organov, saj gre za edinstvene populacije na edinstvenem in specifičnem biogeografskem območju, ki
ga je treba enotno upravljati. Trenutno čezmejni načrti upravljanja, ki temeljijo na poznavanju biolo-
gije vrst in pričakovanih podnebnih spremembah v prihodnosti, še niso razviti.
Projekt na ZRC SAZU Geografskem inštitutu Antona Melika vodi Mateja Breg Valjavec skupaj z več
sodelavkami in sodelavci. Zadolženi so predvsem za delovni paket 1 z naslovom »Življenjski prostor
na krasu skozi čas«, sodelovali pa bodo tudi pri ostalih delovnih paketih. Delovni paket 1 vsebuje več
dejavnosti, med drugimi vzpostavitev daljinskega in stacionarnega monitoringa za ohranjanje biotske
raznovrstnosti, pripravo regionalnega modela sprememb rastlinskega pokrova in okoljskih razmer ter
ugotavljanje razširjenosti Natura 2000 rastlinskih vrst na čezmejnem programskem območju.
Matjaž Geršič
Strokovna ekskurzija študentov z Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije
Univerze na Primorskem v Bosno in Hercegovino
Sarajevo, Bosna in Hercegovina, 15.–20. 4. 2024
Med 15. in 20. aprilom 2024 so sodelavci Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študi-
je Univerze na Primorskem v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete
Univerze v Sarajevu izvedli šestdnevno strokovno ekskurzijo za študente geografije v Bosno in Hercegovino.
Ekskurzija je sledila uspešno izpeljanim terenskim vajam za študente iz Bosne in Hercegovine po Sloveniji,
ki sta jih omenjeni ustanovi izvedli v letu 2023 in so v svojem programu povezale predstavnike vseh
slovenskih geografskih ustanov. Oba strokovna obiska študentov in profesorjev sta bila financirana s stra-
ni CEEPUS Regionalnega programa mobilnosti za izobraževanje in usposabljanje v  terciarnem
izobraževanju (Central European Exchange Program for University Studies), v sklopu katerega že od leta
2006 deluje mreža mobilnosti GeoRegNet, ki povezuje univerzitetne ustanove s področja geografije in
regionalnega razvoja v 12 državah Srednje in Jugovzhodne Evrope.
Strokovna ekskurzija je bila namenjena spoznavanju geografskih značilnosti Bosne in Hercegovine
ter razširitvi znanja, ki ga študenti pridobijo tekom študija. Prvenstveno je bila predvidena za študen-
te 2. in 3. letnika enopredmetne študijske smeri Geografija, ki so lahko v okviru terenskih vaj opravili
pedagoško enoto Terenski seminar Jugovzhodna Evropa in tako pridobili tri ECTS kreditne točke. Hkrati
130
Kronika Geografski vestnik 96-1, 2024
M
AT
JA
Ž 
G
ER
ŠI
Č
Slika 3: Grad Zrinskih v Brodu na Kolpi.
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:38  Page 130
se je program ekskurzije povezoval s številnimi drugimi predmeti kurikuluma in je tako omogočal nad-
gradnjo obravnavanih vsebin v  primerjalni perspektivi obeh držav. Vsebinski poudarki programa
ekskurzije so bili določeni na predhodnih usklajevalnih sestankih predstavnikov obeh oddelkov in so
vključevali širok nabor tem s področij fizične in družbene geografije. Študenti so se tako seznanili z relief-
nimi, podnebnimi, hidrogeografskimi, zgodovinskimi, poselitvenimi, demografskimi, gospodarskimi
in drugimi značilnostmi Bosne in Hercegovine, pri čemer je bil poudarek predvsem na območju Federacije
Bosne in Hercegovine. Udeleženci so tekom ekskurzije bivali v Sarajevu, zato je bil program terenskih
vaj zasnovan v obliki samostojnih pol- oziroma enodnevnih ekskurzij z vsakokratnim izhodiščem
v Sarajevu. Program aktivnosti je poleg glavnega mesta in njegove širše okolice vključeval tudi obisk
posameznih naselij oziroma območij v vzhodnem, jugozahodnem in osrednjem delu države.
Skupno se je ekskurzije udeležilo 19 študentov, ki sta jih vodila dr. Miha Koderman in asistentka
Adrijana Perkon. Na Oddelku za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Sarajevu
so bili v izvedbo ekskurzije vključeni dr. Aida Korjenić, oddelčna koordinatorica za CEEPUS izmenjave,
dr. Edin Hrelja, predstojnik oddelka, in sodelavci dr. Boris Avdić, dr. Amra Banda, dr. Ranko Mirić ter
dr. Amina Sivac, skupaj s številnimi predstavniki lokalnih partnerskih ustanov, ki so udeležence vodi-
li tekom ekskurzije. Udeležencem ekskurzije je sofinanciranje iz programa mobilnosti CEEPUS
omogočilo finančno pokritje stroškov za bivanje v hotelu v Sarajevu, dodatna finančna sredstva pa so
študenti pridobili s strani Študentskega sveta Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Udeleženci strokovne ekskurzije so se v ponedeljek, 15. 4., zjutraj zbrali v Kopru, nato pa jih je
pot mimo Ljubljane, Zagreba, Gradiške in Doboja vodila do glavnega mesta Bosne in Hercegovine.
131
Geografski vestnik 96-1, 2024 Kronika
Slika 1: Drugi dan strokovne ekskurzije sta dr. Amina Sivac in dr. Ranko Mirić udeležencem podrobno
predstavila zgodovinski razvoj Sarajeva. Na sliki je skupina zbrana pred sebilom, lesenim vodnjakom
na Baščaršiji, ki je eden od simbolov glavnega mesta.
M
IH
A
 K
O
D
ER
M
A
N
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:38  Page 131
Po prihodu v Sarajevo so se namestili v hotelu ob železniški postaji, kjer so se srečali tudi z gostitelji
profesorji z Oddelka za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Sarajevu. Skupaj
so nato obiskali prostore fakultete, kjer jih je sprejel predstojnik oddelka dr. Edin Hrelja s sodelavci.
Gostitelji so udeležencem ekskurzije predstavili oddelek ter možnosti študija na njihovi fakulteti, potem
pa so se skupaj odpravili v stari del mesta z Baščaršijo (slika 1).
V torek, 16. 4., so udeleženci pod vodstvom dr. Amine Sivac in dr. Ranka Mirića spoznavali geo-
grafske in zgodovinske značilnosti glavnega mesta. Dodobra so se spoznali z razvojem mesta skozi
posamezna obdobja pestre zgodovine, k čemur je pripomogel tudi voden obisk Narodnega muzeja Bosne
in Hercegovine. Gostitelja sta poseben poudarek namenila tudi vojnemu obdobju v 90. letih 20. stole-
tja, ki je močno zaznamoval tudi njiju osebno. Skupina je z zanimanjem prisluhnila izkušnjam dr. Sivac
iz tega obdobja, ki jih je opisovala v Velikem parku ob spomeniku 1621 umrlim otrokom, ki so bili ubiti
tekom skoraj štiriletnega obleganja Sarajeva. Podobno doživeta je bila razlaga dr. Mirića ob Tunelu odre-
šitve (Tunel spasa), ki je bil leta 1993 med obleganjem mesta zgrajen pod sarajevskim letališčem in povezuje
naselji Butmir in Dobrinja. Za mnoge pretresljiv dan so sklenili z obiskom spominskega kompleksa
Vraca, ki se nahaja na severnih pobočjih vzpetine Trebević na jugovzhodnem obrobju mesta.
Tretji dan (17. 4.) je udeležence pot vodila v jugozahodni del države, v Hercegovino. Po vožnji mimo
Konjica so prvi postanek naredili v Jablanici ob spomeniku bitke na Neretvi, kjer sta jim vodnika dr.
Boris Avdić in dr. Ranko Mirić na kratko predstavila zgodovinske okoliščine tega pomembnega spo-
pada. V nadaljevanju so študenti in profesorji sledili toku omenjene reke, ob poti pa občudovali visoke
vrhove gorskega masiva Prenj. Osrednji del dneva so preživeli v Mostarju (slika 2), kjer so opazovali
pestro ponudbo trgovin v mestnem jedru, spremljali pa so tudi skok pogumnega domačina, ki se je
z znamenitega starega mostu pognal v reko Neretvo. Po kosilu so pot nadaljevali proti mestu Stolac in
nekropoli Radimlja, kjer so si ogledali srednjeveške kamnite nagrobne spomenike stečke. Slednji so od
leta 2016 del kulturne dediščine Unesca, ki je v tem primeru povezala štiri države nekdanje Jugoslavije
v skupni nominaciji. Krajši postanek so za tem naredili še v mestu Stolac ob reki Bregavi, ki je pozna-
no po razvejanem obzidju in je zaradi svoje naselbinske dediščine zavarovano kot mesto spomenik.
V programu četrtega dne (18. 4.) so bila mesta in območja vzhodnega dela države, udeležence pa
je na poti spremljal dr. Edin Hrelja. Po odhodu iz Sarajeva je skupina kmalu vstopila na ozemlje Republike
Srbske in se napotila proti vasi Tjentište, ki je izhodišče za obisk Narodnega parka Sutjeska, najstarej-
šega narodnega parka v Bosni in Hercegovini. Zavarovano območje parka vključuje del porečja reke
Sutjeske ter njenih pritokov, v njem pa je tudi najvišji vrh države, Maglić (2386 m). Območje je pozna-
no tudi kot prizorišče ene najbolj pomembnih bitk druge svetovne vojne, bitke na Sutjeski, na katero
danes opominja veličasten spomenik, monumentalno delo kiparja Miodraga Živkovića. Zaradi časo-
vne stiske si študenti in profesorji niso utegnili podrobneje ogledati osrednjega dela parka, obiskali pa
so Hišo spomina (Spomen dom) z restavriranimi freskami in že omenjeni spomenik 3301 padlim par-
tizanom (slika 3). Pot so nadaljevali ob reki Drini proti mestu Goražde, kjer so v lokalnem muzeju
(Zavičajni muzej) spoznali vsakdanje življenje in zgodovinske artefakte iz časa zadnje vojne. Zadnja
postaja tega dne je bilo mesto Višegrad z znamenitim mostom Mehmed Paše Sokolovića iz druge polo-
vice 16. stoletja. Zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do izgradnje mostu, je slikovito opisal Ivo Andrić
v delu Most na Drini, udeležencem pa jih je na doživeto opisala predstavnica lokalne turistične orga-
nizacije, ki jih je spremljala tudi do novejšega dela mesta, poimenovanega Andrićgrad.
Peti dan (19. 4.) strokovne ekskurzije je bil namenjen obisku osrednjega dela države, program pa
sta vodili dr. Aida Korjenić in dr. Amra Banda. Skupina se je najprej odpravila v mesto Travnik, ki leži
ob reki Lašvi ob pobočju vzpetine Vlašić in je glavno mesto Srednjebosanskega kantona. Po sprehodu
skozi stari del mesta so si ogledali trdnjavo ter se pogovorili o naravno- in družbenogeografskih
značilnostih območja. Pot so nadaljevali v mesto Jajce, kjer jih je sprejel direktor Javne agencije za
kulturnozgodovinsko in naravno dediščino ter razvoj turističnega potenciala mesta Jajce. Predstavil
jim je pestro zgodovino mesta, ki je imelo pomembno vlogo že v času srednjeveške kraljevine Bosne, saj
je bila tu med drugim rezidenca zadnjega bosanskega kralja Stjepana Tomaševića. V novejši zgodovini
132
Kronika Geografski vestnik 96-1, 2024
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:38  Page 132
133
Geografski vestnik 96-1, 2024 Kronika
Slika 2: Po Hercegovini sta udeležence vodila dr. Boris Avdić in dr. Ranko Mirić (prvi in drugi z desne).
M
IH
A
 K
O
D
ER
M
A
N
Slika 3: Narodni park Sutjeska je najstarejši narodni park v Bosni in Hercegovini, v njem pa je tudi
najvišji vrh države, Maglić (2386 m). Območje je poznano po bitki na Sutjeski, na katero opominja
veličasten spomenik kiparja Miodraga Živkovića.
M
IH
A
 K
O
D
ER
M
A
N
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:38  Page 133
134
Kronika Geografski vestnik 96-1, 2024
Slika 4: Podzemna cerkev (kripta) s katakombami na območju trdnjave nad Jajcem priča o pestri
zgodovini mesta, ki je imelo pomembno vlogo že v času srednjeveške kraljevine Bosne.
M
IH
A
 K
O
D
ER
M
A
N
Slika 5: Reka Pliva je poznana po ustvarjanju lehnjakovih tvorb, ki so sooblikovale tudi slikovite slapo-
ve pri Jajcu.
A
D
RI
JA
N
A
 P
ER
KO
N
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:38  Page 134
je Jajce poznano predvsem kot kraj drugega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve
Jugoslavije, zato je pogosto izpostavljeno kot rojstno mesto socialistične Jugoslavije. Udeleženci so si
v mestu ogledali tempelj boga Mitre, se povzpeli na obzidje trdnjave nad mestom ter se na vodenem
ogledu spoznali še s številnimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki (slika 4). Ob mogočnih slapovih
reke Plive (slika 5) so prisluhnili razlagi o hidrogeografskih lastnostih okoliških rek, zlasti v tem obdob-
ju precej vodnatega Vrbasa. Predzadnji dan strokovne ekskurzije so sklenili s sprehodom ob Plivskih
jezerih, ob katerih so razpravljali o problematiki turizma na tem območju.
Sobota, 20. 4., je bila zadnji dan ekskurzije in je bila pretežno namenjena vrnitvi udeležencev v Koper.
Kljub temu sta gostitelja dr. Aida Korjenić in dr. Ranko Mirić dopoldne udeležencem pripravila zani-
miv program z dvema daljšima postankoma v bližini rudarskega mesta Kakanj. Prvi je bil namenjen
obisku frančiškanskega samostana Kraljeva Sutjeska, ki aktivno deluje že skoraj 650 let in je tesno pove-
zan z dediščino bosanskih kraljev. Samostanska knjižnica in muzej, po katerih je udeležence vodil mladi
duhovnik iz reda frančiškanov, pater Antonio Baketarić, hrani obsežno zbirko inkunabul in matičnih
knjig, ki so med najstarejšimi na območju Bosne. Po obisku samostana so se študenti in profesorji usta-
vili še v bližini rudnika rjavega premoga Kakanj, ki je bi odprt že ob koncu 19. stoletja in uspešno deluje
tudi po prehodu v tržno gospodarstvo. Opazovali so območja nekdanjega odprtega površinskega kopa
premoga in se seznanili z vlogo termoelektrarn v energetski bilanci Bosne in Hercegovine. Po kosilu
je sledil sklep vsebinskega dela strokovne ekskurzije in slovo od sarajevskih kolegov ter pot proti Sloveniji.
Udeleženci terenskih vaj po Bosni in Hercegovini so, zahvaljujoč aktivnemu angažmaju kolegov
z Oddelka za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Sarajevu, dobili podroben vpo-
gled v številne geografske problematike tega območja. Bosna in Hercegovina jim bo nedvomno ostala
v spominu po bogati zgodovini in kulturi, izjemni geografski in biološki raznolikosti ter gostoljubnih
in ponosnih prebivalcih z odličnim smislom za humor.
Več fotografskih utrinkov s strokovne ekskurzije je dostopnih na spletni strani Oddelka za geografijo
Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem:
https://fhs.upr.si/studentje-geografije-na-terenskih-vajah-v-bosni-in-hercegovini/.
Adrijana Perkon, Miha Koderman
»Imenoslovni teden« v Pragi
Praga, Češka, 14.–18. 5. 2024
Tretji teden maja je Praga gostila tri dogodke, povezane s proučevanjem zemljepisnih imen. 14. in
15. maja je potekalo 26. zasedanje Delovne skupine za eksonime (Working group on exonyms), ki delu-
je v okviru Skupine strokovnjakov Organizacije združenih narodov za zemljepisna imena (UNGEGN).
Prvi dan je sestanek gostil Inštitut za etnologijo pri Češki akademiji znanosti (Etnologický ústav Akademie
věd České republiky), drugi dan pa Geodetska uprava Češke republike (Český úřad zeměměřický a kata-
strální). Srečanje je bilo namenjeno razpravi o dveh osrednjih temah. Prva tema je bila priprava predloga
resolucije o uporabi in zaščiti eksonimov na zasedanju UNGEGN-a leta 2025. Prizadevanja o omenjeni
resoluciji trajajo že več let in leta 2022 na sestanku v Ljubljani je bil že dosežen kompromis, ki pa na
zasedanju UNGEGN-a leta 2023 v New Yorku žal ni dobil zadostne podpore. Posebnega napredka tudi
v Pragi ni bilo. Delegati smo se dogovorili, da bomo razpravo nadaljevali v obliki spletnih sestankov
in v roku enega leta skušali pripraviti nov osnutek resolucije.
Druga napovedana tema je bila odprava nekaterih nejasnosti pri delitvi zemljepisnih imen na endo-
nime in eksonime. Tudi o tej temi je bilo v preteklosti že govora, ponovno pa so nekateri delegati predlagali
razpravo o tej temi, predvsem o pojmih »eksonimoidi« in »endonimoidi«. Na sestanku pa do poglo-
bljene razprave o tej temi zaradi pomanjkanja časa ni prišlo. Kot običajno so posamezniki predstavili
tudi nekatere druge prispevke, povezane z eksonimi, na primer o češkem imeniku eksonimov Jména
135
Geografski vestnik 96-1, 2024 Kronika
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:38  Page 135