Etnolog 16 (2006) BARONICA MARIA WAMBOLT IN ZDRAVLJENJE PRA[I^EV NA DOLENJSKEM S POMO^JO HOMEOPATIJE Nena @idov 37 IZVLE^EK Baronica Maria Wambolt, ki je `ivela na gradu Hmeljnik pri Novem mestu, je bila lai~na homeopatinja in je v za~etku 20. stoletja zdravila ljudi in pra{i~e iz okoli{kih krajev. Dokaz o njenem delovanju je zvezek, v katerega si je bele`ila svoje zdravljence med letoma 1906 in 1913. V ~lanku je predstavljeno njeno zdravljenje pra{i~ev. Na osnovi zapiskov iz zvezka avtorica ugotavlja, iz katerih krajev so bili pra{i~i, zaradi katerih bolezenskih simptomov oziroma bolezni so se lastniki pra{i~ev obra~ali na Wamboltovo in katera zdravila je uporabljala. Klju~ne besede: ljudsko zdravilstvo, ljudska veterina, homeopatija, pra{i~i, bolezni, Dolenjsko, grad Hmeljnik, plemstvo, Maria Wambolt ABSTRACT Baroness Maria Wambolt from Hmeljnik Castle near Novo mesto was a lay homeopath, who treated people and pigs from the environs in the early 20th century. Evidence on her activities is a notebook in which she recorded her patients from 1906 to 1913. The article presents her treatment of pigs. Based on the notes from the notebook, the article’s author established from which places the pigs were, what symptoms or diseases made their owners turn to the baroness for help, and which medicaments she used. Key words: folk medicine, folk veterinary medicine, homeopathy, pigs, diseases, Dolenjsko, Hmeljnik Castle, nobility, Maria Wambolt Homeopatija in zdravljenje `ivali Samuel Hahnemann je leta 1810 izdal Organon der Heilkunst, v katerem je prvi~ v knji`ni obliki predstavil osnove svoje nove metode zdravljenja, ki jo je poimenoval homeopatija. Prvotno je bila homeopatija namenjena le zdravljenju ljudi, vendar je za~el kmalu razmi{ljati tudi o zdravljenju `ivali. Med letoma 1811 in 1821 je nastal rokopis o homeopatskem zdravljenju `ivali z naslovom Homöopathische Heilkunst der Hausthiere, ki ga je Hahnemann najverjetneje predstavil na enem od sre~anj Leipziger Ökonomischen Gesellschaft, katere ~lan je bil (Kannengießer 1996: 237–238). Ideje o homeopatskem zdravljenju `ivali so postale zanimive za veterino, katere metode zdravljenja so bile v tedanjem ~asu dokaj omejene. S homeopatskim zdravljenjem doma~ih `ivali so se za~eli ukvarjati veterinarji, zdravilci in nekateri zdravniki, za za~etnika homeopatske veterine Etnolog 16 - 03.indd 37 11/26/06 10:54:41 PM Nena @idov pa velja Wilhelm Lux (1773–1849), veterinar v Leipzigu. V {tiridesetih letih 19. stoletja so za~eli izhajati strokovni ~lanki in knjige ter priro~niki o homeopatskem zdravljenju `ivali za doma~o rabo (Kannengießer 1996: 229–230). Uveljavitvi homeopatskega zdravljenja `ivali so sledili tudi lekarnarji, ki so za~eli izdelovati posebne homeopatske lekarnice za zdravljenje `ivali (Thierapotheke). Homeopatsko zdravljenje `ivali na Slovenskem Doslej je bilo zbranih `e kar nekaj podatkov o uporabi homeopatije na Slovenskem za zdravljenje ljudi (@idov 2004). Ka`e pa, da so se k nam dokaj hitro po nastanku raz{irile tudi ideje o homeopatskem zdravljenju `ivali. Po doslej zbranih podatkih 38 so se s tem ukvarjali ve~inoma laiki, ki so najve~krat zdravili tudi ljudi.1 Prvi viri o homeopatskem zdravljenju `ivali na Slovenskem so iz tridesetih let 19. stoletja. Leta 1832 je bilo v Archiv für die Homöopathische Heilkunst (Leipzig) objavljeno kraj{e poro~ilo o uspe{nem zdravljenju kroni~nega vnetja o~i pri konju. Avtor je bil iz Ljubljane, svoje identitete pa ni razkril in se je podpisal le kot B–i (B–i 1832: 154).2 Po vsej verjetnosti je {lo za laika, saj so avtorjem-zdravnikom v isti reviji poleg imena in priimka pripisali tudi poklic. Na Dolenjskem je leta 1835 s pomo~jo homeopatskega zdravila Aconit zdravil pra{i~jo rde~ico ({e neidentificirani) plemi~ iz Mokronoga, ki je bil odbornik Kmetijske dru`be. Uspe{no naj bi ozdravil ve~ kot 200 pra{i~ev, zato se mu je zdelo prav, da o uspehih zdravljenja seznani udele`ence ob~nega zbora Kmetijske dru`be leta 1837 (Stefan~i~ 1966: 52). V Kronovem pri Beli Cerkvi je `ivel Jakob Ko{ak (1829–1918), dolgoletni `upan, veleposestnik, mlinar in `agar. V bli`nji in daljni okolici je bil znan kot uspe{en homeopat, ki je s pomo~jo nem{kih priro~nikov brezpla~no zdravil ljudi in `ivino.3 Ljudi in `ivino je brezpla~no zdravil tudi duhovnik in slove~ homeopat Baltazar Bartol (1821–1911), ki je slu`boval v Starem trgu pri Poljanah, Sv. Kri`u pri Litiji, Dobrovi in Dolenji vasi pri Ribnici. K njemu so prihajali po zdravila s Kranjskega, Primorskega, [tajerskega in s Hrva{kega (Lesar 1925–1932: 26; Zduni} 1982: 11). V Mekinjah pri Kamniku je `ivel `ivinozdravnik Jernej Humar (1833–1908), brat znamenitega magnetista Jurija Humarja, ki je uporabljal tudi homeopatska zdravila (@urga, Mar{i~ 1998: 15, 33). S pomo~jo homeopatije je zdravila ljudi in pra{i~e baronica Maria Wambolt na gradu Hmeljnik pri Novem mestu, o ~emer pri~a njen zvezek z evidenco zdravljencev iz obdobja 1906–1913.4 Baronica Maria Wambolt – spregledana zdravilka Kljub temu, da omenjeni zvezek zdravljencev dokazuje, da je pri baronici Wambolt v za~etku 20. stoletja iskalo homeopatsko pomo~ veliko ljudi zase in za pra{i~e, je drugi viri ne omenjajo. Ne najdemo je v Trdinovih zapiskih (Trdina 1987; Dolenc 1980). Kaj malo pozornosti ji namenjajo Dolenjske novice, ki so ob njeni smrti sicer objavile 1 V ~lanku omenjam le tiste homeopate, pri katerih je v virih omenjeno, da so zdravili tudi doma~e `ivali. 2 Za podatek se zahvaljujem dr. Petru Anderschu iz Gradca. 3 Dolenjske novice 34, 1918 (14. 2.), str. 27. 4 Zvezek hrani Arhiv Republike Slovenije, Gra{~inski arhiv Hmeljnik, {katla 12. Etnolog 16 - 03.indd 38 11/26/06 10:54:43 PM Baronica Maria Wambolt in zdravljenje pra{i~ev na Dolenjskem s pomo~jo homeopatije Baronica Maria Wambolt (Arhiv Republike Slovenije, Gra{~inski arhiv Hmeljnik, {katla 12) 39 Etnolog 16 - 03.indd 39 11/26/06 10:54:43 PM Nena @idov kraj{o notico, v kateri pa ni o njenem homeopatskem zdravljenju niti besede.5 Za razliko od Jakoba Ko{aka, ki je umrl le {tiri leta kasneje; o njem so Dolenjske novice pisale iz~rpneje in tudi omenile, da je bil homeopat.6 Wamboltove ne najdemo omenjene v zapiskih terenskih ekip Slovenskega etnografskega muzeja z Dolenjskega (Sosi~: 2000), ~eprav so bili obdelani tudi kraji, ki jih najdemo v zvezku zdravljencev. Wamboltove ne omenjajo pregledi ljudske medicine na Dolenjskem (npr. Bogataj 1973). Ko je Marija Makarovi~ okoli leta 1985 pripravljala ~lanek O ljudskem zdravilstvu z Dolenjskega in iz Bele krajine,7 jo je na zvezek zdravljencev Marie Wambolt opozoril zgodovinar Stane Granda. Glede na to, da je sama pregledala {tevilne in raznovrstne vire o ljudski medicini na Dolenjskem, se ji zdi nerazumljivo, »da v obravnavanem gradivu ni zaslediti podatkov o iskanju zdravstvene pomo~i pri zdravilki Mariji Wambolt, ~eprav 40 vemo, da so hodili k njej bolniki iz razli~nih dolenjskih krajev« (Makarovi~ 2001: 110). Makarovi~eva na osnovi zvezka zdravljencev navaja nekaj krajev, od koder so zdravljenci prihajali, uporabljenih zdravil pa ne komentira. Leta 1989 je po opozorilu iz Arhiva Republike Slovenije o zvezku zdravljencev Marie Wambolt pisal tudi Milan Dolenc, zbiralec ljudskomedicinskih bukev. Med drugim omenja, da je za zdravljenje ljudi uporabljala »Arsenik zelo pogosto, nato Belladono, opij, Chino, Pulsatill, Hepar arsenik , razne ~aje in obkladke. /.../ Na{teta zdravila dajejo misliti, da je iz nekih priro~nikov preu~evala novej{a zdravila, ki so jih tedaj uporabljali« (Dolenc 1989: 199). Na temelju Dolen~evih navedb zdravil sem sklepala, da gre po vsej verjetnosti za homeopatska zdravila. Po pregledu zvezka je bila moja teza potrjena. Maria Wambolt je bila nedvomno lai~na homeopatinja! Potrditev sem na{la tudi v knjigi Bernarde Poto~nik, kjer sem naletela na podatek, da je bil homeopat njen mo` Franz Wambolt, vsaj po njegovi smrti pa je bila za okolico pomembna Maria, ki se je tudi ukvarjala s homeopatijo. Ka`e, da se po njeni smrti njeni potomci s homeopatijo niso ve~ ukvarjali, saj so homeopatski pripomo~ki v obdobju med obema vojnama kon~ali na grajskem podstre{ju (Poto~nik 1994: 29, 73). Maria baronica von Falkenstein je bila rojena leta 1848, Franz baron Wambolt pa leta 1829. Poro~ila sta se leta 1868 v Freiburgu in se preselila v grad Gross-Umstadt. Franz Wambolt je leta 1876 kupil posest in grad Hmeljnik pri Novem mestu, kamor sta se isto leto preselila iz Hessna in grad prenovila. V zakonu se jima je rodilo {est otrok (Poto~nik 1994: 14–15). Po Franzovi smrti leta 1908 je leto kasneje grad podedovala Maria. Umrla je 20. novembra 1915. Pokopali so jo v dru`insko grobnico v Nem~iji,8 grad pa je pri{el v last sina Filipa Hugona Wambolta (Smole 1982: 183) in ostal v lasti dru`ine Wambolt do druge svetovne vojne. Hugon se je leta 1938 preselil na dru`insko posest v Frischau, skrb za grad pa je prevzela h~i Anna. Leta 1945 so grad dru`ini Wambolt z utemeljitvijo, da je lastnik nem{ke narodnosti, zaplenili, dru`inski ~lani pa so se razselili (Stopar 2000: 87–92). 5 Dolenjske novice 31, 1915 (10. 12.), str. 146. 6 Dolenjske novice 34, 1918 (14. 2.), str. 27. 7 ^lanek je bil objavljen leta 2001 v Traditiones. 8 Dolenjske novice 31, 1915 (10. 12.), str. 146. Etnolog 16 - 03.indd 40 11/26/06 10:54:46 PM Baronica Maria Wambolt in zdravljenje pra{i~ev na Dolenjskem s pomo~jo homeopatije Leta 1983 je bil arhiv gra{~ine Hmeljnik iz Avstrije vrnjen v Slovenijo (Dolenc 1989: 199), kjer ga hrani Arhiv Republike Slovenije. Med korespondenco Marie Wambolt je ohranjen s ~rnilom in navadnim svin~nikom popisan karirast zvezek s trdimi ~rnimi platnicami, ki meri 10,5 x 16,5 cm.9 V zvezek si je baronica zapisovala podatke o ljudeh in pra{i~ih, ki jih je zdravila s pomo~jo homeopatije. Kdaj natan~no je za~ela Wamboltova zdraviti, `al ne vemo, verjetno pa {e pred letom 1906. Po doslej zbranih podatkih sta v istem obdobju na Dolenjskem s pomo~jo homeopatije zdravila `ivali vsaj {e Jakob Ko{ak v Kronovem pri Beli Cerkvi in duhovnik Baltazar Bartol v Dolenji vasi pri Ribnici (Lesar 1925–1932: 26; Zduni} 1982: 11). Sicer je konec 19. in v za~etku 20. stoletja na Dolenjskem delovalo {e ve~ drugih lai~nih homeopatov (duhovniki, plemi~i, posestniki), ki so zdravili ljudi. 41 Zvezek zdravljencev Zvezek zdravljencev Marie Wambolt je kot vir zelo izjemen tako z vidika preu~evanja delovanja zdravilcev nasploh kot z vidika preu~evanja lai~nih homeopatov. V raznih virih in literaturi je evidentiranih kar precej zdravilcev, ki so v preteklosti delovali v raznih predelih Slovenije, vendar niso vodili evidence o svojih zdravljencih. Marsikaj pa nam zvezek Marie Wambolt pove tudi o njenih zdravljencih. V zvezku je ve~ sto zapisov; prvotno jih je bilo {e ve~, vendar je nekaj listov iztrganih. Prvi zapis je iz 15. 12. 1906 in zadnji iz 27. 10. (verjetno) 1913. Leta zadnjega zapisa ne moremo z gotovostjo dolo~iti zaradi manjkajo~ih listov in zaradi ob~asnih pomot Wamboltove pri zapisovanju datumov. Tako bi bil zadnji zapis morda lahko tudi iz leta 1914 ali 1915. Zapisi so v nem{~ini,10 vklju~no z ve~ino krajevnih imen. Nekatera so zapisana tudi v slovenski verziji, vendar v nepravilni obliki (ker baronica imen ni poznala, jih je zapisala, kakor jih je pa~ sli{ala), zato je nekatera te`ko identificirati. Tudi iste priimke je v~asih zapisovala na razli~ne na~ine (npr. Kova{i{, Kova{i~, Kowa{i{, Kowa{itz). Vsi zapisi so v »telegrafskem« stilu – uporabljala je {tevilne okraj{ave (npr. L = Löffel, O = oben, T = Tag, M = Monat, J. = Jahr, Gr. = größ, K = klein, Pf. = Pfarre …). Popoln zapis za ljudi vsebuje datum obiska, priimek in ime zdravljenca, kraj bivanja, starost, bolezenske simptome, predpisana zdravila in na~in uporabe. V primeru, da je bila ista oseba pri baronici `e kdaj prej, je pripisan {e datum prej{njega obiska in opomba o zdravstvenem stanju po uporabi predpisanih zdravil (bolje / ni bolje). Zvezek vsebuje tudi okoli 115 zapisov,11 povezanih s pra{i~i. Idealen zapis ima poleg datuma obiska navedeno ime lastnika, kraj bivanja, {tevilo obolelih pra{i~ev, bolezenske simptome in ~as trajanja, predpisano zdravilo in na~in uporabe. Ponekod so dodani podatki o starosti (mlada / stara svinja) oziroma velikosti (majhna / velika svinja) pra{i~ev. @al pa podobno kot pri ljudeh tudi pri pra{i~ih v ve~ini zapisov vsaj kak{en od na{tetih podatkov manjka. Ponekod so izpu{~eni lastniki, ponekod kraj 9 Arhiv Republike Slovenije, Gra{~inski arhiv Hmeljnik, {katla 12. O zdravljenju ljudi pri~ajo tudi ohranjena pisma zdravljencev. 10 Wamboltova je morala za sporazumevanje z okoli{kimi kmeti vsaj do neke mere razumeti slovenski jezik, o~itno pa ji je {lo bolje od rok zapisovanje v nem{~ini. 11 Za nekaj zapisov ni povsem jasno, ali se nana{ajo na ljudi ali pra{i~e. Etnolog 16 - 03.indd 41 11/26/06 10:54:46 PM Nena @idov 42 Zvezek zdravljencev Marie Wambolt (Arhiv Republike Slovenije, Gra{~inski arhiv Hmeljnik, {katla 12) bivanja, namesto simptomov v~asih pi{e le bolne svinje. Kljub nekaterim nepopolnim podatkom pa v zvezi z zdravljenjem pra{i~ev lahko izvemo, katere simptome oziroma bolezni je zdravila in katera zdravila je uporabljala. Prav tako lahko izvemo, iz katerih krajev so bili zdravljeni pra{i~i in na osnovi tega sklepamo o socialnem izvoru njihovih lastnikov.12 Od kod Wamboltovi znanje in zdravila? Glede na to, da se je baronica Wambolt na grad Hmeljnik priselila leta 1876, je po vsej verjetnosti znanje o homeopatiji »prinesla s seboj« iz Nem~ije.13 Zanimivo bi bilo vedeti, s pomo~jo katerih homeopatskih priro~nikov je dolo~ala zdravila. @al pa je bila bogata grajska knji`nica uni~ena leta 1942, ko so hmeljni{ki grad zasedli partizani in ga izropali ter za`gali (Stopar 2000: 87–92). Tako se doslej edini odkriti namig o mo`nem uporabljenem priro~niku skriva v njenem zvezku zdravljencev, kjer je na eni od strani med predpisanimi zdravili zapisan priimek Lutze. Po vsej verjetnosti gre za Arthurja Lutzeja (1813–1870), znanega nem{kega homeopata, ki je zaslovel predvsem v ~asu delovanja na svoji kliniki, ki jo je leta 1854 za~el graditi v kraju Köthen (Streuber 1996: 178). Letno je kliniko obiskalo 25.000–30.000 ljudi (Willfahrt 1996: 279). 12 Za bolj natan~no dolo~itev socialnega izvora bi bilo potrebno pregledati mati~ne knjige. 13 Po ustnih podatkih vnuka Philippa Wambolta se je s homeopatijo ukvarjal tudi njen mo` Franz, zato obstaja tudi mo`nost, da se je seznanjala s homeopatijo tudi z njegovo pomo~jo. Etnolog 16 - 03.indd 42 11/26/06 10:54:46 PM Baronica Maria Wambolt in zdravljenje pra{i~ev na Dolenjskem s pomo~jo homeopatije Njegovo najpomembnej{e delo je priro~nik Lehrbuch der Homöopathie (1860), ki je bil namenjen predvsem laikom. O~itno je bil zelo raz{irjen, saj so ponatisi izhajali {e po avtorjevi smrti – leta 1919 je iz{la 15. izdaja (Streuber 1996: 180). Precej{nja verjetnost je, da je Wamboltova res uporabljala priro~nik Arthurja Lutzeja. Kot zanimivost naj dodam, da je Lutzejev homeopatski priro~nik Lehrbuch der Homöopathie uporabljal tudi `e omenjeni, prav tako na Dolenjskem delujo~i lai~ni homeopat Jakob Ko{ak v Kronovem pri Beli Cerkvi.14 Na svoji kliniki je imel Lutze ves ~as na prodaj posamezna zdravila in razli~ne homeopatske lekarnice. Poleg posebnih lekarn proti zobobolu, koleri, ~rnim kozam … je prodajal tako imenovane lekarne za doma~o rabo, potovalne lekarne, `epne lekarne … v razli~nih izvedbah (les, usnje, karton) in z razli~nim {tevilom zdravil (Streuber 1996: 180). Prodajal jih je celo v Ameriko, Avstralijo in Afriko (Willfahrt 1996: 43 279). Morda je Wamboltova uporabljala tudi Lutzejeva zdravila. Sicer pa so bila na Slovenskem konec 19. in v za~etku 20. stoletja v uporabi tudi homeopatska zdravila doma~ih proizvajalcev (npr. Mayrjeve lekarne Pri zlatem jelenu in Trnkoczyjeve lekarne v Ljubljani)15 in najve~jega nem{kega proizvajalca homeopatskih zdravil, lekarnarja in zalo`nika Willmarja Schwabeja iz Leipziga (1839–1917) (Willfahrt 1996). Zakaj so se kmetje obra~ali na Wamboltovo? Te`ko je z gotovostjo trditi, kak{ni so bili motivi baronice za zdravljenje. Morda so bili del njene »dobrodelne« aktivnosti,16 ki je sicer sodila v »delokrog« plemkinj, vendar jih je v kme~kem okolju, v katerem je `ivela, te`ko udejanjala. Presene~a pa, da je v Dolenjskih novicah nikoli ne omenjajo v zvezi z dobrodelnostmi. Le te`ko bi verjela, da je bilo zdravljenje povezano z dodatnim dohodkom. Glede na to, da so pri njej iskali pomo~ ve~inoma dolenjski kmetje, je skoraj zagotovo zdravila brezpla~no.17 Precej verjetno pa je, da so ji ljudje prina{ali darove, najbr` predvsem razne kme~ke pridelke (primerjaj @idov 2005: 334). Brezpla~no zdravljenje je najbr` eden od razlogov, zaradi katerega so se revni kme~ki ljudje obra~ali nanjo in ne na uradno javno veterinarsko slu`bo na Dolenjskem. Zakon o organizaciji javne zdravstvene slu`be iz leta 1870 je vklju~eval tudi veterinarsko slu`bo, ki je bila organizirana po politi~nih okrajih. Veterinarsko slu`bo so izvajali de`elni in okrajni `ivinozdravniki (Stefan~i~ 1966: 73). V okraju ^rnomelj so dobili okrajnega veterinarja leta 1875, leta 1979 pa v okrajih Novo mesto in Ko~evje. Vsa okrajna glavarstva so dobila veterinarje leta 1896 (Stefan~i~ 1966: 81, 83). V Novem mestu je kot okrajni veterinar od 1884. do upokojitve leta 1926 deloval Otmar Skale (Stefan~i~ 1966: 92), ki je skrbel za bolne doma~e `ivali, jih cepil proti nalezljivim boleznim in po Dolenjskem prirejal predavanja o umni `ivinoreji, `ivinskih boleznih, 14 Hrani ga njegova pravnukinja etnologinja mag. Helena Lo`ar - Podlogar iz Ljubljane. 15 O izdelavi in prodaji homeopatskih zdravil v omenjenih lekarnah pri~ajo reklamni oglasi za Trnkoczyjevo lekarno v Slovencu iz konca 19. stoletja ter kuverte za recepte in »reklamne« knji`ice obeh lekarn. 16 Nekaterim okoli{kim cerkvam je npr. poklonila slike. 17 Na Dolenjskem sta brezpla~no zdravila `ivali tudi `e omenjena Jakob Ko{ak in Baltazar Bartol. Etnolog 16 - 03.indd 43 11/26/06 10:54:48 PM Nena @idov 44 Grad Hmeljnik leta 1911 (Knji`nica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja) trgovanju z `ivino ...18 Seveda pa je bilo potrebno za njegovo zdravljenje pla~ati, ~esar pa si revni dolenjski kmetje ve~inoma niso mogli privo{~iti. Za tiste, ki niso bili iz bli`nje okolice Novega mesta, je bil veterinar zaradi slabih prometnih povezav predale~, zagotovo pa lahko med razloge uvrstimo tudi nezaupanje preprostih ljudi v postopke tedanje uradne veterine. Zakaj je Wamboltova zdravila le pra{i~e? Glede na to, da se homeopatija uporablja za zdravljenje vseh (doma~ih) `ivali (`ivina, psi, ma~ke), se zastavlja vpra{anje, zakaj so se Dolenjci na Wamboltovo obra~ali le v primeru pra{i~jih bolezni. Lahko bi {lo za dobre izku{nje z zdravljenjem pra{i~ev v preteklosti. Tak primer bi bilo lahko uspe{no homeopatsko zdravljenje pra{i~je rde~ice leta 1835 v okolici Mokronoga na Dolenjskem (Stefan~i~ 1966: 52). Vendar se zdi glede na ~asovno oddaljenost to malo verjetno. Tako se zdi {e najbolj mo`na razlaga, da so pri Wamboltovi iskali pomo~i le v primeru bolezni pra{i~ev zaradi velikega gospodarskega pomena, ki ga je imela pra{i~ereja na Dolenjskem v za~etku 20. stoletja. Pred prvo svetovno vojno je veljala za najva`nej{o kmetijsko panogo19 in za glavni vir dohodkov na Dolenjskem.20 Predvsem naj bi to veljalo za male in revne kmete, za katere je bila gospodarsko zelo pomembna za~asna reja – dvakrat na leto so kupovali mlade pra{i~e, jih nekaj ~asa redili in potem spet prodali.21 Mladi pra{i~i so najve~krat prihajali s Hrva{kega, ker na Dolenjskem ni bila v zadostni meri razvita reja plemenskih svinj 18 Dolenjske novice 22, 1906 (15. 10.), str. 181. 19 Dolenjske novice 26, 1910 (10. 1.), str. 6–7. 20 Dolenjske novice 22, 1906 (15. 3.), str. 52; (1. 4.), str. 57. 21 Dolenjske novice 22, 1906 (15. 5.), str. 84; (15. 6.), str. 105. Etnolog 16 - 03.indd 44 11/26/06 10:54:48 PM Baronica Maria Wambolt in zdravljenje pra{i~ev na Dolenjskem s pomo~jo homeopatije in ni bilo dovolj merjascev. S hrva{kimi pra{i~i pa so pogosto prihajale tudi nalezljive pra{i~je bolezni kot rde~ica in pra{i~ja kuga.22 Pra{i~je bolezni na Dolenjskem v za~etku 20. stoletja Nalezljivi bolezni, ki sta zelo ogro`ali pra{i~e na Dolenjskem v za~etku 20. stoletja, sta bili predvsem rde~ica in pra{i~ja kuga. Rde~ica (pire~ ogenj, {krlatinka, ogenj sv. Antona, {en, rde~a bolezen) je bila na Dolenjskem pogosta od leta 1835 dalje (Stefan~i~ 1966: 52–55). Zelo raz{irjena je bila tudi {e v za~etku 20. stoletja in je zaradi visoke smrtnosti pra{i~ev pomenila veliko gospodarsko {kodo. Leta 1906 so na tedanjem Kranjskem za~eli razmi{ljati o uvedbi cepljenja, ki se je v nekaterih de`elah `e izkazalo kot u~inkovito.23 Glavni odbor cesarsko-kraljeve Kmetijske dru`be v Ljubljani je leta 45 1907 za~el zbirati podatke o eventualnih interesentih za cepljenje, ki so ga potem za~eli izvajati leta 1908.24 V novome{kem okraju so bili v zvezi s cepljenjem zelo nezaupljivi, prvo leto so se za cepljenje prijavili le kmetijska {ola na Grmu, `upan I. Zurc in bolni{nica v Kandiji. Prvo cepljenje na Dolenjskem je izvedel okrajni vi{ji `ivinozdravnik Otmar Skale, pra{i~i pa so cepljenje dobro prenesli.25 Do konca maja je bilo cepljenih 176 pra{i~ev.26 Do srede avgusta 1908 od skupno cepljenih 295 pra{i~ev v novome{kem okraju ni nobeden obolel.27 Zaradi uspe{nosti cepljenja v letu 1908 (na Kranjskem je bilo cepljenih nad 6000 pra{i~ev, od tega jih je zbolelo le 20 in poginilo 10)28 so s cepljenjem nadaljevali v naslednjih letih. Leta 1909 so na Kranjskem proti rde~ici cepili 10.351 pra{i~ev, najmanj na Dolenjskem, skupaj 1911 pra{i~ev.29 Tudi naslednja leta so vsako pomlad zbirali prijave za cepljenje, vendar ka`e, da kljub dr`avnim prispevkom in dodatnim koli~inskim popustom na Dolenjskem do leta 1915 zanj ni bilo velikega interesa.30 Rde~ica se je pojavljala predvsem v poletnih mesecih, obolevali so ve~inoma mladi pra{i~i, ve~ pra{i~ev je zbolelo hkrati. Bolni pra{i~i so nehali `reti, imeli so te`ave s prebavo, spremenjeno telesno temperaturo, te`ave z dihanjem, hojo in so le`ali. Drugi dan bolezni so se jim na uhljih, vratu, trebuhu in med nogami pojavile rde~e lise, ki so postale vijoli~aste in rjavo-vijoli~aste in se zlivale med seboj. Bolni pra{i~i so najve~krat poginili v enem do treh dneh. Smrtnost je bila 80- do 90-odstotna (Dular 1909: 144–145, 147). Pra{i~ja kuga je se je na Kranjskem prvi~ pojavila leta 1896 in je pri{la s Hrva{kega. Do leta 1900 je na Kranjskem za pra{i~jo kugo poginilo 1329 pra{i~ev (Stefan~i~ 1966: 55–56). V za~etku 20. stoletja je bila na Dolenjskem zelo pogosta, vir oku`be pa so 22 Dolenjske novice 22, 1906 (15. 6.), str. 105. 23 Dolenjske novice 22, 1906 (1. 9.), str. 154; (15. 9.), str. 164. 24 Dolenjske novice 24, 1908 (1. 2.), str. 20, 24; (1. 4.), str. 55. 25 Dolenjske novice 24, 1908 (15. 5.), str. 84. 26 Dolenjske novice 24, 1908 (1. 6.), str. 90. 27 Dolenjske novice 24, 1908 (15. 8.), str. 130. 28 Dolenjske novice 24, 1908 (12. 3.), str. 88. 29 Dolenjske novice 26, 1910 (10. 1.), str. 6–7. 30 Dolenjske novice 26, 1910 (10. 4.), 53; 31, 1915 (28. 5.), str. 34. Etnolog 16 - 03.indd 45 11/26/06 10:54:50 PM Nena @idov 46 Grad Hmeljnik leta 2006. Foto: N. @idov bili pra{i~i, uvo`eni s Hrva{kega. Zaradi pra{i~je kuge so na Dolenjskem leta 1906 za nekaj ~asa celo prepovedali trgovanje z njimi in ukinili pra{i~je sejme v Novem mestu.31 Bolezen se je v nekaterih krajih Dolenjske ponovno pojavila leta 1909.32 Oboleli pra{i~i so zaradi izgube apetita huj{ali, veliko so pili, se opotekali, ve~ino ~asa so prele`ali; imeli so te`ave z dihanjem, pogosto so ka{ljali; v blatu so bili sledovi krvi, po glavi, u{esih, vratu in trebuhu so se jim pogosto pojavile rde~e pegice ali mozolji. Nekateri so poginili v nekaj dneh, sicer pa je bolezen trajala od nekaj dni do nekaj mesecev. ^e je pri{la kuga v svinjak, je zbolelo do 95 odstotkov pra{i~ev (Dular 1909: 146–148). Med pra{i~i na Dolenjskem je bila dokaj pogosta bolezen tudi sajasti izpu{~aj (srbe~ica, smolnate grinte). Pra{i~i se kljub rednemu prehranjevanju niso zredili, mo~no so huj{ali in se zaradi srbe~ice drgnili. Na ko`i so se jim naredili mehur~ki, ki so popokali, nastale so rumenkaste hraste, ki so tekom ~asa po~rnele.33 Med mladimi pra{i~ki, ki so {e sesali, se je ob~asno pojavljala driska.34 Leta 1911 je bila predvsem v Beli krajini raz{irjena kuga na gobcu in parkljih, zato so prepovedali vse sejme.35 31 Dolenjske novice 22, 1906 (1. 3.), str. 43–44. 32 Dolenjske novice 25, 1909 (28. 5.), str. 176. 33 Dolenjske novice 27, 1911 (25. 7.), str. 105; Dular (1909: 254) . 34 Dolenjske novice 23, 1907 (1. 9.), str. 177. 35 Dolenjske novice 27, 1911 (10. 11.), str. 167. Etnolog 16 - 03.indd 46 11/26/06 10:54:50 PM Baronica Maria Wambolt in zdravljenje pra{i~ev na Dolenjskem s pomo~jo homeopatije Bolezni pra{i~ev, ki jih je zdravila Wamboltova Kmetje so se obra~ali na Wamboltovo zaradi razli~nih te`av, ki so jih opazili pri svojih pra{i~ih, pri ~emer je bil odzivni ~as razli~en. Ob nekaterih te`avah (npr. pri rde~ih made`ih36) so se k njej odpravili `e dan po tem, ko so se pojavile, ob drugih spet so njeno pomo~ iskali po nekaj dneh, ~e te`ave niso izginile same. Najpogosteje je {lo za te`ave pri krmljenju (pra{i~i niso `rli, `rli so premalo, `rli so samo dolo~ene stvari ali se kljub normalnemu `rtju niso redili). Po zdravila so se odpravili, ~e so imeli pra{i~i te`ave s prebavo (zaprtje ali diareja, trebu{ni kr~i), ~e so bili togotni, omoti~ni, ~e so imeli te`ave s hojo, ~e so ve~ino ~asa le`ali ali sploh niso mogli vstati, ~e so ka{ljali, imeli otekel vrat, te`ave z dihanjem, spremenjeno telesno temperaturo ali temperaturo nekaterih delov telesa, zaradi sprememb na ko`i (izpu{~aji, made`i), ~e svinje niso 47 imele menstruacije, v primeru te`av ob kotitvi, zaradi po{kodb in krvavitev. Seveda je {lo najve~krat za kombinacijo ve~ te`av. Wamboltova ni postavljala diagnoz – ni si zapisala, za katero bolezen gre, temve~ si je, kot je to obi~ajno pri homeopatskem zdravljenju, zapisovala le simptome.37 Tako lahko na osnovi simptomov, starosti pra{i~ev, letnega ~asa, v katerem se je obolenje pojavilo, in {tevila obolelih pra{i~ev pri istem lastniku sklepamo, za katere bolezni je {lo. Kadar je pri{la neka oseba po zdravila za ve~ pra{i~ev, ki so imeli iste simptome, je {lo zagotovo za nalezljivo bolezen. Enako tudi, ~e je imelo ve~ pra{i~ev iz istega kraja podobne bolezenske simptome. Wamboltova je zagotovo zdravila rde~ico. Prepoznamo jo med zapisanimi simptomi: rde~i / vijoli~asti made`i, svinja ne more stat, le`i, ne `re. Simptom rde~i / vijoli~asti made`i se ve~inoma pojavlja v poletnih mesecih, kar je {e dodaten dokaz, da gre za rde~ico. V enem primeru je celo eksplicitno zapisano, da gre za to bolezen. Med zapisi najdemo tudi simptome veliki in majhni izpu{~aji (na hrbtu), ka{elj, te`ave z dihanjem, ki bi lahko kazali na pra{i~jo kugo. Precej pogost simptom je tudi oteklo grlo, povezan s prehladom. Katera zdravila je uporabljala Wamboltova? V~asih so kmetje pri{li k baronici zaradi svojih zdravstvenih te`av in bolezni pra{i~ev. Primer: 17. junija 1913 se je oglasila Svetan Ne`a (40 let), Cerovec. Imela je trgajo~e bole~ine, ve~ tednov je ka{ljala, bila vro~i~na in slabotna. Hkrati je dobila {e zdravilo za svojo svinjo, ki ni imela apetita in se je tresla. Primer: 17. novembra 1906 se je zaradi te`av z `elodcem pri Wamboltovi oglasil Bagner Anton iz Mirne Pe~i. Mimogrede je dobil {e zdravili za svoja dva pra{i~a, ki nista `rla. Nekateri so prihajali po zdravila le za pra{i~e. Opisali so te`ave `ivali, baronica je v zvezek zapisala simptome (npr. ne `re, le`i / oteklo grlo, `re samo mleko / tri dni ka{lja / ne more stati) ter dolo~ila in dala zdravilo. Ve~inoma so se zaradi iste bolezni 36 O~itno so se zavedali nevarnosti rde~ice. 37 Le v enem primeru je zapisala diagnozo – rde~ica. Etnolog 16 - 03.indd 47 11/26/06 10:54:51 PM Nena @idov oglasili le enkrat, nekateri tudi dvakrat. ^e so ponovno pri{li po zdravila, si je zabele`ila stanje: nespremenjeno / bolje. V kolikor se je stanje izbolj{evalo, je obi~ajno predpisala ista zdravila, sicer jih je zamenjala. Primer: 14. januarja 1907 je Wamboltova za bolnega pra{i~a iz Trebelnega dolo~ila zdravili Arsenicum Album in Calcarea Carbonica. 19. januarja se je lastnik pra{i~a zopet oglasil. Stanje pra{i~a se je izbolj{alo, zato je ponovno dobil isti zdravili. Wamboltova je za zdravljenje pra{i~ev uporabljala trinajst homeopatskih zdravil.38 Najve~krat je predpisala Arsenicum Album, sledila pa so zdravila Calcarea Carbonica, Bryonia, Belladonna, Nux Vomica, Apis, Aconitum, Rhus Toxicodendron, Mercurius Solubilis, Chamomilla, Pulsatilla, Arnica in China. Predpisala oziroma dala jim je eno do tri zdravila hkrati.39 Kmetje so jih morali dajati pra{i~em po `lici: eno `lico na pol 48 ure, na uro ali na dve uri. Obi~ajno so na za~etku dajali zdravila bolj pogosto (na pol ure, na eno uro), potem redkeje (na eno uro, na dve uri) do izbolj{anja. Krajevni izvor pra{i~ev K Wamboltovi so prihajali po zdravila za pra{i~e kmetje iz {tevilnih dolenjskih vasi in zaselkov. Najve~ jih je prihajalo iz okolice gradu Hmeljnik (Gorenje in Dolenje Karteljevo, Pristava, Selo pri Zagorici, Gorenje in Dolenje Kamenje, @dinja vas, Dobrava, Daljni Vrh, Bor{t, Gorenje in Dolenje Kamence, Jagodnik, Nova Gora, Globo~dol, Hribe, [umeje), iz Mirne Pe~i z okolico (Mali Kal, Veliki Kal, Mali Vrh, Gori{ka vas, Hrastje pri Mirni Pe~i), iz okolice Trebnjega (Kamni Potok, Kamna Gora, Pristava). Zdravila je {e pra{i~e iz krajev Trebelno, Radna vasi, Cerovec pri Trebelnem, ^em{e, Udna vas, [tatenberk, [entjurij na Dolenjskem, Kri` in Pre~na.40 Zaradi bolezni pra{i~ev so se nanjo obra~ali predvsem kmetje, ki so bili blizu gradu Hmeljnik. Najbolj oddaljeni so bili v zra~ni ~rti okoli 15 km, kar pomeni, da so do Hmeljnika pe{a~ili do nekaj ur. Natan~nega {tevila zdravljenih pra{i~ev ni mogo~e ugotoviti, saj je Wamboltova vodila {tevil~no evidenco le, kadar so pri{li k njej po zdravila za enega do tri pra{i~e. V nekaj primerih pa, ko je {lo za ve~ pra{i~ev istega gospodarja, je zapisala le svinje – brez navedbe njihovega {tevila. Tako lahko ocenjujemo, da je {lo skupaj za okoli 200 pra{i~ev. Sklep Maria Wambolt je bila nedvomno pomembna zdravilka tako za o`jo okolico gradu Hmeljnik pri Novem mestu kot tudi za {ir{e obmo~je Dolenjske. S pomo~jo homeopatije je zdravila ljudi in pra{i~e, pri ~emer je bil dele` ljudi precej ve~ji. Tudi geografsko obmo~je, v okviru katerega je zdravila ljudi, je bilo {ir{e od tistega s pra{i~i. Glede na krajevni izvor lahko sklepamo, da so jo v zvezi z zdravljenjem pra{i~ev obiskovali predvsem revnej{i dolenjski kmetje. S pomo~jo homeopatije je zdravila nalezljive in 38 Za zdravljenje ljudi je Wamboltova uporabljala okoli petdeset zdravil. Za zdravljenje ljudi in `ivali uporablja homeopatija ista zdravila. 39 Ne vemo, ali je {lo za kroglice ali kapljice. 40 Geografsko obmo~je, v katerem je zdravila ljudi, je bilo precej {ir{e. Etnolog 16 - 03.indd 48 11/26/06 10:54:51 PM Baronica Maria Wambolt in zdravljenje pra{i~ev na Dolenjskem s pomo~jo homeopatije druge bolezni pra{i~ev. Na osnovi zvezka zdravljencev te`ko sodimo o uspehih njenega zdravljenja, saj ni~ ne vemo o pra{i~ih, katerih lastniki so se oglasili pri njej le enkrat. Res pa je, da so tisti, ki so se ponovno oglasili, poro~ali o izbolj{anju. LITERATURA B–i 1832 Homöopathische Heilung einer chronischen Augenkrankheit bei einem Pferde. Archiv für die Homöopathische Heilkunst 12, {t. 3, str. 154. BOGATAJ, Janez 1973 Iz ljudske medicine na Dolenjskem. V: Zgodovinski oris zdravstva na Dolenjskem. Ljubljana : Zdravstveni vestnik. Str. 26–43. 49 DOLENC, Milan 1975 Sti{ka okolica je bila sredi{~e ljudske medicine na Dolenjskem. Zbornik ob~ine Grosuplje 7, str. 180–188. 1980 Etnoveterinarstvo v delih pisatelja Janeza Trdine. V: Janez Trdina – etnolog : zbornik posvetovanja ob 150-letnici rojstva Janeza Trdine. Ljubljana : Slovensko etnolo{ko dru{tvo. Str. 49–55. 1989 Knjiga pacientov baronice Marije Wambolt s Hmeljnika. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 29, {t. 3–4, str. 199. DULAR, Franjo 1909 Doma~i `ivinozdravnik : za potrebe kmetskega stanu. Celovec : Dru`ba sv. Mohorja. KANNENGIEßER, Ursula-Ingrid 1996 Der Tierarzt J. J. Lux (1773–1949) und die Veterinärhomöopathie im 19. Jahrhundert. V: Homöopathie : Patienten, Heilkunde, Institutionen von den Anfängen bis heute / Martin Dinges (hrsg.). Heidelberg : Haug. Str. 228–252. LESAR, Josip 1925–1932 Bartol Baltazar. V: Slovenski biografski leksikon : prva knjiga. Ljubljana : Zadru`na gospodarska banka. Str. 26. MAKAROVI^, Marija 2001 O ljudskem zdravilstvu z Dolenjskega in iz Bele krajine. Traditiones 30, {t. 2, str. 89–112. POTO^NIK, Bernarda 1994 Hmeljnik : na~in `ivljenja plemi{ke dru`ine Wambolt von Umstadt med prvo in drugo svetovno vojno. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. SMOLE, Majda 1982 Gra{~ine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije. SOSI^, Barbara 2000 Gradivo o ljudski medicini v zapiskih terenskih ekip Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolog 10, str. 213–254. STOPAR, Ivan, 2000 Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 2, Dolenjska. Knj. 1, V pore~ju Krke. Ljubljana : Viharnik. STEFAN^I^, Ante 1966 Za~etek in razvoj veterinarstva na Slovenskem do prve svetovne vojne. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti. STREUBER, Ingeborg 1996 Ein Macher : Arthur Lutze (1813–1870) : »Der Mensch kann, was er will, doch muß er glauben und vertrauen«. V: Homöopathie : Patienten, Heilkunde, Institutionen von den Anfängen bis heute / Martin Dinges (hrsg.). Heidelberg : Haug. Str. 160–164. TRDINA, Janez 1987 Podobe prednikov : zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870–1879.Ljubljana : Univerzitetna konferenca ZSMS. VALENTIN^I^, Stane 1992 @ivinozdravstvo na podro~ju ob~ine Grosuplje v prej{njem in prvi polovici tega stoletja. Zbornik ob~ine Grosuplje 17, str. 35–42. WILLFAHRT, Joachim Etnolog 16 - 03.indd 49 11/26/06 10:54:51 PM Nena @idov 1996 Wie der homöopatische Apoteker und Verleger Willmar Schwabe (1839–1917) und seine Wegbereiter im Laufe des 19. Jahrhunderts der Homöopathie ein Millionenpublikum verschafften. V: Homöopathie: Patienten, Heilkunde, Institutionen von den Anfängen bis heute / Martin Dinges (hrsg.). Heidelberg: Haug. Str. 270–295. ZDUNI], Drago (ur.) 1982 Ribnica skozi stoletja. Ribnica : Skup{~ina ob~ine. Zagreb : Spektar. @IDOV, Nena 2004 An Overview of the History of Homeopathy in Slovenia in the 19th Century. Medizin, Gesellschaft und Geschichte 23, str. 181–199. 2005 Jurij Humar in njegovo zdravljenje ljudi z magnetizmom. Etnolog 15, str. 323–343. @URGA, Janez; MAR[I^, Stanislav M. 1998 ^udodelnik s Primskovega : Jurij Humar, 1819–1890. Celovec, Ljubljana, Dunaj : Mohorjeva zalo`ba. 50 VIRI Dolenjske novice, 1906–1915, Novo mesto : J. Krajec Arhiv Republike Slovenije Dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja BESEDA O AVTORICI Nena @idov, dr., je muzejska svetovalka in kustodinja za socialno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju. V letih 1997–2003 je bila urednica muzejske periodi~ne publikacije Etnolog in ve~ let urednica knji`ne zbirke Knji`nica Slovenskega etnografskega muzeja. Doktorirala je z nalogo Alternativna medicina v Sloveniji, Etnolo{ki vidik (1996). Objavila je knjigi Ljubljanski `ivilski trg (1994) in Ob~ina Ljubljana Be`igrad (1991). V Sloveniji in tujini je objavila vrsto ~lankov. Ukvarja se s preu~evanjem ljudske in alternativne medicine, ljudskega prava in {eg. ABOUT THE AUTHOR Nena @idov, Ph. D., museum adviser, curator of social culture in the Slovene Ethnographic Museum. She was the chief editor of the museum’s periodical Etnolog from 1997–2003 and of the collection Library of the Slovene Ethnographic Museum for several years. She obtained her Ph. D. degree with a dissertation entitled Alternative medicine in Slovenia – The ethnological aspect (1996). Dr. @idov has published two books: Ljubljanski `ivilski trg (1994) and Ob~ina Ljubljana Be`igrad (1991), as well as many articles in Slovenia and abroad. Her research activities focus on folk and alternative medicine, common law, and customs. Etnolog 16 - 03.indd 50 11/26/06 10:54:51 PM Baronica Maria Wambolt in zdravljenje pra{i~ev na Dolenjskem s pomo~jo homeopatije SUMMARY BARONESS MARIA WAMBOLT AND HER HOMEOPATHIC TREATMENT OF PIGS IN DOLENJSKO Originally, only people were treated with homeopathy, but in the early 19th century its use was spread to domestic animals. The first sources reporting homeopathic treatment of domestic animals in Slovenia date from the 1830s. To date, several lay homeopaths have been identifi ed who treated people as well as domestic animals. According to the gathered data, the following people treated animals in Dolenjsko in the early 20th century: the landowner, miller and sawmiller Jakob Ko{ak (1829–1918), the priest Baltazar Bartol (1821–1911), and baroness Maria Wambolt. Baroness Maria Wambolt (1848–1915) moved with her husband Franz from Germany to Hmeljnik Castle in Dolenjsko in 1876. That she treated people and pigs as a lay homeopath is witnessed by her notebook about her patients from the 1906–1913 period, which is in the Archives of the Republic of Slovenia. In 51 this period, hundreds of people, mainly peasants from Dolenjsko, turned to her for help for themselves or their pigs. Her notes are a precious source because they provide information about her knowledge of homeopathy and on her patients. Maria Wambolt brought her knowledge of homeopathy with her from Germany and she probably used the manual of the well-known homeopath Arthur Lutze (1813–1870) – Lehrbuch der Homöopathie. Baroness Wambolt treated her patients for free and this was certainly one of the reasons why the peasants from the environs turned to her instead of to the official veterinary service. That she treated pigs was probably due to the high economic importance of pig-breeding to the small peasants of Dolenjsko before the First World War. She treated infectious and other pig diseases. Peasants turned to Wambolt when they noticed feeding disorders (pigs not eating, eating too little, eating only some fodder, or not gaining weight when eating normally). They asked for medicaments when their pigs has digestive disorders (constipation or diarrhoea, stomach cramps), when they were indolent, were lying down most of the time or could not get up, coughed, had a swollen neck, breathing diffi culties, changed body temperature or temperature of some body parts, changes to the their skin (rashes, patches), when the pigs did not have their periods, difficulties in giving birth, injuries, and bleedings. Baroness Wambolt used thirteen different homeopathic drugs, most frequently Arsenicum Album. Etnolog 16 - 03.indd 51 11/26/06 10:54:52 PM