Kolje za vlnograde in za sadno drevje, kskor riako vrsto rezan les prodaja ali zameaja za dobio vino Franjo Gnllšek, Marlbor, Razlagova uUca štev. 25. 1376 Kravica — mamica. V resnici si zagluži to ime. Pomislimo, ona je preživiteljica vseh rodbin od rojstva do smrti. Kaj bi počeli z otroci brez mleka? A če se upošteva, da mnogi Ijudje ne morejo razen mleka ničesar uživati, torej je ona v resnici prava dobrotnica človeštva. Koliko Ijubezni bi si torej Easlužila. A imajoč v predvidu oskrbo krav skoro povsod pri naših hišah — moramo priznati, da se prav po mačehovsko odmenjamo tej naši dobrotnici. Kjerkoli redi kmet konje all vole — je kravica najzadnja. Najboljšo krmo poJedo ti gospodarjevi ljubljencl, a krava je vezana zgolj na to, kar žena možu za hrbtom vzame ali pa natrga po polju mad mejaini. Poterntakcm, dragi gospodar, kako moreš pričakovati od krave obilno mleka in močno, lepo tele. — Zelo nespametno načelo nekaterih naših kmetov je, da se držijo nemodrega reka: Čim dalje kravo pred otelitvijo molzeš, tim več bo dajala mleka po teletu. Je to zmota, a kdor ji sledi, dela s tem sam sebi občutno škodo. Pravkar sem čital članek od tozadevnega strokovnjaka A. Fuksa v K., kar vam hočeip obrazložiti v kratkih obrisih. Kravo molsti čisto do teleta, je zelo škodljivo. V prvi vrsti se krSi s tem razvoj teleta, kajti z molžnjo se krava vsestransko izrabi in izkoristi. Razen navedenega, ako se ne privošči mlečnim žlezam odpočitka, ne more priti mlečnost nikoli do količine kakor pri kravi, katera si je odpočila. — Treba je pomisliti, da neprekinjena molžnja je proti prirodi, kajti živali pred tem še divje, so molzle le toliko časa, da si je tele opoinoglo, še le z uinno rejo je prodrl čiovek do prospeba, da se je inlečnost pri kravah znatno podaljšala, Krava, ki se jo molze čisto do telcta, daje v bodoči perijodi mnogo manj mleka in slabše tele nego ta, katera si je vsaj 4 do 6 tednov pred otelitvijo odpočila. Pri slabših mlekaricah itak prestane mlečnost sama 2 do 3 mesece pred teletom; toda dobre in primerno krmljene mlekarice, pa bi dojile tudi čisto do poroda, radi česar je potrebno, da se to omeji. Hoteč pa to omejiti, se je ne sme morda pomolsti samo do polovice, to bi delovanju žlez škodovalo, toda treba pa je čas molžnje čimdalje zmanjševatL Naj se začne osem tednov pred otelitvijo kravo le dvakrat na dan pomolsti (zjutraj in zvečer), toda pomolsti je treba čisto. Po osmih dneh se potem molze le enkrat dnevno (zvečer), zatem čez 36 do 48 ur itd., dokler naposled krava popolnoma ne prestane. Na sličen način je mogoče tudi pri dobrih mlekaricah 4 do 5 tednov pred teletom mlečnost ustaviti, kar koristno upliva na razvoj teleta in na poznejšo količino mleka. St. Peter prl Mariboru. Tukajšnja sadjarska in vrtnarska podružuica j« imela dne 12. januarja tega leta svoj redni občni zbor po rani »lužbi božji v goatilni gospoda Rožič. Izvoljen je bil enogiasno stari odbor. Poročilo o delovanju podružnice sta podala tajnik gosp. šolski upravitelj ter vnet sadjar in predsednik gosp. KovačiS. StaviH in odobravaii so se rarnl predlogi. čeravno udeležba ni bila zelo relika, vendar je bil očni zbor zelo živahen. Koliko je v Št. Petru vnetih sadjarjav in vrtnarjev, naj spravijo tudl tiste v to koriatno organizacijo, kateri &e do danes niso Clanl. Tlata mala članarina 25 Uin letno bo stotsro povrnjena. Sadjereja Je ena zelo važnih panog kmetijstva. Pri nas je sadjereja š« le v povoju, po nekaterih krajih zelo ranemarjena. V drugih državata Je že dosti boljš« urejena, kot pri naa, to pa zato, ker so se hitro organlzirali v strokovnih organizacijah. Drugod vedo, da je moč le v organizaciji. Pripomnltl se mora, da se društvena škropilnica zelo malo rabi. člani, poslužujte ss je, uspeh škropljanja vam je zaaiguran. Poclružnica bo kolikor mogoče skrbela, da se bcdo vršili tečajl in predavanja. Pripomnll bi, naj if odbor preskrbel, da bi s« vršili kakor po drugod, tudi prl nas sadjarskl sestankl, da bl lahk« vsak jpovedal svoje želje in dobil naavete. imetllelfciii 20%kroii$!iJh VpraSanje 20% priznanlc, Izdanih z« 20?5 odtegljaje pri žigosanju kronskih bankovcev, se eedaj popolnoma likvldira. Dosedaj je bilo v Sloveniji mogoče vnovčiti le majhen de! teh priznanic, ker je bila možnost plaCevanja dav5nih raostankov 8 temi priznanicara! prav omejena. Tako določa finančnl zakon za tekoče proračunsko leto, da se te priznanice sprejemajo do 1. 1923, in to samo od takšnih davčnih zavezancev, katerim so bile priznanice izdane, oziroma od njihovih naslednikov. Te ugodnosti je bilo pri nas v Sloveniji le prav malo deležnih, ker se davki sproti izterjajo in ker davčne uprav« ne dopuščajo, da bi se davčni zaostanki kopičili. Tako so bili davčni zaostanki od leta 1926 in prejšnjih let že davno poravnani. Vsled tega se 20% priznaniee pri nas niso mogle vnovčiti. Tako se te teh priznanic lotila privatna špekulacija. Nekateri špekulanti so takšne priznanice kupovali za 40% normalne vrednosti. Da bi se vprašanje teh priznanic konCnoveljavno rešilo, je Njegovo Veličanitvo kralj podpisal in proglasil zakon o odvzemu iz prometa in uporabi potrdil, izdanih na podlagi čl. 10 zakona o vojni odškodnini, in 20% kronskih prienanic. Radi važnosti predmeta bomo Citatelje seznanili z doloSili tega zakona. Ea kaj in kako naj se priznanlce npoporabljo? Člen 1. zakona določa v tem oziru aledeče: Priznanice, ki so bile izdane ra zadržanih 20% kronskih novčanic, ae bodo sprejemale namesto gotovine pri blagajnah davčnih uprav za odplacilo dolgovanega davka in državnih doklad za čas do konca leta 1928. Imenovane priznanice se bodo sprejemale ? polriem znesku, brez ozira na to, kdo jih predloži in na koga se glasijo. Pri lem se krone preračunajo v dinarje v razmerju 4 krone za 1 dinar. Če je vrednost priznanice večja kakor dolžni davCni zaostanek, se razlika ne bo vračala, vendar pa se more ene priznanice poBlužiti več oseb za odplačilo svojih davčnih zaostankov. Enak postopek velja tudi za potrdila o neizplačani gotovini, ki so bila izdana o priliki izplačila pri•ojene vojne odškodnine na podlagi čl. 10. zakona o izplačilu vojne škode. Rck 60 dni za izvršitev. O roku likvidacije in drugih izvrSnih predpisihdoločajo 51. 2, 3 in 4 nasledDje: Ureditev davčnih dolgov 8 temi pri»nanicami in potrdili o neizplačani vojDl odškodnini se more vržiti samo tekom 60 dni, počenši z dnevom, ko ta zakon dobi obvezno moč. Po preteku teja roka se priznanice ne bodo v nobenem primeru sprejemale za regulira- nje davčnih dolgov. Država po preteku tega roka tudi ne bo več smatrala, da je obvezana, da komu kaj plača na te obveznice, ki bodo torej potem izgubile vsako vrednost. Na obratni strani vsake priznanice bo moral oni, ki bo porabil priznanico za plačilo davčnega dolga, svojeročno napisati svoje Ime, svoj priimek in naslov ter višino na ta naČin poravnanega dolga. Davčne uprave bodo sprejete priznanice poslale kakor gotovino preko finiančnih direkcij glavni državni blagajni, ki jih bo pregledala in nato uničila. Vrednost sprejetih obveznic se bo odpisala na računu državnega dolga po kronskih bonih, enako se bo odpisal tudi nelikvidirani ostanek po zapadlem roku razveljavljenih priznanic. Ne zamndito zadnje priliko! Takšne so torej zakonske določbe o uporabi 20% kronskih priznanic in njihovem končnoveljavnem odvzemu iz prometa. V Sloveniji se ne bodo mogli vsi imejitelji 20% priznanic neposredno okoristiti z ugodnostjo, ki jo nudi ta zakon, ker nimajo davčnih zaostankov do konca leta 1928. Vsled tega Je potrebno, da jih za nominalno (imensko) vrednost oddajo, prepustijo, zamenjajo ali prodajo drugim. Dobro bi bilo, da bi takšni posamezniki, ki imajo davčne zaostanke do konca leta 1928, kakor tudi družbe in podjetja sprejeli od imejiteljev teh priznanic iste če količkaj mogoče po nominalni vrednosti. Ko bo zakon objavljen v »Službenih Novinah«, bo začel teči oni 60 dnevni rok, v kojem se morajo omenjene priznanice likvidirati in po kojega preteku izgubijo — vsako vrednost. K temu zakonu je finančno ministrstvo izdalo 13. januarja navodila davčnim upravam, kako naj postopajo pri sprejemanju 20% kronskih priznanic. V teh navodilih se glede določevanja davčnega dolga do leta 1928 navajajo naslednji zgledi: A. B. je bil koncem leta 1928 dolžan še 1000 Din, za leto 1929 pa mu je bilo priplsanih na davku še 500 Din. Če je leta 1929 plačal na raCun svojih davkov 600 Din, bo s priznanicami lahko plačal 900 Din; če je Ieta 1929 plačal samo 400 Din, potem bo lahko s priznanicami plačal 1100 Din; če je pa leta 1929 plačal na ra5un davkov 1200 Din, more s priznanlcami plačati še 300 Din. Iz teh navedenih tgledov se vidi, da se davCna plačila v letu 1929 porabijo v prvi vrsti t& krltje davkov za to leto in še le, kadar plaSilo presega predpis davkov za leto 1929, se porabi za kritje .dav5nega preostanka koncem leta 1928. V teh navodillh se "dalje dolo6a, da se s priznanicaml ne morejo poravnati eksekucijski stroški ln zamudne obresti. S tem odlokom finan5nega ministr« stva "e je možnost uporabe 20% priznanic precej povečala. Naj tisti, ki imajo takšne priznanice, premislijo, ali morejo v smislu tega odloka uporabiti te priznanice za poravnavo lastnih davČnih dolgov. Pomniti je kajpada treba, da se neizkoriščeni ostanek svote, na katero se glasi priznanica in ki presega osebni dolg enega davkoplačevalca ali skupni dolg več oseb, ki hočejo s isto priznanico poravnati svoje zaostanke, ne bo upošteval. Pa tudi za tiste imejitelje priznanic, ki nimajo lastnega davČnega dolga poravnati, je s tem odlokom položaj ugodnejši. V Sloveniji (dravski banovini) je znašal koncem leta dolg na davkih, ki se bo lahko poravnal s priznanicami, nad 44 milijonov dinarjev, skupna nominalna (imsnska) vrednost v naši banovini razpoložljivih priznanic pa se ceni okoli 10 milijonov dinarjev. Ako se stvar pravilno organizira, bi se mogle vse priznanice porabiti za poravnavo davčnih zaostankov v dravski banovini. Rok za likvidacijo 20% priznanic traja 60 dni od objave zakona. Ker so »Službcne Novine« ta zakon objavile 17. januarja, traja ta rok do 17. marca. nicharslio zadružnftfto. (Dopis iz Ponikve ob ]uc. iel.) Pred leti je prinesel »Sl. Gospodar« na tem m»ttu in skoraj ob istem času kratek članek in Je napovedal rojstvo naše mlekarske tadruf«, kateri smo odbrali začasen prostor v Cimpermanovem lokalu, ga lično prenovili ter namestili vanj Alfa stroje. Danes nam postaja obratni prostor že pretesen, čeravno smo mi81111 ob rojstvu ladruge, da bo za naše potrebe Eadostoval. Načelstvo se te resno bavi z načrtom zgradbe modernejše mlekarne — seveda V kolikor bodo dopuščale finančne možnosti s- kl bi se zgradila v neposredni bližini kolodvora in s tem vsekakor povečala krog dekcvanja. Na ta način bi imela zadruga večjo ˇainost in korist tudi za vse oddaljene vire mleka, ki danes ne morejo in bi radi vnovčevali »voje blago. S tem bi zadruga brezdvomno ¦adobila mnogo jačji narodno-gospodarski pomen in naš obče koristen načrt bi banska uprat« podprla z izdatno podporo, česar bi sami ne imogli. Saj je dandanea mlekarstvo najtesneje idruženo s kmetijskim gospodarstvom, preko katerega ne moremo Iti, potreba ga je le umno likoristiti. Na tej osnovi bi se nam živi kapita.1 y hlevu bogato obrestoval. Da pa ne zaidemo predaleč od današnjega naslova članka, podajamo skromno sliko dela od ustanovitve ••m v besedi in Stevilki. Zavedali smo se takoj v začetku prvega po •lovnega leta, da preudarno zamišljeno delo Baleti na nevidne zapreke, kl so se sporedno odstranile. Garancijo za stroje, na obroke pla*evane je prevzelo nase načelstvo in s tem prevzelo nekako odgovornost. Dan,es smo bremena prosti. Denarni promet se je dvignil na 164.000 Din, vnovčili smo 35.000 litrov mleka v vrednosti 45.000 Din, iz katerega smo predolal 930 kg najboljšega čajnega masla. Letošnji obrat pa beleži 250.000 Din prometa. Od 64.000 litrov mleka se je razdelilo med člane 96.000 Din. Produkcija čajnega masla je narastla na 1650 kg. Najboljši donašalec mleka je lzkupil 4000 Din, katera svota mu brezdvomno nudi gmotno oporo v gospodarstvu in mu je ranesljiv kažipot v domačem obratu. Tradicija našega živinorejca je še vedno ta, da polaga večjo važnost na izpodrejo živine in čakati mora, ako mu gre po sreči, nekaj let predno se dokopa do denarja. Baš zgoraj navedeni primer donašalca je značilen za okraJe, kjer se razvija in je razvito mlekarstvo. — Produkcijski stroj mleka (mislim kravo) ostane v hlevu in povrhu še denar v žepu za vnovčeno mleko. To je gospodarski plus. Načelstvo sadrug« atremi za izboljlanjem domače pasme goveje zivine in finanslra iz ¦voje blagajne tadrugarjem prigon k murbodenskemu blku originalcu na Hotunjem. Skrbi tudi od časa do čaea s strokovnimi predavanji — vedno in povsod propagira za dosego večje mlečnosti ln jih navaja k pravilnemu in dobremu krmljanju, pravočasni molii, smotreni odbiri krav mlekaric, iboljSanju travnikov in znatnejSemu pridelovanju lucerne in krmske pese. V nedeljo, dne 26. tega meseca se nudi zopet prilika vsem živinorejcem, gospodinjam, fantom in deklotom slediti mlekarsko-živinorejskemu predavanju v šoli, kjer nas bo seznanil mlekarski In iivinorejski strokovnjak s tem, kar nas zanima in česar ne vemo. Na hat nal inisliino ob zlmsiiiii -flncli ? Vcčina naših sadonosnikov je nekak sortiment, ki ima popolni značaj luksuznega sadjarstva. Zakaj? Zato, ker se veliko sort težko proda za primerno ceno, večje množine ene pa ni na razpolago. Nihče od kupcev nas ne — vpraša, koliko sort da imamo, temveč koliko vagonov ene sorte. Ne preostaja torej sadjarju druzega, kakor da starejše drevje procepi (med 20—30 leti starosti), da zniža število g-adnih sort. — Mnogo najdemo močnih dreves, ki rode sladko sadje, katerega ne moremo prodati, niti s pridom uporabiti za izdelke. Takemu sadjevcu manjka kislina, katera ga varuje pred boleznimi in kemičnimi spremembami. Včasih vidimo posamezna drevesa, ki ne rode, ampak ženejo samo v les. V tem slučaju nam je rodovitnost zajamčena, ako drevje precepimo. Važno je pri tem, da precepimo močno rastoče sor- te s ceplči od šibko rasto5e in obratno, kar jako pospešuje rodovitnost. Ako pogledamo precepljeno vejo tretje leto po precepljenju, opazimo, da se je cepilno mesto odebelilo tem bolj, 5im slabše rasti je cepič. Sokovl so namreS na tem mestu ovlrani. Posebno se kopi5ijo na novi veji organske hranilne snovl, ki so ravno potrebne za tvorbo cvetncga brstja in pozneje *a razvoj sadja. Vse to moremo doseči s precepljenjem sadnega drevja spomladi. Za cepljenje rabimo predvsem podlago in cepič. Spojitev podlage in cepiča zovemo cepljenje. So tudi sadna plemena, katerih ni potrebno cepiti, ampak se vzgoji iz semena vsa rastlina. Posebno orehi, kostanji, slive, deloma tudi nekatere krajevne sorte bresek, prenašajo še precej dobro svoje lastnosti na zarod. Vendar tudi tukaj nikakor nismo sigurni, da dobimo na ta način rastlino, ki bo do pičice enaka matični. V naravi je to silno težko radi tega, ker pride cvetni prah tudi od drugih rastlin in s tem plod nima lastnosti ene, temveč dveh rastlin, namreč od materine in one, odkoder izhaja cvetni prah. Najsigurnejše se prenašajo vsi tipični znaki dotične sorte po njih delih, namreč cepičilu. Iz tega povzamemo, da je izbira dobrih cepičev jako važno vprašanje, k\ se v praksi še prav malo upošteva. Ni vse eno, ako vzamemo cepič od rodovitne ali nerodovitne sorte. Zato je treba opazovati posamezna drevesa ve5 let, določiti njih rodovitnost, občutljivost napram boleznim, nagnjenje k tvorbi vodenih poganjkov itd. Vsa ta opazovanja si zabeležujemo skozi več let, da dobimo na ta način gotove cepiCe, ki ne bodo imeli slabih lastnosti. Posebno moramo pretehtati, da li drevo še precej redno in mnogo rodi, in kako je odporno proti pozebi in škodIjivcem. Temu delu, ako iščemo le najboljša drevesa, pravimo izbiranje ali selekcija. Kako veliko vlogo igra selekcija pri vinski trti! Takšne rastline, kjer so bili cepiči vzeti iz malorodnih trsov, prinašajo 30 odstotkov manj kot trte a cepičl od rodnih. Tudi v sadjarBtvu ni odvisna rodovitnost samo od sorte, zemlje, gnojenja itd., ampak tudi od tega, ali so cepi5i od rodovitnega ali nerodovitnega drevesa. Za cepiSe nam služijo enoletne mladice, kl se naj nahajajo na kakšni rodni veji. Sedaj je čas, da se preskrbimo B ceplfii, posebno od koSčlSastega sadnega plemena, ki spomladi hitro odganja. SpomladJ neposredno pred cepfenjem jih hl dobro rezati, ker se lahu> zgodi, da ao 5ez zimo pozebli. Prav ani 80 mi j« zgodil slučaj, da mi ce>itev nl uspela. Ni ga hotelo biti ne > snega ozelenelega listiCa, ki bi me razVeselil ter reSil neprijetnih opazovanj. Spoznal sem, da zmrzlih cepičev nikakor niso mogle oživeti moje želje. Iz tega sem spoznal, da se bo treba v bodoče že prej preskrbeti z dobrimi cepiči. Rezatl jih je treba iz solnčnih delov krone, kjer so mladice dobro dororele. Režimo jih s posebnimi drevesnimi škarjami, ki so nasajene na dalj80 palico z vrvico. Ako potcgnemo za vrv, približamo rezilo k cepiču, ki ga odreže. Narezane cepiče od ene in iste sorte povežemo v butare, privežemo naje etikete, ki nosijo imena posameznih sort. Cepiče je treba čez zimo shraniti. Hranjujemo jih tako, da jih zakopljemo pod drevesom ali pa vložimo y klet zmerno vlažen pesek. Tukaj jih podtaknemo za 5 cm globoko in točno ločimo sorte od sorte. Spcmladi smo Bigurni, da nam niso pozebli in tudi ne ramujamo dragocenega spomladanskega časa za delo, ki ga lahko opravimo pozimi. Ako torej imaš drevje, ki te ne razveseljuje z okusnimi plodovi, precepi ga in po štirih lctih se ti bo srce smejalo, ko boš obiral sadje. Posebno tebi, mlad fant, bo v ponos in vesolje, ko lahko porečeš: To je sad mojega dela. Pouči se o prvi priliki o cepljenju na kakem tečaju ali kjerkoli! Martin Potočnik. Ceifc in selinsHa poroCiia. Marlborskl trg. Na trg v soboto, dne 18. januarja tega leta so pripeljali fipeharji 68 voc z 272 zaklanimi svinjami, kmetje 10 voz krompirja, 2 čebule in 6 »elja. Meso so prodajali po 15 do 20 Din, ipeh 18 do 21 Din. — Krompir 0.80—1.50, čebula 3—3.50, 1 zeljna glava 1—3 Din. Pšenica 2.50—3, rž 2—2.50, jefimen 2, oves 1.50—1.75, koruza 1.75—2, ajda 2, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, fižol 3.50 Din. Ena kokoš 30—50, piščanci 40—75, raca 30—40, gos 70—120, puran 75—130, domači zajec 15—40. Sena je bilo na trgu 23 voz; otave 4, slame 5. Seno je bilo po 75—100, otava 90—100, slama 65—70 Din. Cesen 16 do 18, kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 4—10, hruške 6—8, suhe slive 10—12 Din. Mleko 2.50—3, smetana 12 do 14, surovo maslo 44-48 Din. Jajca 1.50—1.75, med 18—20. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih Je bi!o 14 konjev, 15 bikov, 145 volov, 356 krav in 10 telet. Skupaj 540 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 14. januarja 1930 so bile sledeče: debeli voll 1 kg žive teže od Din 9—9.50, poldebeli voli od Din 8—8.50; plemenski voli od Din 7—8; biki za klanje od Din 6.50—9; klavne krave debele od Din 7.25—8; plemenske krave od Din 6—7; krave za klobasarje od Din 4.75—5.25; molzne Krave od Din 7—8; breje krave od Din 7—8; mlada živina od Din 7—9.75. Prodanih je bilo 268 komadov, od teh za izvoz v Avstrljo 46 in v Italijo 16 komadov. Mariborsko sefmsko poroMlo. Na svinjski sejem dne 17. januarja tega leta je bilo pripeljanih 75 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari od Din 250—280; 3 do 4 mesece stari od Din 350—450; 5 do 7 mesecev stari od Din 480—550; 8 do 10 mesecev stari od Dia 600—850; 1 leto stari od Din 1000—1200; 1 kg žive teže od Din 10 do 12.50; 1 kg mrtve teže od Din 17 do 18. Prodanih je bilo 50 komadov. Mesne cena v Mariborn. Volovsko meso prve vrste 1 kg od Din 18 do 20; volovsko meso druge vrste 1 kg od Din 14 do 16; meso od bikov, krav in telic 1 kg od Din 12 do 14; teleCJe meso prve vrste 1 kg od Din 20 do 25; telečje meso druge vrste 1 kg od Din 15 do 20; svinjsko meso 1 kg od Din 15 do 30.