hod. Kje in kako se je končal, vam lahko pove vm skupine nesrečnikov, sicer občinski kulturnoturisl^; animator, Bojan Sobočan. ■ T tute Pe" tute november '99 VESTNIK 35 ^•«1. ZEZA I (fi. iiife n «... Andrej Šifrer bo po nastopu na koncertu Zaigrajmo in m zapojmo po domače pustil pevsko kariero in se preselil na novo delovno mesto v Gardalandu, kjer bo preizkuševalec svetlobnih efektov. Med malico bo Igral tudi vlogo velikega palčka. Prvi pokrovitelj bo slovensko v as. Iz najbolj obveščenih virov se je izvedelo, da bosta Helena Blagne in Geza Farkaš opravila posebne vaje za šobljenje ustnic in za poglede, namenjene občinstvu. Po opravljenih vajah bo morda sledila izdaja zgoščenke z naslovom »Pet poljubčkov«. Za nadzor medsebojnih odnosov bo skrbel varnostnik v ospredju slike. PEN SE Dva novčiča... ni (a M) na elektroROspodar.stvo. ZEZA Glasbenemu uredniku radia Ognjišče Ivanu Hudniku so že vnaprej oproščene vse grešne misli. Zaradi narave delovnega mesta menda. Tega se zaveda tudi pevka Ptujskih 5, ki mu je sicer namenila nekaj minut pogovora, to pa je bilo tudi vse. Dekle že ve, zakaj je vredno veliko veliko več kakor dva novčiča. 1 M: I M' RA ,1 lir »J* SlžSi /A 3 ,jaa. l t' . k '"i;? ss '.ii ; j' \il M utillfi' J! l y. ■ I. Darja, II. Klaudija, 1 III. Margareta Zalaegerszeg na Madžarskem je prizorišče hudega boja. Ne na ^onti. ampak v frizerskih salonm. j^thpak močna mednarodna kon ’ -- ) '^urenca je le strmela nad srtvnrTrtflna DAHJA oli 0^ r ne k PRB tekal Bomo odslej piros frdečij ali beli (febčrj? ŠKANDALI Enolog in novinarka odpeljala predsedniški avto Kar se je ondan zgodilo pri soboškem gradu (znotraj obzidja je bil prav takrat na obisku predsednik dežele MILAN KUČAN), se lahko samo v resničnih demokracijah, Tam namreč vsak počne, kar želi in se mu nič ne zgodi (vsaka ^Oi podobnost z anarhijo je naključna). Pa sta jo mimo človek z vrečko ERNEST NOVAK in madamme s papirji VIDA TOŠ. Prvega poznate kot strokovnjaka za vino (november je zanj najnapornejši mesec v letu), druga pa se peča s sedmosilaštvom. Meni nič tebi nič sta se v hipu odločila, stopila najprej PRED (na sliki), nato pa še V predsedniški avto in odbrzela snemat radijsko reportažo o vretju mošta (ni potrebno ugibati, da je bil dogodek pred martinovim). Reportaža je uspela, predsednik pa se je vrnil v belo Ljubljano s helikopterjem. Foto: OVŠA 1 november '99 Pen VESTNIK 3« KOM PenTAR Smo čisto navadna in Uradno naj bi bile naslednje volitve v slovenski parlament čez približno eno leto. Ravno v teh dneh slovenske politične stranke zelo jasno kažejo, da počasi končujejo mandat in da bo v naslednjih dvanajstih mesecih pred njimi ena sama naloga: prepričati volivce, da so konkurenčne stranke zanič in da je njihova najboljša. Metode so sila različne: Ljudska stranka in Krščanski demokrati se poročajo, pa jim iz različnih razlogov reči ne gredo povsem gladko. Konfliktov med mladoporočencema je nekaj. Najprej hočeta Podobnika pri delitvi oblasti v novi stranki izhajati iz razmerja sil, doseženega na zadnjih volitvah, kar bi prib ližno pomenilo, da glas SLS pomeni dvakrat več kot oni od SKD. To največjemu poražencu prejšnjih volitev Lojzetu Peterletu nikakor ne gre v račun, še zlasti, ker sta mostogradltelja po drugi strani močno obremenjena z domačnim finančnim poslovanjem in številnimi aferami, povezanimi s tem. Ankete javnega mnenja tudi kažejo na drastičen padec priljubljenosti vladne Ljudske stranke in ji na ta način jemljejo močan pogajalski argument. Tako stranki dosegata stanje, v katerem vstopata namesto močnejši v nove volitve, vsaj zaenkrat, bistveno šibkejši, še posebno, če bo parlament vendarle zmogel uzakoniti spremembe voUlnega sistema in bomo volili po večinskem dvokrožnem sistemu. slovenska družina Helene in Janez Erjavec sta dokaj znana zakonca, predvsem zaradi Janeza, direktorja ene uspešnejših firm v pokrajini ob Muri: Radgonskega sejma. Ko sem se pripravljal na predstavitev družine Erjavec, sem premišljeval, kateri naj bi bili tisti pomembni poudarki in kako čim bolj neposredno prenesti misli in besede obeh v časopisno obliko.\ Potem pa je pogovor kar stekel. Bilo je spontano in vprašanja, ki sem jih že prej oblikoval, so skorajda ostala neizrečena. Že takoj na začetku sta me namreč oba presenetila 2 mislijo, da se pravzaprav ne počutita kot zakonca, o katerih eden od partnerjev ni 12 Slovenije - Helene Erjavec je namreč rojena v Švici, vendar že dvajset let živi vSioveniji Gospa Helene Erjavec, torej se ne počutite več kot Švicarka? HELENE ERJAVEC: Res je, ne bi želela poudarjati, da nisem Slovenka, saj sem se v minulih dvajsetih letih že udomačila in se počutim, razmišljam in živim kot Slovenka. Dejansko sem najpomembnejša leta najinega življenja preživela v Sloveniji - od rojstva otrok, čas njunega šolanja, prilagajanje temu življenju in vse drugo. Ste kdaj zavrteli film svojega življenja nazaj in razmišljali o tej odločitvi, da se preselite v Slovenijo in se tu za stalno naselite? Ste kdaj obžalovali to odločitev? HELENE: Ne, te odločitve nikoli nisem obžalovala, vsekakor pa je bilo začetno obdobje nekoliko težje, predvsem dokler se nisem naučila slovenščine. stavljala življenje tudi zunaj Švice. Že kot otrok sem sanjala 6 tem, da bom potovala, čeprav so bile te sanje v drugi smeri, recimo Francija, Italija ali druge države, ampak na koncu me je zaneslo v Slovenijo. Najtežje od vsega je ločitev od družine In nikoli mi ni bilo žal, da sem se tako odločila. Se spomnite prvih tet življenja v Sloveniji? Kakol vas je sprejela okolica? 1 HELENE: Meni je bilo zelo lepo, ker so me sprejeli prijazno in gostoljubno. Vsi, s katerimi sem prišla v stik, so se potrudili in mi skušali pomagati po najboljših močeh. Tudi glede jezika. Vsak je našel način za komuniciranje z menoj. Ste skušali prenesti v svoj dom v Lenartu kai švicarskega? HELENE: Niti ne, saj se imamo za normalno ev- Komaj čakam V fKo je zbrana vsa družina. 11* 1 \ 'x s •V' Sft\ . •J.I L, I volitve gj i: S O Od tega največ pričakuje Janez Janša s svojimi socialdemokrati. Zanj se bojim, da je v zadnjem času tudi izračunal, da so Kučanovi liberalni demokrati izgubili premalo priljubljenosti, da bi se sam zavihtel na man-datarski položaj, zato je zadnja konferenca njegove stranke, še zlasti pa njegov castrovski govor izzvenel kot eden najhujših napadov, kar si jih je JJ privoščil, odkar deluje v slovenski politiki. Vse kaže, da najbolj karizmatičnega politika desnice ni izučilo, da agresivnost v slovenski politiki ne zmaguje. Bomo videti, liidi v LDS niso povsem mirni, saj se nekateri njihovi vlečni konji v zadnjem času izmikajo. Dr. Slavko Gaber denimo, ki se je odpovedal šolskemu ministrstvu, je bil takrat označevan kot prihodnji vodja njihovega volilnega štaba, zdaj pa o tem noče niti slišati. Tako volilne aktivnosti ostajajo domena generalnega sekretarja stranke Golobiča, kar je doslej vedno dajalo rezultat. Pahorjevi levi socialdemokrati počasi izbirajo svojih 88 kandidatov in obljubljajo svežino v volilnem boju. Svežino bi lahko prinesla temeljita pomladitev, doslej pa še nismo mogli izvedeti, ali jim je ta pri kandidatih tudi res uspela. Ali imata Desus in Jelinčičeva nacionalna stranka še kakšne možnosti, če bomo volili po novem sistemu, je veliko vprašanje, enako tudi, kdo od odpadnikov na prejšnjih volitvah, Peršak, Biziljeva, Lap in Poljšak, morda znameniti Vitomir Gros, se na novih lahko na novo zrine. Kar se Pomurcev tiče: ne glede na stranke, v katere spadajo naši sedanji poslanci, med ljudstvom prevladuje mnenje, da so preveč poslušni. Bomo zmogli na novo voliti bolj pokončne. Če da, komaj čakam volitve. MARJAN DORA Ur I 1 b JANEZ ERJAVEC: Bistvo je verjetno v tem, da se v življenju moraš nekoč odločiti za pot, po kateri boš hodil. V nekem določenem trenutku se moraš odločiti, kje želiš živeti in s kom ter začeti ustvarjati zase in za svojo okolico. Ko imaš to razčiščeno, je vse dosti lažje. Kaj pa če bi bili vi, gospod Erjavec, pred odločitvijo, ostati v Švici ali se odločiti za drugo pot? JANEZ: Če bi se odločil za Švico, bi poskušal tam živeti njihovo življenje,, ne pa sq navezovati na slovensko skupnost ali kaj podobnega. Živel bi življenje, ki ga živijo Švicarji, ker se v življenju moraš prilagoditi okolju, v katerem živiš. Temu okolju lahko sicer daš nekaj svojega, lastnega in ga s tem obogatiš, toda tudi sam se moraš prilagoditi okolju. Osebno pa menim, da se moraš prilagoditi, ali ostaneš dvoživka, kar je najslabše. Gospa Helene, ali je bila vaša odločitev v tistem trenutku težka? HELENE: Ne, ni bila, ker sem vedela, da želim in hočem živeti z možem. Menim, da če se zaljubiš, če imaš koga rad, potem si pripravljen z njim deliti življenje, ne glede na to, kje. Zavedala pa sem se tudi, da je za Janeza bolje, da se vrne v Slovenijo. Tudi sama sem človek, ki ga zanima vse novo. Nisem tipična Švicarka, ker sem si vedno lahko pred- ■ v- /■;. ,1 ropsko družino, navajeni smo tipičnega evropskeg^J načina življenja. V bistvu gre za prilagajanje, I JANEZ: To je dejstvo, da je bistvo življenja v nel’’ skupnosti prilagajanje, vsaj v enem delu, drugiod'’’ pa je tisto, da vsak mora obdržati neke svo)^ posebnosti. Kaj pa tisti klišeji, ki obstajajo o različnih narodi* - bi se lahko umestili v kliše Švicarke? HELENE; Težko, kajti že moja družina ni bil^ tipično švicarska: mati prihaja iz Anglije, oče pač Švicar, sama sem rojena v francoskem delu Švic^’ v šolo sem hodila v nemško govorečem delu, tak*’ da smo bili že zaradi tega vedno - če lahko tako rečem - svetovljanski. Vem sicer, da tudi Švicarje obstajajo določene klišejske oznake -so zaprti vase, celo malo hladni, da radi jodlajo I podobno. Mislim, da sama ne sodim v ta kliše ... JANEZ: ... ni res - znaš »jodlati«, predvsem doiF® No, tega ni potrebno vzeti zares in dobesedno, se v družini zelo dobro razumemo. ■ihI Kako in kje preživljate dopust? . HELENE; Pravzaprav ga imamo zelo malo, sai 1'^ Janez precej zaposlen, zato srmorda na ■ privoščimo le en teden skupnega dopusta in zacu^^^ tudi sinova gresta z veseljem zraven. Pona^^j gremo na slovensko obalo. Zato pa skušamo VESTNIK 37 Pe" november *9d I '■ A' DZEKOV ABRAHAM 1 1 * >> 1, 'V ( * Nikaj nega lepšoga niti veselejšoga, biti med prijateli, Zdravica s poslovnimi prijatelji. W ^eri smo na sveti vkuper živeli. L' Takole pravi prekmurska pesem iz 19, stoletja in je ena prvih prekmurskih pesmi sploh. Poslovni prijatelji so jih iz ust Evgena Carja vpletli v abrahamovsko zdravico prijatelju, ki seva pozitivno energijo, optimizem in živ Ijenjsko moč. Najpogosteje uporablja besedo znanje in ob svojem življenjskem jubileju je na samosvoj način obdaroval sodelavce. Z internim. izobraževalnim cent- Evgen Car je v nagovoru slavljenca predstavil: prof. Rudi Cipot, po domače Režo, mož, oče dveh hčera, matematik, fizik, astronom, zelo uspešen direktor območne enote Triglava v Soboti pa tudi kmet, pridelovalec zelja, bučnic in bučnegaolja,živinorejec,pilot, balonar,nogometaš,hokejist rom, kjer se ne bo prepo na travi, balinar, kulturniški mecen, plesalec in popotnik... vedano učiti do onemoglosti pa tudi golfist. Golf si bo poslej lahko privoščil kar doma v Odprl ga je v družbi pos-Brezovclh, če seveda torte z golfskim igriščem ni pozabil lovnih prijateljev, potem pa z vedano učiti do onemoglosti. zamrzniti. Kratke šole golfa so bili deležni Irma Benko, ki jo njimi praznoval v restavraciji bo težko navdušiti, brat Boris Hegeduš, s katerim sta sl kot sostanovalca v študentskih letih delila vse dobro in slabo, in prijatelj, dramski igralec Evgen Car. Originalno darilo iz lastne proizvodnje Štefana Pavlinjeka. Kje ga postaviti? Imamo idejo. Ko direktorja ni doma, bo pred vrati pisarne, ko je, pa za vrati. hotela Diana Veliko je bilo iskrenih dobrih želja, naj bo med njimi tudi Penova. Kjer je dim, je tudi ogenj. Kjer je Rudi Cipot, ni priložnosti za cincanje. Po petdesetem pipa še posebej pristoji in tudi zdrava hrana s Šmodiševine bo teknila. Bil je prvi in najlepši ples večera; Rudi Cipot s soprogo Majdo. 1>W,I Petdeset sveč pa res ni problem upihniti, saj sem vendar Džek! . Poslovni prijatelji so prinašali darila. Lokalno vodstvo LDS, točneje župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic in direktor Upravne enote v Murski Soboti Geza Farkaš, oba sta sveža Abrahama, sta s sodelavci prinesla umetniško sliko. Na žalost vsebine komentarja k sliki nismo uspeli slišati, je pa bilo gotovo strokovno prepričljivo, bi sodili po izrazu na obrazu slavljenca. I I r r .••■ r , LJ "t;. *-a K eŠ? tl ll ® il f’ ■® Kaj pomeni dvignjen Cipotov prst pred Slavko Švenda je na abra-tremi umetniki, Slavkom Šuklarjem, Endrejem Gdnterjem in Evgenom Carjem? Morda samo to, da v Pacu računajo na njih! hamovsko slavje v Diano pripeljal Ačkije iz Beltinec. Za vsak tisočak na čelo se je igralo po želji... in Pe" VJU november ’99 VESTNIK 38 Skora^J deset let je minilo, odkar je zadnjič stopila na oder v Sloveniji, Ženske opazovalke so vedele povedati, da se v teh letih ni spremenila. Nobene nove ^be na obrazu ni bilo videti. Bila je polna mladosti in življenja, ko pa je med koncertom Zaigrajmo in zapojmo po domače zadonel njen glas njenih pesmi Zora je, Boli, Boli, Došlo doba, da se rastajemo^ so vso dvorano tretje osemletke v Murski Soboti preplavila čustva nostalgije. Slovenci Sarajevčanke, kije stopila na pota estrade s skupino Kamen na kamen in z Nikolo Borotom ter izdala 4,5 milijona plošč, niso pozabili. »Želim si sina« In kakšni so občutki po desetih letih na drugi strani, pri Nedi Ukraden? Ne vem, kako bi opisala ta občutek. Zelo, zelo sem srečna, da sem zopet v Sloveniji. Bila sem prijetno presenečena, ko je prišlo povabilo Geze Farkaša, Skoraj deset let brez mojih slovenskih prijateljev je bilo veliko. Spomini na skupne nastope z Magneti še živijo. Tu sem nastopala skupaj z Magneti. Svojo prvo ploščo sem izdala prav v Sloveniji. Bilo je to leta 1975, naslov plošče pa je bil Srce v srcu. Ljudje so me imeli radi, koncerti v Sloveniji so bili najboljši in najprijetnejši, Lepe spomine imam na vašo deželo, pa ne samo jaz, tudi moja hčerka. Skupaj sva namreč prihajali v Mursko Soboto, v Radence, v Kranjski Gori se je celo naučila smučati, in ko sem odhajala iz Beograda, je vpila za mano, naj pozdravim Slovenijo in ji sporočim, da jo bo obiskala takoj, ko dobi vizo. Bo hčerka takrat tudi stopila na oder in presenetila Slovence s kakšno melodijo? Ne, moja hčerka je stara devetnajst let in je študentka drugega letnika manedžmenta. Sploh se ne ukvarja z glasbo, čeprav je zelo talentirana. Končala je nižjo glasbeno šolo, z estrado pa sploh noče imeti poslov, kar celo odobravam, saj za žensko na tem področju ni posutoz rožicami. Moja hči je prečudovit otrok^ veliko časa preživiva skupaj. Moram priznati, da je ii 4S: e. Jf’ ti; i / veliko lepša kot jaz, da ima dober slog oblačenja. Vendar pa, saj veste, za vsako mamo je njen otrok najlepši na svetu. Vaše nastopanje v Sloveniji je skoraj pred desetletjem prekinila vojna na območju nekdanje Jugoslavije, od časa do časa je v nekatere medije pri-kapljala kakšna vest o vašem življenju. Kaj se je pravzaprav dogajalo? Moram povedati, da sem naprej prepevala v preostalih delih nekdanje Jugoslavije, kjer se je pač dalo delati. Sami veste, da se je na območjih, ki jih je zajela vojna vihra, marsikaj dogajalo. Priložnosti za koncerte ni bilo veliko, sem pa izdala tačas pri beograjski založbi štiri zgoščenke. Moje delo je bUo težko. V začetku sem le z i veliko težavo funkcionirala kot pevka, saj so bili vsi moji najožji sodelavci v | Zagrebu in v Sarajevu, jaz pa sem se j preselila v Beograd, ko zaradi vojne v Sarajevu tam ni bilo več mogoče zdržati. Zdaj mi pišejo pesmi avtorji v Beogradu. Veliko je mladih, talentiranih, ampak ti imajo bolj občutek za folk glasbo, najboljši avtorji popa pa so v Zagrebu, Splitu in Sarajevu. Upam, da bodo moje vezi z nekdanjimi kolegi kmalu znova obnovljene, da bomo znova delali skupaj. Ljudje nosijo glasbo v srcu, ne glede na to, kje živijo, kdo so in kaj jih ločuje. Vojna je velik mejnik v življenju. Zaradi nje ste zapustili Sarajevo, odprla neke vrste klub. Imenuje se Star potem pa znova doživeli bomban-diranje Beograda? Vojna je nekaj, česar ljudje uživajo v pogovoru in v dobri ne sprejemam. Vsi, ki glasbi. Glasbo igramo v živo, gostje so smo živeli v nekdanji mo želeli. Sploh nismo Jugoslaviji, si vojne nis- Zdravko Čolič, Goran Bregovič, ne- ' prizadevala. Poleg tega želim posneti verjeli vanjo, zato smo bi zadovoljna, če bi me obiskali tudi jo v Sarajevu dočakali nepripravljeni. Na sre- čo spadam k tistim lju- ku ni bilo lahko. dem, ki si zapomnijo samo lepe stvari. Glas- ba je pomagala, da uspela med bombandiranjem Beo-sem preživela šara- grada Star Caffee popolnoma obnoviti, jevske in beograjske Nikogar ne obsojam. Kriminalci so grozote. Bili so strašni vsepovsod. Sem se že sprijaznila s tem, trenutki. Upam, da je da mi je usojeno, boriti se s sovražniki, to obdobje končno za kriminalci, uporniki. Čeprav sem nami, Ker sem umetnica in glasbenica, se zavedam, da moram graditi nove mostove z glasbo. Ti mostovi naj združujejo in ne razdvajajo, naj jih nihče več ne poruši ali zažge. S požarom je poveza- na tudi zgodba lokala, opravlja. Srečna sem, da imam preki ste ga odprli v Beo- čudovito družino, da imam prijatelja, gradu? k ■Pi te S s V glavnem živim samo od glasbe. Pred nedavnim pa se mi je izpolnila še ena želja in na Banovem brdu sem Caffee. To ni lokal z bučno glasbo, ampak prijeten kotiček, kjer lahko večinoma pevci. K meni prihajajo tudi kateri kolegi iz Sarajeva, Lepo je. Bila moji poslušalci iz Murske Sobote. Mislim, da sem uspela, čeprav v začet- V začetku so mi lokal celo zažgali in moja največja zmaga je bila, ko sem nežna glasbena duša, ki želi ljudem pričarati lepe trenutke, sem tudi bojevnik. Bliža se novo leto in vsak ima svoje želje? Ste srečni? Ko človek preživi nekatere dogodke, ko preživi vojno, ugotovi, da se skriva največja sreča v krogu najboljših prijateljev, družine, v delu, ki ga ki ga imam rada, in da ima on rad mene. To je zelo pomembno za žensko, še posebno za nekoga, ki je preživel toliko, kolikor sem preživela jaz. Od novega leta tradicionalno pričakujem, kakor pravijo, zdravje, ljubezen, denar in mir. Moja skrita želja pa je, da bi imela še enega otroka - sina. S prijateljem sva skupaj že dobri dve ieti in obljubila sva si, da si bova za to zgoščenko s pesmimi, ki bi jih izbrala sama. Novo leto bo tudi zame delovno, na Silvestrovo bom pela nekje v Beogradu, blizu svoji družini, ki mi je vedno stala ob strani. V vojni sem izgubila nekatere prijatelje, premoženje, ka- ' riero, skoraj vse, zdaj grem naprej. To pomeni, da bomo Nedo Ukrade« pogosteje videvali tudi na slovenskih odrih? Najprej želim vse najlepše vsem Slovencem, Že pred desetletji so bil’ koncerti, nastopi in veselice v Slovenij’ najbolj veseli in najbolj radoživi. Ko nastopam v Srbiji in Črni gori, pri' povedujem, da stereotip o zadržanosti in hladnosti Slovencev ni resničen. Sto narod, ki ima čustva, ki nosi pozitivno energijo, ki se zna zabavati. Morda jo moj nastop v Murski Soboti začetek novega sodelovanja s Slovenijo. Vsa] ' želim si, da bi bilo tako: Dejan Fui^ Foto: Jurij Zaunek®'' VESTNrK 3» Pen november '99 t ALEKSANDER JEVŠEK DIREKTOR POLICIJSKE UPRAVE Minila sta dva dneva po zadnji tragični prometni nesreči v bližini Rimske čarde pri Martjancih in niso se še polegli pretreseni pogovori med tistimi, ki so žrtvi nesreče poznali ali pa tudi ne, ko me je po telefonu poklical novinar Marjan Dora in me poprosil, da naj kot novi direktor murskosoboške policije napišem nekaj o tem, kaj bom jaz naredil za to, da bo na pomurskih cestah manj mrtvih. Kako direktno in preprosto vprašanje in kako preprost in direkten bi lahko bil odgovor, če bi bilo to odvisno od mene in mojih kolegov policistov. V prvih dneh svojega službovanja v Pomurju sem se o problematiki varnosti na cestah veliko pogovarjal tako s kolegi na Policijski upravi kot s policisti na policijskih postajah. Ko poročajo o 29 smrtnih žrtvah na pomurskih cestah v letošnjem letu, počnejo to z občutkom tesnobnosti in z občutkom, da so se te žrtve zgodile svojcem preminulih in nam policiji. Tako jemljemo to stvar policisti m spoštujem ta občutek, to je slaba vest, ki jo moramo zaradi poklica, ki ga opravljamo, vzeti v zakup Vest in pločevina Do letošnjega oktobra smo na pomurskih cestah kaznovali 34.432-krat, kar je za 5 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. S takim trendom bo do konca leta statistično gledano kaznovan za prekršek v cestnem prometu vsak peti Pomurec. Preventivne akcije, kot so »NATAKAR, TAKSI, PROSIM«, ..STOPIMO IZ TEME«, -HITROST UBIJA«, »VESELO NA KOLO« ... smo v letošnjem letu izvajali bolj kot kadarkoli poprej Morija na cestah pa se noče in noče ustaviti. In naenkrat odgovor na novinarjevo vprašanje postane zapleten in na prvi videz nemogoč. V cestnem prometu teorija o specialni in generalni prevenciji očitno ne zdrži, saj policiji kljub povečanju števila represivnih ukrepov ne uspeva izboljševati varnosti na cestah. Torej v povečevanju števila kaznivih dejanj ni rešitev problema, čeprav so tudi znotraj represivne dejavnosti policije še velike rezerve, kaznovati je potrebno takrat, ko se kršitve najpogosteje ponavljajo, in tam, kjer se njihove posledice najpogosteje kažejo. TUdi na preventivnem področju delovanja policije so še rezerve, navsezadnje tudi v povečani vidnosti policije na cestah. V sodelovanju s šolami in institucijami za preventivo v cestnem prometu bomo še povečali aktivnosti pri vzgoji najmlajših udeležencev v prometu. Tako jaz kot moji kolegi bomo delali, delali in še delali, da bi le zaleglo. Zdaj pa še nekaj besed o vesti. Policija si nikoli ni in si ne bo zatiskala oči pred kaotičnim stanjem na naših cestah, ne samo zato, ker je po zakonu dolžna skrbeti za varnost v cestnem prometu in ker jo za to plačujejo davkoplačevalci, pač pa predvsem zaradi I dejstva, ker za varnost v prometu veliko naredi tako s svojo preventivno kakor ludi s svojo represivno dejavnostjo Je pa policija samo člen v verigi različnih institucij, ki naj bi skrbele za to, da do morije na naših cestah sploh ne bi prihajalo, je »ultimo ratio«, torej skrajno sredstvo, saj nastopi takrat, ko je neki prekršek že storjen, ko je pločevina že zmečkana in pogostokrat žal takrat, ko je že prepozno. Vzgoja voznikov se začne veliko pred tem, preden začnemo voznike »vzgajali« policisti s kaznovanjem, tudi ceste, po katerih se vozimo, imajo svojo zgornjo mejo nosilnosti in pretočnosti. Dovolite mi primerjavo. Da bi na letališču v Rakičanu lahko pristajalo veliko potniško letalo, je potrebno zgraditi ustrezno „ pristajalno stezo, sicer se bo letalo ob pristanku razletelo. Tako je tudi s pomurskimi cestami. Kolesarji traktoristi, vozniki osebnih avtomobilov in nepregledne kolone tovornjakov se gnetejo na cesti, ki je že pred leti »pokala po šivih«. Torej, koga naj bi za mrtve na naših cestah poleg policije vsaj še malo zapekla vest? cestah. Neprekinjeno t.CLLJ13A.ICX. VOOli! , p 1 .1 . Do novega leta bomo pomurski policisti bistveno povečali svojo aktivnost na cesta.. . '=’pre ini^ne bosta potekali akciji za ugotavljanje psihofizičnih sposobnosti voznikov in akcija merjenja trsi in sicer predvsem na tistih mestih in v is obdobjih, ko je prometnih nezgod zagotavljanje varnosti ''veliki namenili vso tehniko, ki )O imam obremenjenosti policistov P’’’ ilegalnih prehodov bomo povečali vi n p na cestah. Na policiji poskušamo že leta in leta najti prave I cestah, o tem so bile Pl kfli, ko vzvode za večjo varnost na . , napisane že številne analize in Rudije, šofer. Ni se, predan znanost pogostokrat »poruši« šv..— se je usedel za volan, ni mogel upreti se em žganja, najslnik, ki se je hotel z I« postaviti pred vrstniki, s katerimi .» . . ' ■ - 1 JI Ijf c JU Ul CU V 1 a j.rpiBiK' diskoteko, kolesar, ki je pozabil - _________________________________________________________nn. CI- vožnje ... In ker je tako, smo za svojo varnojit ng ce sti tudi ali predvsem odgovorni sami zapuščali Srečno! Vožnja v jesen Ni lahko živeti v velikem mestu -v velikem mestu je vse veliko: hiše, promet pa tudi ljudje imajo v glavnem velike probleme. Človek se lahko sreča z mnogimi ljudmi, med pogovorom prepoznava njihov naglas, ugotovi lahko, iz katere pokrajine so prišli v nacionalni popek sveta, kako bodo reagirali, če jih ne pozdraviš, če se jim ne umakneš s poti ... November je vedno nekoliko živčen: spomin na mrtve nas vedno spomni, da smo umrljivi kot bilke, čebele in sloni. Svet je poln odpadkov, toda mrtva trupla na koncu vedno pokopljejo, upepelijo in zbrišejo z obličja sveta. Nihče še ni preživel lastne smrti, toda človeštvo se pripravlja na novo leto - mikavno bo prestopiti prag novega tisočletja. Vozil sem se s tramvajem in razmišljal, kako mestno prevozno sredstvo pelje z začetne do končne postaje, tam malo počaka, voznik pokadi cigareto (te se bodo na Hrva^em podražile), se obrne in se znova vrača po isti poti oziroma tirnicah. Dokler se vozilo ne izrabi (amortizira), dokler ga ne spravijo v remizo in razrežejo v staro železo. Na postaji sta vstopila dva študenta z dnevnikom v roki. Drug drugemu sta prebirala vesele epitafe, ki jih je nekdo prepisal z nagrobnih spomenikov. - Kdor ljudi uči o smrti, jih uči življenja, je prebral rdečelasi lastnik črnega šolskega nahrbtnika, - Če bi bil jezik moje žene krajši, bi bilo moje življenje daljše. - Kdo je to napisal? 1 r it HOZ KRŽElt - Pokojnik iz Avstralije. Poslušaj ta avstrijski aforizem oziroma epitaf: kakšno nogometno igrišče uredite Tukaj leži Adam Luesc, 26 let je živel kot človek, 37 let pa kot soprog. Zdaj so se začeli muzati v tramvaju celo resnejši ljudje, Zlato jesensko listje na Jarunu, kjer je bila tramvajska proga, je postajalo v sivem dnevu za spoznanje prijaznejše. _ so čebljali, deklamirali domoljubne - Na varšavskem pokopališču pesmice, ravnateljica pa je tarnala, piše na nekem nagrobnem sporne • ■ - * niku: Smrt me ni dobila živega, čajno kuhinjo, kupili posteljice za po- - Bil je preprost človek, vendar je poldanski odmor ... Koliko? je vpra-’ ' ■ - ■ ■■ šal nepreverjeni gospodarstvenik. umrl od komplikacij. - Za angleškega jazz pevca so za- pisali, da je John Fiddie dne šestega bilo dovolj. Canjuga je znova segel v presenečeni ravnateljici dal novembra 1977 izpadel iz ritma. - Tukaj leži Robert Greenhorn, ki pet tisoč nemških mark. je devetega decembra 1982 prižgal vžigalico, da bi videl, ali je v rezer- voarju kaj bencina. Bil je. Tramvaj se je hahljal. Včasih je potrebno tako malo, da se ljudje nasmejijo, pozabijo na vsakdanje (velike) skrbi in so vsaj za nekaj hipov prijaznejši drug do drugega. Možak, ki je dremal na sedežu ali pa je imel samo priprte oči, je nenadoma spregovoril z glasom dobrega jutranjega radijskega napovedovalca. Govoril je, ne da bi se premaknil, da bi pogledal okrog sebe. - To je sranje - pisati sam sebi epitafe. Povejta raje kakšen nov vic. Sočen, zdrav. - To ni mesec za šale, je rekel študent z očali. - Vic ne priznava letnih časov. Vic ni ozimnica. Banana je, ki se je v vseh letnih časih. Seveda, zato pa vam lahko na njenem olupku mirno spodrsne. - Nižje kot smo padli, bolj ne moremo. To je do dna. In takšen je tudi vic. Poslušajta, prihodnja »tajkuna«: Predsednik države in Canjuga, predsednik nogometnega kluba Croatia, sta obiskala nekje na podeželju državni zapor. Upravnik zapora ju je popeljal po zgradbi, pokazal jima celice in potožil, kako bi potrebovali denar za posodobitev kuhinje in stranišč. Koliko potrebuješ? ga je vprašal nogometni zanesenjak, ki je priznaval samo rezultate in zmage. Pa, kakšnih petdeset tisoč nemških mark, je rekel upravnik zapora. Canjuga je segel v žep in izvlekel 150.000 nemških mark. Ko mu je dajal denar, je pripomnil; Pa še ... Predsednik je sumljivo pogledal nogometnega izvedenca, ki je zbral v ligi prvakov premalo točk za nadaljnja tekmovanja, rekel pa ni ničesar Potem sta se pripeljala do konca vasi in obiskala otroški vrtec. Otroci kako nimajo denarja, da bi razširili Pa, petdeset tisoč nemških mark bi Ko sta se gosta vrnila do avto mobila in se odpeljala, ga je pred sednik države pokaral: Poslušaj, Canjuga, kako si lahko dal upravniku zapora sto petdeset tisoč mark, vrtcu pa samo pet tisoč? - Gospod predsednik, ko bomo zgubili na volitvah, ne bomo šli otroški vrtec, marveč v zapor. v Popotniki so se zabavali .„ Samo neka stara ženica se je prekrižala in pokarala pripovedovalca: Ne brijte norcev iz drugih ,.. - Gospa, midva sva samo prebrala, kar so drugi napisali. - Jaz pa sem rekel, kar sem slišal v krčmi, je godrnjavo dodal avtor šale. - Tramvaj je postal naš potujoči cirkus, je pripomnil neki suhi potnik. - Ste mislili, da bi moral biti potujoča kapelica in da moramo vsi med vožnjo klečati in moliti? Stari se ni dal. Prebujal se je iz mačkastega jutranjega sna in rekel; Vem še en dober vic, političen ,,. - A ta je bil pa literarni? je zopet nekdo pripomnil in se potuhnil v množici. Vtem sta se zrinila v tramvaj dva tramvajska uslužbenca in zahtevala vozne listke oziroma mesečna vozovnice, Študentoma ni bilo več do šale. Tisti z očali je počasi snemal nahrbtnik, ga odpiral, začel brskati med knjigami in se ritensko umikati proti vratom. Človek z mačkom pod vekami je zaslutil smisel nesmiselnega brskanja po nahrbtniku. - Gospoda, jaz nimam vozovnice, ker tudi nimam potovalnega cilja. Vozim se od začetne do končne postaje, ker je v tramvaju toplo, ker lahko sedim in 1 pripovedujem šale, 7 Vtem se je tramvaj ’ ustavil, vrata so se odprla, študenta sta planila iz njega in Stekla po pločniku. Med tekom sta se pobalinsko smejala ... Pripovedovalec šal je moral stopiti 2 uslužbencema mestnega prometa iz tramvaja. Zunaj so dokazovali vsak svoj prav Potem se je nenadoma dvignila stara ženska, ki je malo prej pokarala pobegla študenta, ter zavpila skozi odprta tramvajska vrata: Zdaj jima povejte šalo, ki ste jo nam. Mogoče se bosta razvedrila in vas pustila, da ne plačate kazni! Tramvajska vrata so se zaprla. Odpeljali smo se proti središču me- sta in nikomur ni bilo več do smeha. Pripovedovalec pa je poslušal star ko, pripovedoval je šalo in tramvajska uslužbencih sta se valjala v smehu. BRANKO ŠOMEN november ’99 Pen VESTNIK -to MAG. PETER ŠTUMPF, SALEZIJANEC - DUHOVNIK •u iv?, ■ « 5 4 *.? Gospod Štumpf, ste katoliški duhovnik - kaj je za vas tako imenovani satanizem? »Satanizem je v resnici grozna samoprevara« .g! vsak katoliški duhovnik, vendar mora imeti za takšno delo posebno pooblastilo svojega škofa. Pomeni, da škof določa. Predem odgovorim, naj razjasnim nekaj temeljnih kdo je lahko eksorcist in kdo ne. Ko sem v Torinu študiral pojmov. Satanizem ni način verovanja niti verska ločina. Ker vedno, ko govorimo o veri, mislimo samo na odnos z Bogom, ki je neustvarjeno Bitje in je Duh, ki nima telesa. Ko pa se ljudje odločijo, da bodo verovali namesto v Boga v stvari ali v ustvarjena bitja, to imenujemo malikovanje. In teologijo, je bilo v tamkajšnji Škofiji polno zaposlenih kar pet eksorcistov. Zaradi filmov, kot je na primer Izganjalec hudiča, službo eksorcista ljudje pojmujejo zelo tragikomično. To ni dobro, ker jih tako pojmovanje zavaja in v njih poraja slepo zaupanje v moč magije. Eksorcisti se ne Peter Štumpfje rojen v Beltincih, vendar je Prekmurje kmalu zapustil, saj je že gimnazijo obiskoval na Srednji verski šoli v Želimljem pri Ljubljani. Po drugem letu gimnazije je opravil noviciat - letnik priprave na redovniško življenje v Salezijanski družbi. Teologijo je študiral dve leti na Teološki fakulteti v Ljubljani in tri leta na Universita Pontificia Salesiana v Torinu v Italiji, kjer je tudi diplomiral. Magisterij je vpisal na Teološki fakulteti v Ljubljani in ga končal leta 1994 z zagovorom naloge Mladostniki in zakrament sprave. 29. junija 1990ga je mariborski škof dr. Franc Kramberger posvetil v duhovnika. Kot kaplan je služboval na Rakovniku pri Ljubljani in v Sevnici. Župnik je bil na Igu, v Zabukovju pri Sevnici, sedaj pa v župniji sv. Janeza Boška v Mariboru. Ker je nekaj časa živel v Italiji, kjer je ‘predmet našega zanimanja 'zelo razširjen, je ravno pravi za pogovor o - satanizmu. I satanizem je najskrajnejša oblika malikovanja. Satanisti ukvarjajo z magijo. Poznam nekaj eksorcistov, ki so zelo priznavajo obstoj in moč hudih duhov, ki pa niso Bog, so pa osebna bitja, ki jih je Bog ustvaril kot dobra. Te duhove imenujemo tudi angeli, to pomeni poslanci, in imajo nalogo, razodevati ljudem božje načrte, ki so pomembni za naše dobri duhovniki in se trudijo za osebno svetost. Vsa njihova moč nad hudim duhom je v duhovniškem posvečenju, globoki veri in prizadevanju za osebno svetost, Eksorcisti, ki jih poznam, so prav zaradi svoje vere in zglednega odrešenje in zveličanje. Angeli so bitja, ki gledajo Boga duhovniškega življenja zelo uspešni pri svojem delu, ki pa takšnega, kakršen v resnici je, so nesmrtni in imajo popolno je zelo naporno. Najprej ugotovijo, ali je nekdo obseden ali ne, tako, da od pacienta zahtevajo, naj zmoli Oče naš. Če Spoznanje. Nekateri teologi so mnenja, da se je velika množica angelov v moči svoje svobode uprla Bogu, ko je ta ustvaril človeka (duha v telesu), Ti angeli so hoteli biti kakor Bog in so človeka zaradi svoje ošabnosti zasovražili, Lucifer, Nosilec luči, je postal eden od tistih, ki je Nosilec teme. Narava padlih angelov je čisto zlo in njihov namen je škodovati človeku in mu onemogočiti, da bi se zveličal. Ponavadi hudega duha imenujemo »satan«, v množini pa uporabljamo besedo »demoni«. Satanizem je v resnici grozna samoprevara, zato ker je zlo odsotnost dobrega. Dobro pa ni odsotnost zla, ampak dobro obstaja vedno samo na sebi, ker je absolutno. Tako kot je tema odsotnost svetlobe, ni pa svetloba odsotnost teme. Hočem povedati, da je podobno, kot je tema podrejena svetlobi^ tudi zlo podrejeno dobremu. Neki ekzorcist (duhovnik, ki ima oblast izganjati hude duhove) je vprašal hudega duha, ki ga je izgnal iz obsedenega, naj mu pove, koliko je demonov. Odgovoril mu je - če bi bili vidni, bi zakrili Sonce, Pojavne oblike satanizma oziroma čaščenja hudih duhov lahko jasno opazimo v določenih držah posameznih ljudi, ki bi - tako kot satan -, hoteli biti kakor Bog, Boj za oblast, ki pušča za seboj žrtve in trupla milijonov ljudi, je najbolj značilen pojav satanizma v mnogih družbah, ustanovah, dr- prizadeti čuti odpor do te molitve in je ne more zmoliti do konca, ker čuti sovraštvo do Boga in notranjo duševno -bolečino, pomeni, da je obseden. Eksorcist nad obsedenim moli in ga blagoslovi s posebnim blagoslovom. Zakaj je ta njihova dejavnost potrebna? Do stanja obsedenosti ne prihaja spontano. Največkrat so ljudje obsedeni, ker se udeležujejo spiritističnih srečanj, kjer kličejo duhove. Tehnika za klicanje duhov je zelo enostavna in učinkovita. Udeleženci navadno prikličejo duha umrlih, nemalokrat pa se zgodi, da prikličejo tudi hudega duha. S temi duhovi se lahko pogovarjajo na razUčne načine - s pomočjo misli, znakov, besed in medijev. Mediji so osebe, ki udeležencem spiritističnega srečanja posredujejo sporočila duha. Ljudje hočejo na takih srečanjih od duhov izvedeti predvsem, kaj se bo z njimi zgodilo v prihodnosti. Vedeti moramo, da s spiritizmom ljudje posegajo na področje, ki je onkraj smrti in presega človeške zmožnosti dojemanja in spoznavanja. To pa hkrati izraža, da bolj zaupajo duhovom kot Bogu. Taka dejanja so huda žalitev Boga. Kar nekajkrat sem Šel blagoslovit stanovanje ■ ljudem, ki so klicali duhove, pa so priklicali hudega duha, V ljudi se je naselil nemir, strah, spremljali so jih čudni glasovi in šumi. V enem primeru jim je hudi duh razmetal celo stanovanje. Res da sem stanovanje in ljudi sicer blagoslovil, vendar sem jih opozoril, naj nehajo klicati duhove in naj raje spremenijo način življenja in sprejmejo Boga kot edinega, ki mu morajo zaupati svoje življenje in prihodnost, Tam, kjer so me ubogah, so imeli potem mir in zadovoljstvo. Ste kdaj osebno, na lastne oči, videli sataniste in njihovo početje? Osebno ne poznam nobenega satanista. Na spiritističnih srečanjih ali pri satani s tič ni h obredih nisem bil navzoč in Zaradi tajnosti obstoja in delovanja je nemogoče vedeti za točno Število satanistov. Gotovo pa je, da obstajajo in se povezujejo v mnogih slovenskih krajih, menda tudi v Prekmurju. Ne mislite, da je vse skupaj napihnjeno, predimenzionirano, da pretiravamo? Ker zadnje čase teme o satanistih in njihovem delovanju uporabljajo v komercialne namene, mislim, da pretiravanje obstaja. Če pomislimo, koliko filmov s tako vsebino predvajajo zadnja leta tudi slovenske televizijske hiše, se nam zdi vse skupaj upravičeno napihnjeno. Skrb zbujajoče pa je to, da v filmih na koncu skoraj vedno zmaguje zlo, tako da se človek sprašuje, k - r ' 7_1 rM Ovce ~ stalni spremljevalci življenja na Novi ZelandiJ' »Pingvinov hotel« - skrbniki rezervata pripravijo simpatična zatočišča za pingvine VESTNIK « po Pen tepanje november '99 I k r I TRIKRAT KIVI Po ^iriindvajseturnem letenju iz zasnežene Evrope prav pustolovsko pristaneva v zadnjem kotu'sveta - vAotearoai; tako domorodci Maori imenujejo svojo deželo Novo Zelandijo. Dežela zelenja, ovac in pustolovščin naju je sprejela v vro^m poletnem popoldnevu. Navkljub poletnemu času je mnogo turistov s smučmi čakalo na prevoz do bližnjih smučišč, drugi so se z deskami odpravljali na obalo, najino pozornost pa je pritegnila skupina raziskovalcev, kise je z letališča v Cristhurchu odpravljala na Antarktično ekspedicijo. Odkrivanje južnega otoka seje pričelo. Čisti zrak, čudovita narava in številne športne dejavnosti so blagovna znamka Nove Zelandije. Čeprav ne spada med velike dežele, je krajinsko raznolika, razgibana in edinstvena. Nova Zelandija je sestavljena iz dveh večjih otokov, Severnega in Južnega, ter nekaj manjših, med katerimi je največji Stewart Island. Od 3,5 milijona prebivalcev Nove Zelandije jih 75 odstotkov živi na Severnem otoku Dežela je približno tako velika kot Velika Britanija m malo manjša od Japonske, to pomeni, da so ljudje prava redkost. Z veliko prednostjo jih prekašajo ovce, ki jih je kar 60 milijonov. Na neskončnih pašnikih in zelenicah so videti kot gobe po dežju. Iz Čhristchurcha (največje mesto na Južnem otoku) sva se 2 avtomobilom počasi - vožnja po levi strani ceste je bila dodatna ovira - zapeljali proti jugu. V naslednjih treh tednih sva bili popolnoma odvisni od vodnikov, brošur ter prijaznih ljudi, katerih ne manjka niti v deževnem gozdu. Vožnja ob obali južnopacifiškega oceana je potekala v zna-Uienju iskanja pingvinov. V vodnikih so namreč z veliko vne-bro Opisovali te prijazne živali in priporočali ogled rezervatov. Vendar pa pingvina ni tako enostavno videti, kot se je sprva zdelo. To so namreč redoljubne živali in vse poteka po doJo-b&nem urniku. Zjutraj zapuščajo svoj dom ali ‘•pingvhnov ho- (tako so poimenovali posebno prirejene hiške za ping- vine) ter se šele zvečer ^Tacajo iz svojega slanega lovišča -mf.inij odhodi in prihodi pa so najbolj zanimivi. Po dveh *^neh nama je uspelo videti rumenooke pingvine, ko so s pol bo hiaJho rib prihajalMiotftov,.Pri)etno je videti, kako brez-krbno se živali gibljejo v^okgJju, katerega oskrbuje človek, he da bi se vmešaval v njihovo življenje. Po obisku rezervata sva se ustavili v mestu Dunedin, ki ima zasnovo škotskega mesta Edinburgh, kajti prvi prebivalci so bili priseljenci iz Škotske. Vožnja po novozelandskih hitrih cestah je prijetna in brez večjih nevarnosti. Promet je zelo redek in včasih tudi po sto prevoženih kilometrih nisva srečali niti enega avtomobila ali zapeljali mimo vasi Prava paša za oči je soočanje ž ohranjeno naravo in seveda z ovcami, ki so nacionalni simbol dežele. V prvih dneh bivanja na otoku sva spoznali nara vo, ki je videti, kot da se je stoletja nihče ni dotaknil. To pojasnjuje tudi dejstvo, da dežela premore 13 nacionalnih, 19 gozdnih ter približno 4000 regionalnih parkov in rezervatov 2Jajlepši med najiepšimi - Milford Sound Pot iz jugovzhodne na jugozahodno obalo traja kar nekaj ur. Ustavljali sva se v majhnih naseljih in ponavadi zavili v vaško gostilno. Za domačine sva bili prava atrakcija; dejstvo. V da nisva bili videti kot domačinki, je bilo povod za smešna t' 4,, - » '3’’ 1 M '"'■K s»-s •« • ■♦j Li}. 1 s*^- *r Vzhodni del južnega otoka - pogled na enega od tisoč majhnih zalivov Anau, nato pa nadaljevali pot do mesta Queenstown ob jezeru Wakatipu. Queenstown je v Novi Zelandiji (in ne samo tam) sinonim za športne aktivnosti, je mesto mladih m življenje v njem teče hitreje kot kjerkoli drugje. Najbolj nenavadne športe so prvi preizkusili prav v Queenstownu ali v neposredni okolici: znameniti bungy jumping izhaja iz okolice mesta. Na Kawarau Suspension Bridge na reki Kawarau so najpogumnejši prvič skočili z mostu in pri tem bili pripeti z varnostno vrvico. Na reko Shotover, ki ni znana le po dolgotrajnem pridobivanju zlata - še danes iz nje pridobivajo zlato vas s posebej izdelanim gliserjem fgipuljiriu puDikihritčmbHDtBfiknh ui vas /avrtHoTuigladinl reke zu 380 »tppinj Vožnja a Shotomr Jotam nuju kljub začetnemu skepticizmu popolnoma prevzela in vodno doživetje hitrosti je bilo enkratno. Smučanje, helicopter skiing raftmg, white water raftmg, sky diving in še vrsta drugih športov, ki so vam na voljo, zagotavljajo, da bo vaš adrenalin nenehno pri maksimumu! Zvečer pa lahko nemoteno zapravljate denar ali brusite kreditno kartico v neštetih butikih, ki jih ponavadi zaprejo šele ob 23.00. Ob tako polnem programu sva skoraj pozabili planirati najino nadaljevanje poti po južnem otoku, kajti avtomobil sva imeli rezerviran samo še tri dni. Ob pogledu na zemljevid je bil pred nama še ves zahodni in severni del otoka. Najin plan je bil, da bova ob zahodni obali mimo ledenikov peljali do mesta Pieton, ki je na severnem delu Južnega otoka, od koder sva se odpeljali na Severni otok. podnebje sta razlog, da sta se sadjarstvo m vinogradništvo razvila bolj kot na jugu Med najbolj znane sadeže spada kivi, katerega gojijo na ogromnih plantažah na vzhodnem delu otoka Kivi je nacionalni sadež, kivi je nacionalni ptič in Novozelandci tudi sami sebe imenujejo kiviji Ovac pa tudi tukaj ne manjka. Po najinih mnogih poizkusih, približati se tem košatim živalcam, sva uspeli le enkrat So zelo plašne, in ko začne teči ena, steče cel trop in fotografija je zopet neuspešna. V notranjosti otoka, okrog mesta Rotorua, se odpre svet gejzirjev, toplih vrelcev m termalnih kopališč. Para rine iz zemlje na vsakem koraku, kar je videti zelo mistično To je tudi območle, kjer je najvet dnmorodcov. Maort tjudatro polsisiAipikrtfH pontJtta, w sepred pnhh^no lOOO fci i prtsphll na Aotearoo - deželo dolgega belega oblaka kakor so imenovali novo domovino. Danes živijo v mestih - predstavljajo le 10 odstotkov celotnega prebivalstva Nove Zelandije - ali v določenih predelih mesta, kjer imaio možno.st tradicionalnega življenja Maori izkoriščajo tople vrelce za kuhanje (kuhinja je na dvorišču) in za kopanje (kopalne kadi so javne in sredi vasi). poizvedovanja. Ob odgovoru, od kod »girls«, so vsi najprej Pokazali veliko navdušenje, kateremu je sJedlla -^bvBzno 'Vprašanje, kje pravzaprav Slovenija je. Pogovori bi lahko ^fajali več ur, saj so domačini vedno pokazali veliko Zanimanje za popotnika in kar načenjali najrazličnejše teme. Ob jugozahodnem delu obale se razprostirajo fjordi, ki ^Padajo med enega največjih nacionalnih parkov Nove ^^landije, imenovanega »Fjordland«. Ta prede) je v v^gh ^Prističnih vodnikih opisan kot najbogatejši rezervat favne flore, ki se razprostira v objemu neizmerno lepe narave. Številnost fjordov zaplete izbiro ogleda, kajti čas nama je "^Opuščal ogled le enega ledeniško nastalega fjorda. Odločili ®^a se, da si ogledava najlepšega med najiepšimi - Milford kajšnje prebivalce čisto vsak-Sound Pot iz Te Anau do Milford Sounda Je trajala tri ure in danje. Nenehni veter tudi up-človek bi jo lahko opisal kot pravo pustolovščino. Ozke ce- raviči naziv »the windy capital« Vožnia do ser oentinah. pa spet po ozkih soteskah, skoraj (vetrovno glavno mesto). Sp- _____________Kea bi šla z nama Potovanje ob zahodni obali je zaznamovano z deževjem. Ob obali, kjer se razprostira mogočen subtropski deževni gozd, dežuje. Svež zrak in zelena barva v vseh odtenkih te tako pritegnejo, da celo pozabiš gledati na cesto pred seboj. Stotine kilometrov naju je spremljal pogled na z meglicami obdane hribe gozdov, ki v sebi skrivajo nešteto različnih rastlin in živali, med drugim nacionalni simbol Nove Zelandije, drevo, imenovano ponga (pri nas raste v obliki praproti). Tukaj sva srečali majhno, vendar malce nesramno ptico keo, ki naju je »preganjala« še v avtomobilu. Sredi deževnega gozda sta kot edinstveni primer na svetu dva ledenika, Fox Glacier m Franz Josef Glacier. Pot naju je vodila na prvi ledenik, kjer sva si ob kratkem sprehodu ogledali to veliko ledeno maso - seveda naju je spet spremljal dež Vožnja po idilični obali, polna lepih občutkov, je trajala še nekaj ur, nato pa sva zavili v notranjost, proti severu otoka. Na poti so naju spet spremljale ovce, krave in srnjad. Mesto Pieton naju je naslednjega dne sprejelo z novoletno dekoracijo, kar je na prvi pogled videti zelo »kičasto«, kajti za nas je novo leto povezano s temperaturami pod ničlo in snegom Vendar morava priznati, da je bil predbožični čas v kratkih hlačah zelo zanimiv. ovce se niso hotele nastavljati v Pictonu se je končalo najino pravljično potovanje po Južnem otoku. S trajektom sva odpluli proti Severnemu otoku, proti glavnemu mestu Nove Zelandije VVellingtonu. Glavno mesto naju je sprejelo z vetrom, to pa je za tam- ste, vožnia do sernentinah. pa spet po ozKin soiesKan. sKora] iveu ovnu g.av nu । kaskadJ^skA L..španie DO v skalo vklesanem Homerjevem rehajah svase po arhitekturno , ^askadersko spuščanje po . ----------- fpnelu ter prostovoljna ustavljanja------------- , '®poto narave v fotografskem objektivu - so zaznamovali pot m si ogledovali znamenitosti, naiinuflu tiilja Ob prihodu do fjorda sva si najprej naiholi znanimi ie oar- ^‘^'iiitiiiiiJt ub pogledu tiH bencinsko črpalko, kajti vseh 200 do MUPinl Sound« tusva -"».sledili niti ene, v avtomobilu da bi vsaj delno ohranili moderno zasnovanem mestu Med najbolj znanimi je par- lament, ki ga Novozelandci zaradi njegovega videza ime- S tem je bila najina vrnitev nujejo čebelnjak. Niti opazili ------------------- ■■ -nin z ladio po 22 km dolgem nisva, da je množica ljudi, ki so zagotovljena in brezskrbna vožnja ^i fjj-jbov, ki se bili še pred nekaj trenutki na lordu se je lahko začela Mogočno križarjenja, cesti, naenkrat nekam usah- ^^‘gajo »izvode«, te priklene ze po p visokih skal, nila Po peti uri popoldan je ' * gladini vode kot v zrcalu odsevaj" proti gladini namreč konec delovnega dne ^svilni slapovi se elegantno spušcaNnarave, in utrip mesta se preseli v Pa IB jji, svvtilu •thzeii-^TUI' visokih hribov, ki se ■Vlh metrih križarjenja. ■dobit visokih skal. z višin proti gladini — *■ oietpovi se eiegaiHiiu pu|)nlii[Wtnarave, ki s svojo ažurno barvo še po r j inorie, koncu fjorda, kjer se odpira izhofl da bi bili smo doživeli akrobacije delfinov, pritegnejo '^‘■esirani, izvajajo svoje vodne spretnosli in s razlikuje od Južnega. Gos- P Tipična maorska va« jVtTiakaroaroa) pogled na vaško kuhinjo S». I tejša naseljenost in toplejše Meglice, ki spremljajo popotnika skozi deževni gozd i 2 november '99 P«" VESTNIK 44 I Ste kdaj premišljevali o uporabi svetlobnih naprav na vozilu, ustreznem prevažanju otrok v avtomobilu, prenizki hitrosti na določenih odsekih ceste, vozniški kulturi in izsiljevanju? Prometni davek, ki ga terjajo slovenske, ceste, je preveč krvav in glavna razloga sta prevelika hitrost in aJkoholizirani vozniki. Toda tokrat ne bosta bistvena, saj se z njima ukvarjajo strokovnjaki in policija. Ob tem pozabljajo na prej omenjene »malenkosti«, ki sploh niso nepomembne. Odlomek 56. člena zakona o varnosti cestnega prometa določa: Lbzzzift/ motornih vozil morajo tudi podnevi voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m. Kršitev tega določila se kaznuje z denarno kaznijo 10.000 tolarjev. Pomislimo na nekaj vsakdanjih primerov, Smerne kazalce uporabljamo zaradi varnosti, da drugi udeleženci v prometu pravočasno opazijo našo namero o spremembi smeri vožnje. Voznik, ki jih vključi šele pri zavijanju, resno ogroža prometno varnost. Pogosto se dogaja, da vozniki ne poznajo armaturne plošče Redki vozniki poznajo razdalje od prometnega znaka do kraja, ki ga označuje. Opremljenost cestišč v Sloveniji je pomanjkljiva. Pogosto storimo prekršek, ne da bi se tega zavedali. Problematične so omejitve hitrosti, ki veljajo (kakor drugi K H ,4* 12000 ml i znaki) do prvega križišča. Za tem bi moral biti znak ponovno postavljen. Vendar ga povsod enostavno ni, saj srečaš le znak za konec omejitve. Kdo bo plačal storjeni prekršek? tistika vzrokov nesreč s smrtnim izidom. Zagotavljam, da bi bili rezultati presenetljivi in pristojni organi bi se morali podvizati tudi v primerih takih kršitev. Lani sprejet zakon ni odpravil prevelikega števila smrtnih žrtev v prometu, Prometni Teksas na naših cestah 1» Slovencem primanjkuje vozniške kulture. Ker grešimo vsi, je pošteno, da najprej pometemo pred svojim pragom. Ob kritičnih situacijah je boljši trezen premislek kot odgovor z iztegnjenim sredincem. Če nam kdo da prednost, je prav, da se mu zahvalimo. Pozabljivi in arogantni lepo gesto izpustijo. Nepisano pravilo pravi, da naj voznik, ki napačno oceni hitrost vozila na prednostni cesti in izsili prednost, hitro pospeši ali se vsaj umakne na skrajno desno stran vozišča, da ne bo oviral ali ogrožal prehitrega voznika za sabo. čeprav je znižal odstotek nesreč, povzročenih zaradi zaužitega alkohola. Strokovnjaki že dalj časa proučujejo vzroke nesreč in zatrjujejo, da zgolj strog prometni zakon ne bo rešil človeških življenj na cestah. Ironično je, da pomeni poravnava kazni takoj ali v osmih dneh plačilo le polovice kazni. Kdo bo vzel takšen zakon resno?? Pomemben dejavnik so avtošole. Nekateri za nastalo situacijo krivijo inštruktorje, češ da kandidate za vozniški izpiti ne pripravljajo na varno vožnjo skozi vse življenje, ampak zgolj za izpit. Pri tem ostane več neosvojenih veščin, zelo pomembnih za vožnjo. Deloma trditev drži, tudi taki se najdejo. Ampak v Pomurju imamo nekaj odličnih mštruktorjev, ki bi jih take trditve prizadele. Moramo ločiti zrnje od plevela. Po drugi strani pa se morajo tudi kandidati za vozniški izpit zavedati, da ni odlična tista avtošola, ki te s čim manj urami spravi do izpita, ampak tista, ki te nauči voziti! Zares je težko razumeti mladostnika, ki ima na izpitu največ napak zaradi nedinamične vožnje, prepočasnega speljevanja in vožnje, ko izpit opravi, pa se spremeni v dirjajočo pošast. Dejstvo, ki vpliva na žalostno stanje na cestah, je malomarnost voznikov, vožnja na pamet. Opazujte, kaj se dogaja v centru Murske Sobote v gostem prometu, ko semaforji v križišču ne delajo. To ni podobno civiliziram družbi. V ospredje prihaja zakon Župansko - radijsko mletje I rl w 'S/ ■■ 45« L»i; 2ž2žži 49m:7T» i«4.'w'1 Pajati kruh so pa znali vsi: {od leve) Eobi Perš, Gabrijela Granfol Peurača, Štefan Prša, Simona Špindler, Pavel Nemet (stoji), Silva E6ry, Vida Toš, Feliks Mavrič (stoji), Viktor svojega avtomobila oziroma spregledajo, da vozijo s prižganimi lučmi z dolgim snopom svetlobe (»dolge luči«). Pri tem zaslepijo nasproti vozečega, da mimogrede spregleda pešca ali kolesarja na cesti in krvni davek se poveča. Posebno poglavje je uporaba meglenk. Opazujte njihovo uporabo na naših cestah. Očitno je, da avtomobile vozijo idioti in ne ljudje, ki so opravili vozniški izpit. Prižgejo jih, ko kupijo nov avto, da so bolj upadljivi, v temi in v dežju, čeprav je vidljivost daleč nad petdeset metri, nekateri še celo podnevi. Skoraj polovica voznikov po sprejetju dopolnjenega oziroma spremenjenega zakona močno pretirava. Odlomek 27. člena zakona določa; Ibzuifr ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence vcestnem prometu. Zagrožena kazen je lO.OOO tolarjev. Hitrost na cestah zunaj naselja (razen na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila) je 90 km/h. Posamezniki, da morebiti ne bi prekoračih hitrosti, vozijo manj kot 70 km/h, ko zagledajo policijsko kontrolo hitrosti, pa se še komajda premikajo, Takih voznikov ob gostem nasprotnem prometu ni mogoče prehiteti. V Avstriji vas tak prekršek drago stane, slovenski pristojni organi pa pri kaznovanju takih »malenkosti« v praksi redkeje ukrepajo Prepočasni vozniki normalne spravljajo ob živce in jih posredno silijo v nervozno in nevarno vožnjo oziroma prehitevanje Zelo zgovorna bi bila sta- Izogibanje ali zaviranje pred živalmi na cesti je pogost vzrok prometnih nesreč. Vozilo, kine spoštuje varnostne razdalje, ogroža vsa bližnja in oddaljena vozila, saj grozi nevarnost verižnega trčenja. močnejšega in hitrejšega, povsem primitivna vožnja. Odlomek 107. člena zakona določa: Voznik pri zeleni luči na semaforju ne sme zapeljati v križišče, če je promet tako gost, da bi moral ostati v križišču tudi ob spremembi svetlobnega znaka in bi s tem oviral ali onemogočal promet vozil z leve ali desne. Zagrožena kazen je 20.000 tolarjev. Kršenje tega določila se pojavlja tudi ob navzočnosti policistov (k sreči so izjeme), ki pa pogosto ne ukrepajo zoper kršitelje [večkrat zabeleženo prav v središču Murske Sobote) Neverjetno! Na žalost nimam podatka, kakšna je zagrožena kazen zoper policista, ki v tem primeru ne ukrepa zoper kršitelja. ACI Voršič in Ivan Markoja. V začetku meseca je župan Občine Velika Polana Štefan Prša napisal uredništvu Murskega vala neobičajno pismo, v katerem med drugim piše: Z vsem zadovoljstvom delimo veselje z Vami ob ponovni zmagi na festivalu nekomercialnih radijskih postaj. Ob tej priložnosti vabimo vse radijce na piknik pri Čope ko ve m mlinu, ki bo 5. novembra ob 13. uri. Za bograč, pečene krum-ple, pajani kruh in pijačo bo poskrbljeno, dobro voljo pa prinesite s seboj. Ta piknik skupno z drugimi občinami_ organizira občina Velika Polana kot manjšo^pOžor- f nost ob zaslužni zmagi Radia Murski val. Murskovalovci so bili veseli takšnega povabila in prijetno presenečeni, saj je bilo treba zmoči devet zmag, da so bili župani pripravljeni avtorjem dosežkom na državni ravni nameniti nekaj svojih uric in prijaznih besed. Potre- , ben je bil Štefan Prša! , Odzvala se je večina ekipe, ki ji na ta dan delovne | obveznosti, bolezen ali z as-luženi dopust tega niso preprečili. In ob gostitelju Prši so prišli župani Fen Cipot iz Moravskih Toplic, Pavel Nemet s Kobilja, Feliks Mav- I rič iz Križevec pri Ljutomeru, Ivan Markoja iz Od-ranec, Viktor Voršič s Cankove, Ludvik Orb^n z Hodoša in v imenu župana Ljutomera podžupan Miro Steržaj. Nekaj županov se je opravičilo, za nekatere , mureki še niso dovolj uspešni in vsaj deset zmag bo treba za uro ali dve njihove pozornosti. Ozrite se po fotografijah in verjemite, da je bil prijeten dogodek. «< 5-9 Zdravica gostitelja polanskega župana Štefana Prše ekipi Murskega vala, trk z Irmo Benko in Marjanom Doro. I #5 1 I Ob mlinskem kolesu Murskovalovci Bojan Kos, Ivan Gy6rek in Vida Toš. d 'S' Simona Špindler (v sredini) si razkužuje grlo v družbi polanskega župana Prše. ‘V ' >.* jf. I 'I <✓ I ■i Odličen bograč je skuhal sam predsednik polanskega turističnega društva Damjan Jaklin. Za mlinsko mizo so ga slastno pojedli podžupan Steržaj in Ljutomera, moravski župan Cipot, Irma Benko in gostitelj. Odranski župan Markoji' se je ponorčeval iz krompirja, zavitega v folijo, in s> raje privoščil pajani kriih- VESTNIK 45 Pen november '99 ■i »Satanizem je v resnici ^tladaljevanje n. strani Zadnja ponovitev razpisa! ( v grozna samoprevara« Je njihova dejavnost bolj prikrita in ali je v okolju znano, kdo so in kaj počnejo? . Dejavnosti satanistov so zelo prikrile. Vendar pa v našem slovenskem okolju težko ostanejo v popolni tajnosti. Slovenci se med seboj radi kontroliramo in hitro opazimo, ali se v okolju, kjer živimo, dogaja kaj nenavadnega. Mnogi satanisti uporabljajo pri obredju čaščenja satana tudi posebne simbole v srcu odločajo za dobro ali slabo. Zato je srce lahko tempelj za Boga ali pekel za satana. Ne more biti nekaj vmes. V srcu se porajajo in živali. Ponekod je zelo opazen njihov način oblačenja ter druženja na nenavadnih krajih in prostorih. Se da satanizma rešiti oziroma iz njega izstopiti? Ločevati moramo med spiritizmom in satanizmom. Spmiti-sti kličejo duhove, satanisti pa častijo satana. Eksorcist lahko pomaga obsedenemu samo takrat, če ta ni satanov č^tilec, ga je hudi duh obsedel pri klicanju duhov in se hoče obsedenosb osvoboditi. Prenehati mora s spiritizmom, sprejeti moralne norme in iskati pol do Boga Drugače je pri satanistih. Ko nekdo vso svojo voljo, razum in dušo podari satanu, filozofsko bi rekli, da se mu je ontološko zapisal, temu praktično m več pomoči. ' . Hill __.».n tl Lažje je narkomanu in alkoholiku premagati stanje zasvojenosti, kot se satanistu rešiti vpliva hudega duha. Predanost .. 1 . __1.. in rliiRi ki mu stiska vrat in ga duši. I d tu lik i| Za teto 2000 Si samo to želen, ka lejko, bar kelko telko, preživen pa te še kakšen PEN preste n. Za leto 2000 van samo to želen, ka lejko, bar kelko telko, preživete pa te še kakšen PEN preštete. satanu ga spremlja kot senca,------- c Neki duhovnik mi je pripovedoval, da pozna človeka, ki je pos^ satanist samo zato, da bi mu satan omogočil uspeh v službi. Res je uspel in obogatel. Toda vzporedno z uspehom stav njem rasla strah in nemir, tako da ga je lo privedlo do roba blMnosU Čutil je da ga muči hudi duh. in se ga je hotel rešiti Večkrat je ' v « I I ___i; -Trtmort 7alrr5»mpnl.i TTDl niSO ooravil Spoved, sel K xx.^x -- . iz - pomagali, ker ni hotel spremenili načina življenja. Konen^e srečal duhovnika, ki je bil asket in človek pristne molitve. Od nekdanjega satanista je zahteval popolnoma drugačen način življenja, spreobrnjenje m redno prejemanje zakramento^ predvsem spoved in obhajilo Minila so Ista . =' je n r. nv. nekoliko opomogel in zaživel vsaj kolikor toliko normalno ziv- - P muči strah, živčno je zelo zrahljan, včasih pa masi - vse zaman. Zakramenti mu niso leta, da si je ta človek I Vljenje. Se zdaj ga ea naoade skušr ' ea naoade skušnjava, da bi se vrnil med sataniste. _ i- Kjpovašemmnenjuprihajado **^“^^*J skrivnost in moč osebnega zla, ki pa je hkrati tako inteligentno, da ljudi nenehno ° dobroti, smiselnosti lo celo nujnosti. . • - stati dober in to ostati. Vemo Pa "S ljubezen in blaginja ali pa trpljenje in sovraštvo. Zato je kvaliteta družbe vedno odvisna od človekove odločitve za dobro ali slabo. Satanisti so izbrali to nenavadno pot življenja in predanosti satanu, ker so našli v zlu vse tisto, kar naj bi izpolnilo njihova pričakovanja in predvsem zacelilo rane mnogih razočaranj. Kako naj bi se družba rešila? Satanizem je v resnici grozna samoprevara, zato ker je zlo odsotnost dobrega. Dobro pa ni odsotnost zla, ampak dobro obstaja vedno samo na sebi, ker je absolutno. Tako kot je tema odsotnost svetlobe, ni pa svetloba odsotnost leme. Hočem povedati, da je podobno, kot je tema pcMlrejena svetlobi, tudi zlo podrejeno dobremu. Če temu dodam teološko misel, pomeni, da je Bog, ki je Začetnik in Stvarnik vsega, absolutno Dobro. Ljudje in angeli Bogu nismo podrejeni, ker smo svobodni, smo pa jpopolnoma odvisni od Boga in smo lahko dobri samo zaradi Njega, saj nas je ustvaril zaradi svoje neizmerne ljubezni. Satan kot čislo zlo je odsotnost dobrega in Boga v svoji ošabnosti ne priznava za Stvarnika. Satan je v tej svoji dokončni odločitvi povsem svoboden, vendar pa Bogu popolnoma podrejen, saj ni sposoben ljubezni. Zato je zlo kljub navidezni moči povsem relativno. Evangeliji nam kar nekajkrat prikažejo Jezusa Kristusa, kako izganja hude duhove. In ti vedno priznajo Kristusovo moč nad njimi: »Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Prosim te, ne muči me« (prim. Mt 8, 28 - 34; Mr 5, 1 - 20; Lk 8, 26 - 39)! Hudi duhovi priznavajo celo Jezusovo božansko naravo in božje sinovstvo. Družba bo lahko premagovala zlo samo, če bo v vse svoje institucije, predvsem pa v vzgojne programe, sposobna vključevati samo dobro. Ljudje, ki so uspeU v življenju povsem uresničiti dobro, so svetniki. Škof Anton Martin Slomšek je jasen primer tega. Mnenje sedanjega papeža Janeza Pavla II. je, da je samo svetost tista sila, ki premaguje zlo. 'če vse, kar sem povedal, na koncu strnem v dva stavka: Človeku, ki si prizadeva biti dober in pošten, se ni treba bati, da bi padel pod vpliv hudega duha Vsako odstopanje od tega, Staro leto 1999 de odišlo in novo 2000 de prišlo, ■ le kaj dobrega de nam prineslo, . po obečanju politikov nas bo verjetno vse odneslo. Zdravje, sreče in denarja nam želijo, ne vejo pa, da ljudje komaj preživijo. Andrej Berden, Tropovci, 7. novembra 1999 Se teto je eno spet odvrtelo. Res mnogo, premnogo za sabo pustilo. Enkratno s Fenom je zopet bilo. Če pisali ali le brali ga smo. Naj v letu 2000 bo z nami naprej. Ob priliki vsaki le v njega poglej. Naj leto 2000 bo srečno za vse. Obilo uspehov prinese nam le. Veliko še zdravja in sreče naj bo. O letu, ki pravijo, mistično bo. Letu 2000 podajmo roke. Elana in volje nam zmanjkati ne sme. ' Ti družbo bo delal naprej še naš PEN, Ob koncu pa le še vsem SREČNO želim. Zlatka Ritonja, Moravci pri Mali Nedelji 10. novembra 1999 ’ ' Poste7e7ab.‘č;n7pow^^ ____E.-i_'rxf HTl-11. JjJULlJC ot; , im. predam paču Jw prurorlu pa je lahko hitro usodno. Spraševal: VITO Andrej in Zlatka sta se potrudila in prepričani smo, da boste do 15. decembra z voščili, pesmicami in željami tudi drugi zasuli Penovo uredništvo. Obljuba o nagradah namreč še vedno drži. Naslov je stari: Vestnik, Pen, Ulica arh, Novaka 13. 9000 Murska Sobota, E pripisom Voščilnica. Od25. novembra do 30. decembra D HOROSKOPETV Pripravlja: Agencija Hogod za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. IIL - 20. IV.) ' . nriinžnost da stvari uredite. Potrebno --------- oblil boste P 'j nikoli niso bali. Rezul - . ^«™bkonaporaTodaovn^^ bodo pokazalP^^j “t P ^j^^^nje. Tisti, ki tati se ■ iz vaše bližine si nikoli niso bali. Rezul ------------- - , . zaslužijo pohvalo ali priznanje pričakujete ali želite ■' primeren mesec, rotnega spola. \ - 1-a ,ic kakšno spremembo pri poslu: zdaj je ec Opazili boste naklonjenost osebe nasp-'v denarnih zadevah se ne splača razburjati. BIK (21. IV-21. V.) y p imate ubčutok, da ste v neki zadevi preveč r, ciHiivni bo bolje, da nekoliko umirite aktivnosti. Stvari zapletalo. Posli v zvezi z umetnostio. e se lahko športom, gostinstvom bodo šepali Zato se v partnerju in svojim zaradi napačne presoje in posredništvom bodo šli, drugi J tem primeru posvetite družini, konjičkom ali rekreaciji. Pazite, da vam iz rok spolzi dobra priložnost, _ T i—!-U V' 1 DVOJČKA (22. V.-21. VI.) J kar ste začeli, pripeljete do konca, mate voljo, a . zvezde tokrat tudi zato ne, k>!J' s*-" zato ne oklevaj , n,eseca bo primeren za resne in naklonjene. Zace . 2 materialnim stanjem, odgovorne zadeve, ki so P odklonite. Čas je, da se Ponujeno prijateljevo po navezani. Začnite odločite, na koga dejansko tioceie , varčevati’ Obdobje številnih m naklonjene. lahko zmede. P ' 'i rije ♦it ■ h er nenadnih sprememb vas RAK rijetno obdobje z veliko zabave v mlade Določeno zadevo boste pripeljan možnosti, čeprav (’22. VI. - 22. VIL) dobri družbi, tudi za do konca, kar vam ste dokaj konzer- omogočilo nove ^ativni, si privoščite razkošje Izkoristite to obdobje in del denarja P ., vendar se si že dolgo želite. Nekaj bodo pri vas ' . .. bo vse dobro končalo. Izogibajte se | in uvedite nekaj novega, n za nekaj, kar prepiru'”^ partnerjem. N LEV (23. VIL - 22. Vlil.) STRELEC (22Ja.-2b XII.) e popustite prehitro. Ni čas za počitek. Nekaj bo potrebno pri hiši kupiti. Spor s starejšo osebo čimprej pripeljite do konca, ker nimate čisto prav. Denar bo še naprej mroblem, čeprav povsem brez njega ne boste ostali. Oseba, na katero računate, v kritičnem trenutku ne bo mogla pomagati. Tisti, ki čakajo neko razsodbo ali rešitev, na katero ne morejo vplivati, bodo zvedeli za rezultat Po vsej verjet- renutno ste na poti v nekoliko neprijetno fazo, zato lahko pričakujete manj samozavesti, slabo voljo in iskanje samote. Ibdi glavobol bo povezan s tem. Edina tolažba je, da to ne bo trajalo predolgo. Če si boste našli prijetno družbo ali pa se na kak način dobro in lepo pozabavali, bo vse skupaj Še hitreje minilo. To si lahko privoščite, saj vas kmalu pričakuje lepo priznanje. nosti ne bo slab. z j/ J DEVICA J (23. Vlil. - 22. IX.) daj, ko ste opravili pomembno stvar, samo tako nadaljujte, kajti pozitiven trend se zaenkrat ne bo prekinil. Prihajate v boljšo fazo, kar se vam bo poznalo tudi na obrazu. Kar se obraza tiče, ne bo slabo, če kaj naredite zanj, za linijo ali vsaj za pričesko. Tisto, kar bo ponujeno, vzemite. Za obdobje pred vami velja Švejkovo pravilo: brez panike’ Pazite vitaminov. na prehrano, kajti primanjkuje vam n S EHTNIC B (23. IX. - 22. X.) do sredine meseca boste melanholični pa tudi malenkostni, da ne rečemo sitni. Z drugo besedo: probleme si boste delali in jih videli tam, kjer jih ni. Potem bo krenilo nekoliko na bolje, čeprav boste še naprej tu in tam brez pravega vzroka spustili kakšno solzo. Venera je še zmeraj območju tehtnice. To pomeni velike možnosti v ljubezni. v O ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) bčutek imate, da držite v rokah vse konce, pa kljub vsemu ne čutite pravega zadovoljstva, ker še vedno raz mišljate o pravi potezi. Na eni strani so želje in čustva, na drugi pa vam razum pravi drugače. Mogoče bo tokrat dobro zaprositi za nasvet, kar ne bo težko, saj vas obkrožajo kar zanesljivi ljudje. Priložnost, ki ste jo pred nekaj meseci zamudili, lahko z nekaj truda ponovno prikličete. Malo več diete in gibanja. P^n ,— . ve.inlkOTa meaetna prlloKa In ImH miH iveio z Pen )c, kratko Uelanovllen Je bil da bi, v ®*'“**“. naravnim k^tasoplso« pen (Inalol In peneiranlnez (prodlralec) osoclacljamt, tabloid spodobi, Icr bil poln loloBrai -—--------------------_------_ I KOZOROG (22. XII. - 20.1.) .mate občutek, da vas nič ne more ustaviti. Težave, na katere naletite, vam samo pomagajo pri vaši samozavesti. Zdaj je trenutek, da se lotite posla, ki ste ga odlagali oziroma se niste mogli odločiti, da ga začnete. Vsekakor je zdaj za vas zelo primeren čas. zato ga izkoristite. Oseba nasprotnega spola, po vsej verjetnosti tehtnica ali bik, vam bo ponudila pomoč. Odgovor mora biti diskreten. Bodite dosledni. Q VODNAR (21.1. - 19. II.) ičutki se spreminjajo iz dneva v dan. V glavnem pa ni razlogov za slabo voljo. Neki dogodek že ima ali bo imel močan vpliv na vaše obnašanje in razmišljanje. Pri delu ne smete popustiti, pri zabavah bodite zmerni. Potrebujete namreč precej energije, saj se vam je nagoraililo precej dela, ki ga morate, hočeš nočeš, opraviti v določenem času. Denar, ki ga zaslužite, vam kar polzi iz rok. I I RIBI J (20. II. - 20. III.) z precej težavnega obdobja prehajate v vedrejši del. Spet ste polni upanja in samozavesti, čeprav stvari še ne gredo tako, kot želite. Čutite, da boste lahko na zadeve vplivali pozitivno. V finančnih zadevah ne pričakujte močnejše injekcije, zato varčevanje in premišljenost ne bosta odveč. Na okolje pazite, ker so določeni odnosi čudni. Thdi zato, ker si nekateri vaše obnašanje ne razlagajo pravilno. Izdala ga Podrtje za infofmiranle.Odgovorni urednllc matičnega časopisa fe Janko Voteh, uredniki Pena so Bojan Peč^, Jože Rltuper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonler, za fotografije skrbita Nataša Jubnov tn Jure Zauneker, lektorira Nevenka EmH. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnlnet P^n november '99 Pen VESTNIK 4« Poroka ■ Še letos! ;-4 »Zelo sem srečen. Milene in J jaz bova kmalu kronala ■ najino ljubezen,« je povedat I pred kratkim ob otvoritvi svojega lokala Rd v Riu de H Janeiru trenutno najboljši B nogometaš sveta Ronaldo. Istega dne je pricurljala še vest, da je izbranka že noseča. < In kdo je srečnica, za katero se je og- , rel sloviti Interjev žogobrcar. Milene Domingues je. O njej so govorili, da je ki se je le ena od številnih v vrsti tistih, ki so v niti dotaknil ni vsakem trenutku sposobne dati Ronal- resno. Ta devica bo, kot je bilo du vse, kar zahteva od njih. Še konec povedano, povila enkrat v sredini mar-avgusta je govorila, da je devica in da ca. Poroka bo v Sao Paulu. Kakšen bo obred, pa še ne vedo, ker je Ronaldo katolik, Milene pa se je lansko leto vpisala med budiste. Sicer pa Milene ni kar tako in vse skupaj ni naključje. Milene ima rekord: kar 55.644-krat je brcnila žogo (pred publiko na igrišču v Montevideu), ne da bi ji padla na tla. Takrat je bU na igrišču tudi Ronaldo ... je imela pred njim samo enega fanta, Napad i' E I N * 9 kv ■c 9 ■Končno je dobil to, kar je iskal. Ta že ne bo dovolila, da bi se moški z njo igral,< pravijo tisti, ki se v HollywDodu ukvarjajo s tračem. Gre za Jacka Nicholsona in njegovo novo ljubezen Laro Flynn Boyle. Na podelitvi nagrad enuny sta se poljubljala in stiskala kot dva najstnika. Nova ljubezen Pred kratkim smo na tej strani pisali, da je imel Jack prometno nesrečo. Kot nadaljevanje zdaj lahko dodamo, da je takrat sedela v avtu tudi Lara. »Lara je ženska varianta Jacka Nicholsona,« pravi njena prijateljica, s katero sta skupaj igrali v seriji "nvin Peaks. ■Rada dobro je, ima rada duhovito družbo in pije kot mornar. Ko si izbere moškega, naredi vse, da ga dobi v svoje kremplje in ga ne izpusti, dokler siromak ne zapleše, kot ona žeU. Upam, da bo Jackovo ostarelo srce zdržalo vse napore, ki ga Še čakajo,« dodaja njena druga prijateljica. Ljubka 29-letna žepna Lara M pravijo, saj je težka le 45 kg, visoka pa 158cm-je znana tudi po krepkih prepirih, ki se lahko kaj hitro kon-v čajo s pretepom. Tako je bilo tudi le- lIi tos v Cannesu, ko je po predstavitvi svojega filma Cafe Soc-iety razbila pol nekega lokata. Še zmeraj bleščava Vorška vojvodinja Sarah Fergu-son, bolj znana kot Fergi, je te dni napolnila 40 let. Ob tej priložnosti je spregovorila tudi o ljudeh iz svojega okolja, tudi o soprogu, princu Andrewu, s katerim še vedno živi v isti hiši. ■Midva sva najsrečnejši ločeni par na svetu. Skupaj živiva zaradi otrok, moja trenutna ljubezen je italijanski princ Gaddo della Gberardesca, ki pa je še poročen. Nekdanjo taščo, kraljico Elizabetho II., globoko spoštujem in v takem duhu vzgajam tudi obe hčerki. Še zdaj žalujem za princeso Diano, s katero sva si bili imenitni prijateljici, in mi je žal, da sva se pred njeno smrtjo sprli zaradi nepomembne zadeve,« pravi Fergi, ki je trenutno zaposlena kot novinarka pri reviji, ki jo izdaja neko ameriško združenje za hujšanje. Jacko plačuje Debby Reynolds, nekdanja soproga Michaela Jacksona, se lahko smeje. Ob ločitvi je bilo dosojeno, da ji mora nekdanji soprog plačati 8 milijonov dolarjev preživnine. S tem f plačilom pa je dobil znani pevec tudi skrbništvo nad svojima otrokoma, kar si je posebej želel. Če kdo, potem je Debby svojo poroko dobro vnovčila. Za vsako leto zakona je dobila 2,5 milijona dolarjev in še dvakrat po pol v k I milijona za otroka, ki sta se rodila v njunem zakonu. 40-letna Debby od tega zakona sicer ni imela veliko. Le prek časopisov in televizije je lahko spremljala potovanja svojega moža po svetu. Nikoli ni bila na njegovih koncertih kot soproga. Največji šok je doživela, ko se je Jackson celemu svetu zlagal, da njegov sin umira. Takrat je lagal samo zato, da ne bi nastopil na dobrodelnem koncertu Luciana Pavarottija (o tem smo poročali). Sicer pa se znani pevec v javnosti vedno več pojavlja z nekdanjo ženo Liso Marie Presley. .Ji t''! jt d. < 1 . ■ ■ ■ ■ r I a '4^ li na Madono Ob pristanku letala, s katerim je pristala Madona pred tremi tedni v Londonu, je nastala ne- popisna gneča. Že pred pristankom na letališču Heathrovv je prišlo anonimno sporočilo, da jo bodo napadli, zato so prihod ' letala pričakali v največji pripravljenosti. V akcijo je stopila । posebna policija $ psi, vse službe na letališču pa so svoje delo j opravljale počasi, dosledno in z največjo strogostjo. Zato so se vsepovsod začele pojavljati vrste, ljudje pa postajali vedno bolj nervozni, saj niso vedeli, za kaj gre. Madona je pristala, dvignila prtljago, šla počasi proti izhodu in se usedla v avto, ki jo je že čakal, in se odpeljala. Nič posebnega se ni zgodilo. Ali ' so se napadalci ustrašili ali pa je bila vse skupaj le neprimerna sala, se verjetno ne bo izvedelo. Madono je spremljala hčerka Lourdes, ki pa ni imela pojma, kaj se dogaja, Madona namreč hčerki ni hotela povedati, da jima preti nevarnost. Šele uro po Madoninem odhodu se je stanje na letališču umirilo. Punca meseca j 11 ! Jennifer Rovero je doma iz Teksasa. Stara je 21 let in je v Ameriki že dve leti znani fotomodel. 1 Všeč so ji moški brez^^^mi r dlake na jeziku in takšni, ki so odtočni in samostojni. Ne . mara pa neiskreni^ ljudi. Njeno življenjsko nH pra\'ilo: izogibaj se 1 I prepirom Ijubosuny M nosti in ne dopusti. da v tebi zmaga sovrašh'0 do sočloveka. Sv. ) I 4 Irs {?.« ;i F 4. ii' j h L-J?’ ri' iLhL M 'ESTNIK 47 Pen rockregerep - november '99 il I Welblott zavzel svoje stališče Po sedmih letih ustvarjanja in po izidih dveh Albumov (Ista laž - ’95 in A veš kaj mislim?!? - '97) je zasedba, ki si zasluži ime najbolj rockovske (skupine v Sloveniji, pred kratkim izdala tretjo ploščo z naslovom Zavzemi svoje stališče, na kateri bo ■veliko energičnegH kitarskega rocka, ki pa je za ,5 radijske valove še vedno dovolj -mehak«. Kot Khspešnico s te plošče lahko vsekakor označimo ^skladbo Zlobni vili z letošnjega festivala Melodije fSkiaaoo ziiooni viii z —----->- . Tmorja in sonca. Ker ji napovedujejo približno tak f tispeh, kot ga je pred leti dosegla skladba Čebelica I -JHaja, so se fantje odločili tudi za videospot, v 1 'Itaterem naj bi se njihov novi pevec Aleks Staher r tudi dodobra fizično izkazal. Wellblott se je seveda že odpravil na promocijsko turnejo po Sloveniji, v decembru pa se bodo udeležili tudi nekaj klubskih koncertov v Munchnu in Stuttgartu, med katerimi bo zagotovo najbolj odmeven nastop na enem največjih nemških rockovskih festivalov - festival Tollwood v Munchnu. Zavzemi svoje stališče pa ni zanimiva le kot običajna plošča, saj je zastavljena multimedijsko, torej opremljena s cd-romom, tako da si boste tam lahko prebrali celotno biografijo skupine ter ogledali videospot skladbe Za naju dva in navsezadnje poslušali tudi odlomke skladb s prejšnjih dveh albumov. Še malo, pa bomo morali tudi na glasbeni strani uvesti rubriko črna kronika, saj si nesreče, prekrški, tožbe in celo kazniva dejanja kar sledijo, da o kraji oziroma izposoji glasbe sploh ne govorimo. J 'I L 1 Črna kronika Nesreče so neprijetne in ker so glasbeniki veliko na poti, so tudi pogoste. Vedno več pa je tudi zapletov na sodišču. Največjo tradicijo ima pri tem prav gotovo Tomaž Domicelj. Pred kratkim pa se je za ta korak odločil tudi vodja rapovske fantovske skupine Mi2. Skupina se je namreč dogovorila za koncert v nekem lokalu v Žalcu, kjer naj bi nastopila skupaj s skupino The Drinkers in še nekaj lokalnimi skupinami. Dan pred koncertom jih je lastnik Marjan poklical in odpovedal udeležbo, češ da ni dobil sanitarnega dovoljenja. Koncert je naslednjega dne le izpeljal, navzočim pa pojasnil, da se ga skupina Mi2 ni udeležila, ker je predraga. ■ Kako se bo tožba končala, je sedaj predvsem odvisno od pogodbe. V črni kroniki pa se je še enkrat znašel Miran Rudan, in to kmalu po tem, ko je okreval po hudi prometni nesreči v Portorožu med letošnjim poletjem. S kolegom, ki ga pa noče imenovati, je s svojim avtomobilom zapeljal na pločnik in avto Babilon v Londonu Dež in sonce je naslov nove uspešnice skupine Babilon, zaradi katere so se namenili v Anglijo, da bi parkiral delno na ■ pločniku, delno nal kolesarski stezi, vl trenutku, ko je odprl I vrata in hotel izsto- P piti, je po kolesarski J -stezi pripeljala kole- S sarka in trčila v Ru- jl danova vrata. Trk je fj a O > o da imeniten videospot. Logično, oiiuo« tisto mesto, kjer naj bi se dra m J domačih ekranih, do takrat pa se zadovoljite s fotografijo. —1 ' tam posneli kar se * saj je prav London sonce zares bil tako močan, da je kolesarka hudo ra- . J ► ! ll Tl t J njena obležala, Bu- B dan pa je, ne da bi ji V ponudil pomoč, odpe- ■ Ijal. Ker so ga očividci 1 prepoznali, ga je poli- 1 cIjA takoj začela iskati, ' vendar je Rudan dobesedno izginil In ni bil dosegljiv na nobenem telefonu. Šele med prvo-novembrskimi prazniki & Lt J ‘jl O) a o >u »tZ3 o Vodja skupine Žan Lublanski na po snemanju d na zasluženem počitku ga je policija ujela nekje okrog Kočevja, ko se je vračal od kleparja. Kljub temu je policija na vratih še našla dokaze. Miran nesrečo zanika in se sklicuje, da se ničesar ne spominja, saj mu od njegove poletne nesreče nagaja spomin. Upajmo, da bo izid nesreče za kolesarko tako ugoden, kot je bil pred tem za Mirana. Vse druge zadeve pa bodo pristale v rokah dobrih odvetnikov. Tinkara se lahko te dni pohvali z dvema dosežkoma. Prvi je vsekakor diploma, tako da si je mlada pevka zdaj nadela naziv profesorice flavte. Drugega pa je predstavila v ljubljanskem kudu France Prešeren. Gre za njeno ploščo z naslovom Košček neba, na kateri se ne predstavlja le kot pevka in glasbenica, pač pa tudi kot tekstopiska in skladateljica. Promocija je bila rockovsko obarvana, takšna, kakršna Tinkara v duši tudi je. Njen sopotnik Zvezdan Martič je ob prihodu gostom podarjal ogrlice s koščkom neba. Skratka, še kakšen košček bo prav gotovo ostal tudi za vas, pa kljub temu pohitite v trgovine. Nikoli se ne ve, kdaj poide najboljše. I i ul Bralci Pena se predstavljajo if' r Laszlo Ligeti iz Lendave ' V Prekmurje sem se preselil 1976. leta, ko sem dobil službo v Nafti * Sem še vedno samski, nekajkrat pa je malo manjkalo, da bi si nadel zakonski jarem * Najbolj sem zaljubljen v planine, zelo rad pa imam tudi Goričko * Imel sem dve veliki sreči v nesreči: v Puconcih in v triglavskem pogorju • Želim si, da bi v podjetju Nafta skupaj s sodelavci dočakal upokojitev, da bi še enkrat obiskal Južno Ameriko, se povzpel na najsevernejšo točko Evrope in na pogorja Himalaje, da bi videl Grenlandijo... 1 Rojstni dan le vsako četrto leto Rodil sem se v kraju Bezdan v Vojvodini ob reki Donavi. To se je zgodilo 29. februarja pred dobrimi enainpetdesetimi leti. Ker je ta dan na koledarju samo vsaka širiti leta, ko je prestopno leto, lani nisem mogel uradno proslavljati Abrahama. Leto 2000 pa bo, vsaj upam tako, spet moja srečna letnica. Moji prijatelji in znanci so se tudi že sprijaznili, da me lahko >stisnejo< za plačilo samo vsako četrto leto. Imam pa navado, da vabim na proslavljanje posebej skupine planincev, sodelavcev, kolesarjev in drugih znancev, tako da običajno poravnam račune za vsa manjkajoča leta nazaj. a i I Jh J 1. 'L ,1 Tale posnetek, na kalerem sem seveda jaz kot pravi planinec, je nastal pod vrhom Gran Paradisa v Italiji leta 1993. Malo spominov na otroška leta Na otroška leta, ki sem jih preživljal v rojstnem kraju, sem večinoma že pozabil. Tudi fotografije nimam nobene. Spomnim pa se, da sem rad zahajal k Donavi. Sploh je tara okrog veliko vode. Poleg reke obdajajo moj rojstni kraj še številni kanali, struge in jezera. Vem tudi, da sem bil v osnovni in srednji šoli med najboljšimi učenci in da so me posebej zanimali naravoslovni predmeti, še posebej kemija, zato sem se najprej šolal na srednji kemijski šoli v Subptici, nato pa sem se vpisal na naravoslovno-tehniško fakulteto v Ljubljani. Za Slovenijo sem se odločil, ker sta tako storila še dva moja prijatelja, poleg tega pa me je sera mikalo tudi zaradi neke dobre prijateljice. No, v Ljubljani sem bil le nekaj mesecev, nato sem odšel študirat vSisak na Hrvaškem. Tam sem tudi diplomiral kot inženir kemijske tehnologije Najprej delo na črno v Nemčiji Ker po koncu študija leta 1974 nisem uspel dobiti službe, sem se preselil k staršem v Nemčijo, ki so bili tamkaj na delv^- Tudi jaz sem opravljal razna fizična dela, in to na črno, da sem si lahko z zasluženim denarjem kaj privoščil. Čez čas sem moral k vojakom, leta 1976 pase mi je končno ponudila priložnost za zaposlitev v lendavski Nafti. Preselil sem se torej v Lendavo in tu se je začelo zame novo življenje. Medtem sem opravljal več odgovornejših nalog in funkcij tako v podjetju kot mestu. Tako sem že trinajsto leto predsednik Planinskega društva Lendava, več kot deset let sem bil tudi aktivist Kulturnega društva Lendava, en mandat pa sem bil tudi občinski svetnik. Iz vode na planine Ne vem, kaj se je zgodilo, da nisem postal ljubitelj voda, ki so me obkrožale v mladosti, ampak sem se zaljubil v planine. Prve planinske korake sem naredil pri vojakih v Pred 21 leti sem se prvič povzpel na najvišii slovenski vrhW Makedoniji, kjer sem opravljal tudi pomožno služb« ll meteorologa na vojaški vremenski postaji na hribij, ] nedaleč od Skopja. Ko sem se preselil v Lendavo, pa s'«^ me prijatelji in znanci navdušili za planinstvo, in to je zdaN nekaj, brez česar ne bi mogel več živeti. Bil sem že/-J planinah Južne Amerike (Peru, Čile in Bolivija), Afrike (K^ Mandžaro) in na večini najvišjih pogorij v Evropi (MonT Elane, Gran Paradi sp idr). Seveda sem se povzpel tudi mi ( Tricfla.v in to več kot. desetkrat Želim si da hi se oov-zoel f Triglav, in to več kot desetkrat. Želim si, da bi se povzpel tudi na najsevernejšo točko Evrope (na Norveškem J in cm pogorje Himalaje, da bi obiskal tudi Grenlandijo in ... Na] še povem, da so nii zelo zanimivi tudi gorički hribčk' kamor prav tako rad zahajam. ' Rad tudi kolesarim - ali sam ali s člani lendavskega kolesarskega kluba Med drugim sem kolesaril tudi do . ivivvi । ^4^1441 0^414 11 VUVll M' I j izvira Mure in nazaj Prav tako igram šah in fotografiraj^ " 1 motive IZ narave. t ■ i I Dvakrat sem imel veliko srečo v nesreči i Denarja ali kakšnegj drugega dobitka mi še m uspelo zadeti. Mogoče pa s'i bo to še zgodilo? Da sem imel veliko sreče, in to dva, ' krat, pa lahko vseeno raji *T krijem. Prvič je bilo to A Puconcih, ko sem hudo pai del s kolesom in si zlomif hrbtenico, toda brez hujšfi. posledic. Kako bi sicer š vedno lažji v planine? Dri^i ga sreča v nesreči pa se mi^ r je pripetila v okolici tr glavskih jezer, kjer mi ( med hojo nenadoma spo« i drsni lo, začel sem se kotaliti proti prepadu .... na sreč , pa sem se I brez hujših p6^ * ledic ustavil na robu. I ,1 Tako še vedno dokaj sre^’ i. no in zadovoljno živim !.' Lendavi Sam si kuhat - oziroma pripravljam vi- ' ge t a r i )a n s ko h r an o. pe rcn J ■ šivam in pospravljam, ke( I sem pač še zmeraj »iediv J stanu«. Dvakrat pa je mali ( manjkalo, da bi ... stopil «■' zakonski jarem In to st f lahko tudi zares zgodi, s»J , sem še dečko! I Zapisal’ l JOŽEF G, BISTRISKV Mogoče je nekoliko '1 nenavadno, da me mika :: tudi sedenje za šahovsko mizo (na sredini). Sem šahist 1. kategorije in o meni govorijo, da je z * mano zelo težko zmagali. M No, tudi jaz se ne morem * ravno hvaliti s samimi 1 zmagami, ampak imam F rad tudi remije. Tako se je; zgodilo tudi v dvoboju z velemojstrom Kovačevičem pred desetimi leti, ko še nisem imel brade.