527 VSI ODTISI SO TU Jadranka Matic-Zupančič VSI ODTISI SO TU ZALIV Je okus po soli po prhkosti v zraku je začaranost grških mest nestvarni pastelni akvarel vedut in oljke in terasasti vinogradi in ljudje po njivah mogoče Simonov zaliv nekega maja pred mnogimi leti mogoče ta široki pogled iz hotelske sobe to dolgo sprehajanje po odmaknjenem spominu prav zdaj ko vstajajo vse te fatamorgane juga zgubljene za zmeraj na razglednicah Lošinja, Crikvenice, Zadra, Visa, ki jih ne bomo nikoli več pošiljali prijateljem, prijetnim znancem da bi zvedeli nekaj skrivnosti o širnem nepripadanju plovbe, nekaj o spremenljivem morju o mestih nanizanih kakor ogrlica koralna vsa prežeta z nežnostjo prebujanja Jadranka Matič-Zupančič 528 jutra v neki luki prepolni gneče, vzklikov z veliko ladjo na odhodu. Vsi odtisi so tu v kamnu paleontološki drobir za skrbne duše. V piramidi vzhaja nova energija pomika stare like v nove koordinate bivanja. Vsi zemljevidi, odkritja številni morjeplovci, James Cook, Magellan, Baraga cel svet preseljen v aleksandrijski obrazec pregnanstva se krči pod bremenom inkovskih mest Machu Picchu vstaja sončev klic je vse bliže na narisanem obzorju postaja glavna os galaktičnih podvigov. AJDOV MED Topi se na ustnicah neznatno rezkega vonja spominja me na okus po tujih dateljnih, tukaj v tej sobi prestavljeni v mojo deželo drugačne svetlobe (vse svetlobe so drugačne od tvojega dotika) z bolj ostrimi obrisi predmetov, gibanje zraka, ki se bolj sladostrastno ozira v notranjo skrivalnico zvoka, za besedami je ta gibki molk zmeraj pripravljen metuljev objem v mreži pravilno nastavljena past pristnega odmeva. GRAFIČNI LIST Natisnjen v neskončnih izvodih spomina pazljivo z nadahnjeno tehniko ponavljanja in grenkobe potem razstavljen pri prijateljih, naključnih znancih na stenah mračnega metroja tudi v svetlečih se dvoranah napolnjenih z nemim občinstvom govori vse odtenke senc bogato razglašene na miniaturni klaviaturi skrbno odmeva v poltonih neke melodije do polovice zapete. Na železniških postajah čarobni alt speakerja se strahotno povečuje, narašča čez rob besed in se pači njegov odtis zvoka ne zahteva enkratnosti perfekcije slike on živi s svojim izkrivljenim odrazom spoprijateljen z odsevom ogledala nesmisla v gesti prijaznega odpuščanja. 529 VSI ODTISI SO TU Jadranka Matie-Zupančič 530 * * * To je ta zazrtost časa v školjko onemeli klic spiralnega neba s kože sneta povrhnjica besed narahlo zgrožena v čudežu cveti kakor da bi iz jasnosti poganjala daljava nedosegljiva ranjeno zrcalo in ptič na sledi objemu. ZNAMENJE V glasu gib skica dotika čez platno razpotegnjeno nizki horizonti in barve žareče do onemoglosti se bleščijo čisto na dnu v sami notranjosti zvoka globoki rez zadržano dihanje krhka vrtnica. GLAS Prihaja iz knjig še nima oblike je na potovanju na odkriti sledi.