List 42.
Gospodarske skušnje.
Ogeršicne preše ali ogeršična perga.
to je, tisti hlebčiki, ki ostanejo po izprešanem olji iz ogeršice, so, kakor smo že večkrat govorili, dober gnoj. Celo iz naše dežele se vozi na Laško vsako leto veliko centov tacih hlebčikov, ki se v moko zdrobijo in se ž njo potem njive gnoje. En oral (joh) njive za pšenico pognojiti je dosti 10 centov ogeršič-nih preš; cent po 2 fl., znese 20 fl. Navadnega gnoja pa se potrebuje za ravno tak prostor 16 voz (po 20 centov); če voz rajtamo po 2 fl., pa znese to 32 fl.; zraven tega se mora gnoj 16krat peljati na njivo, preše pa vse skup le enkrat. Na obojno stran je tedaj dobiček pri prešah, naj si že gospodar mora gnoja kupovati ali če si ga tudi sam prideluje morebiti ravno tako drago.
Če človeka čbela piči. ni boljšega pomočka kakor berž rano pomazati (pa ne ribati) z oljem; ako to hitro storiš, jenja bolečina hitro in rana ne oteče. Vsako olje, da je le čisto, je dobro. Na Laškem tudi zoper škorpijonovo pičenje le olje rabijo. Vsak čbelar naj ima tedaj v čbeljnaku kozarček (glažek) olja v ta namen.