Dopisi. Iz ptnjske okolice. Čuj, bojni rog, konj rezgetanje, hrumenje silnih 6et in jekel žvenketanje. — Te besede, katere sem slišal lani o priliki neke Ciril-Metodove slavnosti, prišle so mi nehote" na misel dne 11. febr. In kako to? Je-li se unela pri Ptuju kaka vojna ali se morda sliši sem gromenje burskih in angleSkih topov? Ne! V Ptuju je moralo tako bitf, ko je 7. febr. izbrana 6eta 14erih mestnih o6etov z gosp. županom na 6elu šla v silni, krvavi boj — mislite nad Angleže? Ne! v boj za — neomadeževano 6istost ptujskega mesta. Smejal se bo kdo, a stvar ni nikakor smešna, po6akajte, da povem vse. PriSel sem dne 11. februvaja po opravkih v Ptuj. Ko sem opravil, stopim v bližnjo gostilno, da se okrep6am. Pa kako se za6udim, ko mi gostilni6ar pridrvi z nekim papirjem nasproti, kri6e6: «Vi bindišarji ste prave nesnage.* Ta pozdrav me je sicer osupnil in že sem se obra6al, a radoveden sem bil, kaj da je vzrok tej olikanosti pristnega nemSkega gostilni6arja in ostal sem. Dajte sem ta papir, da vidim, kaj da je, da tako režite v me. Da mi in pokaže s prstom, kje naj berem. Pogledal sem najprej, kaj da imam v rokah in s strahom opazim, da je «Pettauerzeitunge» St. 6. Pogledal sem slavnega lista prvo stran in videl poro6ilo ob6inske seje dne 7. febr. Ker mi je gostilni6ar pokazal na to6ko 8 dnevnega reda, zanimala me je seveda ta najbolj. Glasi se: ProSnja dr. G6del-a v Gradcu, da naj se vpelje v kuhinji in gostilnif nemški jezik (to menda pomeni izraz «deutsche Ausdrucksweise»). Eadoveden sem bil, kako so mestni o6etje rešili to proSnjo. Izjavljam pa naprej, da poro6am vestno po poro6ilu Pettauerce. To6ka 8. Porodevalec gsp. ob6. svetovalec Karl Filaferro predlaga, da bi v tem oziru obdinski svet in mestni urad postopala skupno v do»ego istega namena in se posebno ozirala na to takrat, 6e se komu daje od ob6ine dovoljenje (najbrž za gostilno). Gosp. svetovalac Rossmann ne pri6akuje ni6esar od take platoni6ne želje, posebno 6e se uvažuje, da so nekateri gostilničarji v narodnem oziru mla6ni. — Gospod svetovalec Kratzer imenuje peš6ico gostiln, ki so se povzdignile do jedilnih listov in priporo6a, da se vpliva v tem oziru le z željami. Na6eloma je ob6inski svet dolžan, da zahteva v tem oziru po mogo6nosti nemške jedilne liste in posebno se naj to povdarja pri novih dovoljenjih, zakaj siliti se v to še sedaj ne more nih6e. (Aha!) Sedaj pa spoštovani čitatelji «Slov. Gospodarja« pazite na svoje želodce. Ko ste do sem brali, so se Vam gotovo cedile sline po izbranih in dobrih nemških jedilih na nemSkih jedilnih listih; sedaj se pa bojim, da bi se kedo ne prijel za robec in si držal nosa, ob enem pa odprl usta, da se zadosti začudi nad tem, kar je slavni ob6inski svet obravnaval pod isto to6ko 8. o nemskih jedilnih listih. — Svetovalec Kersche, to je najbrž tisti gospod pri sodniji, ki je sprožil enkrat velikansko misel v ob6. svetu, da naj se vse stvari iz «Slov. Gosp.», ti6o6e se Ptuja, zbirajo ter vsak 6etrt leta izro6ijo sodniji — ta gospod torej je iznašel tajno zvezo med nemškimi jedilnimi listi in straniš6i. — Prosim potrpljenja in poslušajmo zopet Pettauerco. Svet. Kersche opozarja na to, da ulico Steinmetzgasse vporabljajo prebivalci iz okolice s posebno ljubeznijo kot stranišče; to mora v sredini mesta 6loveka presenetiti. Tudi druga6e ta ulica potrebuje več pozornosti. Vzdigne se g. župan in re6e, da se je mestni urad obrnil na župni urad sv. Petra in Pavla, da bi se deloma zabranilo tako gorostasno po6enjanje prebivalcev iz okolice. Morebiti (!!) bi bilo primerno, da bi stavbarski odsek postavil nekaj straniš6. Svet. Filafero je slavnega mnenja, da bi bilo pomnoženje takih prilik (menda pomnoženje javnih straniš6?) odve6 in prevljudno. Mestna straža pozna taka najpriljubljenejša mesta, naj torej pazi in energi6no postopa. Ljubeznjiv je pogled, pravi dalje, na okoli6ane po nedeljah v minoritski ulici. Gosp. notar mi bo dovolil vprašanje, kako se pomnožuje kaka re6, katere Se ni. Pomnožiti se more le to, 6esar že kaj je; po mojem prepri6anju pa še Ptuj nima javnega stranišča, za to se ne morejo pomnoževati ampak morajo se še le začeti staviti. Straniš6e pri gledaliSču po mojih mislih ni javno, ker je prvi6 preve6 skrito, drugi6 pa napis «Abort» okoli6anom nerazumljiv. Sedaj se pa vzdigne zopet svet. mizar Kratzer, odpre svoja usta ter drasti6no slika prvotno stanje (Urzustand) naših slovenskih prebivalcev na deželi ter priporo6a straniš6e v gledaliS6u vedni pozornosti. — Proti takim nepobeljenim olikanim ljudem, rekel je, mora se postopati z najve6jo brezobzirnostjo (6ujte, okoli6ani to ste vi) in vsak hudodelnik naj se prisili, da osnaži prostor kakor je bil prej (to menda pomenijo besede: betroffene Frevler sollte man zur Herstellung des status quo ante zwingen). Svetovalca Blanke in Rossmann sta pripisovala krivdo tudi tistim, ki snažijo mesto, 6eš, da se branijo storiti svojo dolžnost. Nastopil je na to dr. Treitl ter dal po ušesih tudi meS6anom reko6: Povsem nedopustno in kaz ii vredno je, da pri belem dnevu vozovi napolnjeni z gnojem okrašujejo ulice. Tako je sla istega dne ob polu jednajstih predpoludne cela karavana takih diSečih nestvorov v najlepši duSni harmoniji (!) svojo pot in njeni sledovi so kazali pot, po kateri je Sla. Krasno re6eno, ni res? Vidi se, da učeni g. dr. nima samo talenta za zdravljenje, ampak tudi za poezijo. Ko Se je dal brco okrajnemu zastopu, da premalo skrbi za snago na cestah pred mestnimi vrati, vsedel se je. Po mojem prepričanju imajo 6itatelji za danes tega dovolj, svoje opazke o tej zgodovinsko imenitni seji prihranimo si za prihodnji6. P. H. Od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Dobro gospodariš, zvesti Gospodar! Da bi le kaj Slovencem prigospodanl z neumornim naznanilom marljivega delovanja raznih društev v blagor domovine. Iz Pesničke doline pa ni6 ni vabil na kako zborovanje ali prosto zabavo. Vse spi?! Kaj še! Nimamo ravno zveze po telefonu, še le bo, ko mimo nss zadrdra železnica Purkla v Ptuj, — vendar pa imamo vsakdanjo vozno poSto na Ptuj in k Sv. Andražu v Slov. goricah ter dobivamo glasove iz W6'rishofna, Dunaja, Gradca, Zagreba, Gorice, Celovca, Ljubljane in iz vseh doma6ih kotov. NaSa župnija ima le 970 prebivalcev, a glej! Koledar družbe sv. Mohorja ima 113 udov; prekosi razmerno vse župnije od zelene Mure tje 6ez košato Konji6ko Goro do ČreSnjic. Poglej na pošto, tukaj prihaja na mesec 6rez 300 raznih 6asnikov, med temi je 36 naročnikov «Slov. Gsp ,» 9 gospodarskih listov, Slovenec, Domovine, Domoljubi, Cvetje (15) in cela kopica raznib nabožnih, pou6nih, leposlovnih listov na pr. Dom in svet, Slov. učitelj, Vrtec, Venec itd. in to samo katoliško-narodno-gospodarsko berilo; saj so vsi naši spoštovani predstojniki, kakor tudi Solska gospoda katoliško-narodnega mišljenja in delovanja. Živili! Da-li kdo bere? Vsi od veleposestnika do vini6arja, razven nekaj bojevitih fantalinov — vsi se brigajo ter že komaj 6akajo na 6asopise in knjige. Ako še se omeni župnijska knjižnica s 600 knjigami pomnožena s knjigami Jugoslovanske akademije in rajnega dobrotnika gosp. dr. MurSeca, re6i smemo; To je naSe bralno in zabavno druStvo; vsaka hiša, cela ob6ina, vsa župnija Sv. Bollanka v Slovenskih goricah. Iz Muršdaka. StraSen vibar je razsajal pri nas dne 20. februvarja, vihar, kakoršnega ne pomnijo najstarejši Ijudje. Okoli tretje ure popoldne je pribu6alo od južne strani s tako silo, da smo malodane trepetali. Vihar je naredil mnogo Skode, ker skoraj v naši občini ni hiSe, ki bi ne pričala z golimi rebri o strašnem viharju. Posestniku J. Jurjevi6u je raznesel vihar celo ostrešje raz hišo, ve6 metrov dale6 izruval sadno drevje in mu tako povzro6il obilo škode. Še ve6jo škodo je naredil vihar po gozdih, kjer je podiral in potrl stoletna drevesa, mogočne hoje, na katere se je z dopadenjem oziral ubogi kmet ter upal iz njih izkupiti lepega denarja, ali zdaj ležijo na tleh ter niso za drugo, kakor za kurjavo. V sosedni ob6ini, Hrastju, je raznesel vihar posestniku J. Pelcenu tudi ostrešje iz hlevov. V župniji Sv. Križa, kakor se 6uje, je udarila tudi strela v neko drevo, ker je gromelo in se bliskalo, da je bilo 6loveka groza, posebno še zdaj v tem 6asu. Mnogo mnogo škode naredil je vihar, premetaval je križe in božje podobe po poljih, vaseh. Ne da se popisati, kaj smo ob6utili, zato vedno vzdihujemo: Mili Bog, obvaruj nas takih nadlog! Z Murskega polja. Kot knjižničar našega kmetskega bralnega društva prav rad vem, da začenja solnce zopet ljudi vabiti ven na polje, in da ti-Ie ne bodo toliko utegnili pri knjigah sedeti. Ne kakor da bi se mi do knjižni6arskega posla vnožalo, ne, čim več sem imel opravka, tem večje je bilo moje veselje; pa težko mi je vendar bilo vsikdar, kadar so po blagoslovu prišli fantje in dekline po «lepo povest,» ki še je niso brali, ker ves teden nisem bil v taki zadregi kakor tedaj; kajti kar sem komur dal v roke, se mi je vrnilo z opazko, to že poznamo. Večkrat se je prigodilo, da je kak priden bralec moral prazen iti domov. Kaj naj takemu dam prihodnjo zimo? Slovenski Gospodar tako lepo piSe o potrebi slovenskega narodnega ponosa in lepe povesti so sredstvo prve vrste, da se ta ponos pospeSuje. To opazovati, imam jaz najboljSo priliko. Ali mi je torej zameriti, 6e sem vsled zadrege, v kojo so me mnogokrat spravili pridni bralci, postal skrajno nevoljen — ker vem, da naših najlepših povesti ljudstvo še ne pozna. Gospodje, ki jim je narodne pro- buje mar, naj bi pač poskrbeli, da bi se našim marljivim bralcem pod slamnatimi strehami lahko podajalo naiprimernejše blago naših mojstrov - pripovedovalcev kakor Jurčiča, Erjavca, Mencingerja, Stritarja i. dr! Še vsega Martina Krpana nikdo ne pozna. Koliko zlata leži pod grudo zemlje, ljudstvo pa zraven stoji tarnaje, da trpi pomaBjkanje! Po leti pre tiskarne navadno nimajo prehudo dela, to bi bil čas, da bi se povesti tiskale, pa prav po ceni bi morala biti izdaja in prihodnjo zimo bi se naše ljudstvo že lahko ž njimi naslajalo. Slovenci smo ljudje, ki preveč tožimo, a si premalo vemo pomagati; včasi je kaka stvar tako labka, recimo, da je samo treba pripomniti, pa je, kakor neumni otroci, ki si ne vedo ponujati, stojimo in tarnamo in čakamo, da nas drugi narodi sunejo v kot. Torej Se enkrat: prav po ceni prirejeno zbirko naših najboljših povesti nam dajte do prihodnie zime! Spodnja Polskava Vse povsod se že organizujejo kmetijske zadruge, kakor poročajo slovenski časniki in baS to je dalo tudi vrlim Polskavlanom duška, da se zadružijo, ker zadruge je pri nas potreba. Gosp. J. Kač prišel je v našo sredino v nedeljo dne 11. febr. ter s svojim izvrstnim govorom razložil razmere kmetijskega stanu, v čemur mu vsi pritrjujemo. Njegove besede pa niso bile glas vpijočega v puščavi, ampak padle so na rodovita tla. Dal Bog, da bi tudi mnogo sadu obrodile. Ker pa takrat ni bilo dovolj udov, sklicali smo drugo zborovanje v nedelio dne 18. t. m. in takrat se je oglasilo 60 udov. Prebrala so se pravila in potem je sledila volitev. Izvoljenih je bilo enoglasno v načelništvo 8 in v nadzorništvo 7 udov. Načelnik je izvoljen vrl krščanski mož gospod Janez Hrastnik, veleposestnik v Spod. Polskavi, namestnik gsp. Jakob Glaser in blagajnik gsp. Karol Hrastnik veleposestnik. Vsi odborniki v načelništvu in nadzorništvu so krščansko-narodni možje ter bodo gotovo steber mlade osaovane zadruge. Imamo pa kakor povsod navadno tudi dovolj nasprotnikov zadruge, in žal, naši nasprotniki so celo posestniki. Toda le tisti, ki trobijo v rudeči rog. To nas pač prav nič ne straši, kajti pogum velja, in z združenimi močmi dosegli bodemo svoj cilj, ki nas bo pripeljal do blagostanja. Seve začetek je težak, saj imamo še besede g. Kača v spominu, da če danes vsadiš drevo, ti jutri ne bode že sadu rodilo, in z zadrugo je ravno tako, sedaj je še le osnovana in čez 1 ali 2 leti še tudi ne moremo Bog ve kaj vse imeti, pa le ne obupajmo, dragi kinetje, šlo bo vse v redu, akoravno je mala vstopnina in sicer 2 K in delež 10 K. Le pridno pristopaite, da bomo kmalu dosegli do 200 udov. Pomagaj nam Bog! A. V. Sladka gora. Anton Šebat, nad 40 let učitelj je 2. t. m. zatisnil svoje trudne oči v 65. letu. Ta blagi, bogaboječi gospod je bil rodom Gorenjc blizu Bleda doma. Šole je obiskoval v Ljubljani, pozneje v Celovcu. Po prestanih skušnjah je bil nekaj časa pri rajnem Skofu Slomšeku, pozneje kot učitelj v Št. Jurju ob juž. žel., kjer se ga Se danes radi spominjajo sedanji kmetje in kmetice, bivši njegovi šolarji. Rad je pripovedoval o tačasnih dobrih razmerah in tudi plačilih. Od tod je priSel zbog svoje marljivosti in vedne milobe v mesto Slov. Bistrico za učitelja, od koder si je Cez nekaj let želel priti za samostalnega voditelja, vsled česar je dobil službu v Lembergu, kjer je imel to srečo, si pndobiti skrbne, tihe gospodinje, ž njo pa tudi lepo, a malo posestvo na Sladki gori, na katerem je tudi sedaj v pokoju živel po prestanih težkih službenih letih in sicer v Cadramu, St. Jerneju, St. Kungoti n. P. Leta 1894. stopil je v pokoj, pa tudi kot penzijonist ni miroval, temveč Se supliral v Makolah, Laporju in v Črešnovcih. Na vseh krajih trudil se je neumorao za pouk in pravo krfičansko vzgojo mladine, izmed katere je sedaj več visokih gospodov, deloval je s vso vnemo za blagor nje in ljudstva; bil je najboljši oče svojih 3 vrlih otrok, za katere je skrbel kolikor so mu dopuščale tačasne slabe razmere in suhe letine. V zadnjih mesecih svojega življenja je večkrat pravil o veliki potrebi složnega delovanja učiteljstva z duhovščino, brez katere sloge ni mogoče doseči pravega smotra pri učeči se mladini, trdil je to tembolj kot stari v šoli osiveli učitelj ozirajoč se na svoje blago delovanje več kakor 40 Iet. Do zadnjega zdiha je bil pri zavednosti in poslovesu okoli stoječih umrl je na Svečnico zvečer. V pondeljek 5. t. m. je bil pogreb, katerega se je vdeležilo izvanredno mnogo ljudstva in tudi 8 g.g. učiteljev ter Solarji iz Lemberga in Sladke gore s častitim učiteljstvom. G. nadučitelj od sv. Petra n. Med. selu titrmšek je pri hiši vzel slovo, kakor tudi ob odprtem grobu v tolažbo zaostalim, v čast rajnemu in vzgled sosedom. — S pokojnim \e — izginil iz naših vrst naroden in bogaboječ učitelj. Bodi mu trajen spomin! —