run st. 24. — Conto co; Puzamezna števHka 20 atulink. Izhaja: vsakpondeljekin čctrick popoläne. Stane za celo leto 15 L. „ pol leta 8 „ „ čctrt „ 4 „ Za inozemstvo celo leto 35 /,. Na Miročila brcz dn- poslunc naroäiine sc ne morcmo ozirati. Odtfovorni urcdnik: Poldc Kempcrlc. mmmü St. 93 V üorici, v četrtek 4. decembra 1924. Leto vu. Nefrankirana pisma se ne aprejemujo. O;;lasi se ravunajopo dogovoru in se plučajo v naprej. List izduja konsorcij „GORIŠKH STRAŽE" Tisk Zadružne üakurne v Gorki A'iva Piu/.zutia it. IS. Uprava in urednätvo: ulica Mumeii štev. 5. - (prrj Scuofc). — 3asna beseda. (Jospodje, ki čuvajo nad srečo in nesrečo solncne Gorice in njene po- krajine, so gotovo se dunes vrepojeni s sveüm prepru'unjem, da so z za- plembo pomleljlzove stevilke nušega Usta napravili veliko delo. Tega vese- Ija jim sicer nočemo kaliti. toda vse- eno morumo pred vso javnostjo ugo- toviti: Odlok, s katerim smo bill zaplen- iciii vtemel'nüe zaplembo tako-le: *ČUmek »Kaj se godi po svetu« vse- bujc neresniene in iendencijozne tr- ditve in vznemirjajoče pripombe o Volitünem polozuju, kar bi lahko po- vzročilo neopruviceno razburjcnje sued ljudstvom in vstvarja nevurnost, du bi se kalil juvni red.« V koliko so te irditve vtemeljene, se ne bomo pre- fekali z videmskim prefektom. po ci- 8ur nulogu je bil ta odlok izdan; se Munj z goriškim pod prefektom, ki gu le iv.iročil. Sličnih očilkov in odlokov smo že tako vajeni kot berat' mruza, da se izruzimo v besedah primernih *a sedunji zimski čas. Pri vseh za- Vlembuh, ki smo jih doživeli in posta- vimo se lahko z odličnim stevilom, ter pH vseh obsodbuh, ki so nas do- kiele, smo bruli in euli sliene vteme- liitvc. Nusa nolranjost ostaia zuto po- vsem mirnu, ko jih sUšimo. Dvomi- u}o pu, ce so tako mirni oni. ki te o- čitke izgovurjujo in jih mim mečejo v obraz. Po vsem kar se je od leta {9l8. dogodilo v naši dezeli se morajo vendurle zuvedali, da so njihovu oči- tunju brez podluge. Nuš äst izhuja od {«krut, ko smo bili vkljuceni v meje lttnika, da so vsled pisanja^ »Go- r}$ke Straže«. nastali kje v naši de- ZeH nemiri, da je prišlo kje do izgre- 7.0V Ui nusilstev na pram Halijanom. "ikilur in nikolil Ne du bi hoteli neo- Dyvieeno hvaliti mtse Ijudstvo lahko Wrno trdimo, da je bilo v vseh letih scdanje vladavine vedno dostojno, tgledno in da kljub mnogim krivi- c.atn, ki so ga doletele, ni nikoli pre- ^ueilo zukonitih potov. Da bi pu bil 7*$ list kje po-vzroeü kako pobunje- lJ.e, do te trditve se pa ni vovspel še Wee, kljub temu, da krdelo nasili l°litičnili nusprotnikov ni ruvno mcij- '. ll°- To pu je po drugi struni najboljti 1" Jjujzgovornejsi dokaz zu poštenost l^cga dela in eistost nasih numenov j1 ciljev. Her smo nuvudno bicani in ^Muni, se morumo bruniti in odbijuti k1^' ^e mim v takih lüirih zukipi *l> ni nie eudnega. Toda nuse Ijud- \ j°/ ki je politieno zrelo in dobro iz- W(jno, to razurne in ne bo vsled tega iflv('lo z nepostuvnostmi. izgredi, u- ({)rijn nasilji. Gospodje. in se dose- U] še ni zgodilo in se tudi ne bo. verujte mim, ki dobro r^znamo jQše Ijudstvo in prenehujte z nepo- rebnirni šikanumi! Vasemu ugledn '! stvuri, ki jo zastopate bo to le ko- Wlo. Nasa odloena voija je pit slej k°t Prej: 1 i>a ostanemo kakor smo b'li! Zaplenjenl. firvatska prislovica pravi: »Istinii reci, pu uteci!« Du je to resnieno je jws list že opetovano skusil. Zuple- njuli so »Gor. Struio« že veckrat, ker jim odloena bramba ljudskih pra- vic ni bila po godu. Ker ni lahko bru- niti pruvde slabolnih, ne da bi se mo- gočneži eutili zudete. Pondeljkova stevilka »Gor. Straže« tudi ni nuslu milosti v occh varuhov juvnegu reda in mim. Ugunili so, da je v ei unkn pod nuslovom »Kai se go- di po svetu?« pisuna neresnieu, da je elunek pisun z numenom. da se ru- ši in moti javni red in da elunek lahko ruzburliivo vpliva na Ijudstvo. G. pod- prefekt so dostuvili urednistvii odlok, kjer se na podlugi kruljevega dekre- ta z dne 15. juliju 1923.. st. 3268 in z dne 10. juliju 1924, št. 1081, odrejuje, naj se 92 stevilka »Gor. Struže« z dne 1. dec. t. l. zapleni in ukuz tukoj iz- vrsi. le v popoldunskih urah sta se po- javilu v tiskurni dva tajnu poliästu in zuhtevula naj se slavek v stroju ta- koj ruzdere. Ker se nistu im el a de- kreta se jimu še ni ugodilo, puc pa se je s tiskanjem takoj prenehalo. To pa ni dosti zmanjsulo skode. ki jo maru list utrpeti, ker je bila ze sko- raj vsa nakluda dotiskana. V večer- nih urah, ko je že vse tiskurnisko o- sohje odšlo z dein. zusliši hisnik raz- bij'mje na vežna vrata. V svoji velikt go ečnosti za juvno bluginio, so go- syodje posluli seduj kar podkomisa- rja, da prinese odlok o zuplembi z lastnoročnim podprefektovim podpi- som. Nato je g. podkomisar lastno- roeno zucel ruzmetuvati stavek v stroju in bi sei v svoji goreenostl k:.ialu tako dtdee, da bi uničil tudi r.cdolžne oglase, ce ga ne bi nuvzoct httnik opozoril. da niso za drzavo prav nie nevurni. Ko je bilo liudobno seme v kali za trio je g. varuh javne blaginje zado- voljno in mirno odšel. Kaj je grozilo državi? V zuplenje- nem elunku smo pisuli, kako je hotel generul »prostovoljne fusistovske mi- Hce zu juvno vurnost in red« posaditl na obtožno klop urednika republikan- skega dnevnika »Lu Voce repubbll- canu«, pa se mu je jionesrecilo in je sam obscdel na zatožni klopi. 0 iem proeesu pisejo vsi italijanski iasopisi, samo »Gor. Straza« tegu ne sine, ker vclju zukon za vse enuko. Kaj se godi po svetu? Kaj pišejo italijanski listi? Veliki italijanski dnevniki »Carrie- re della Sera«, »II Popolo«, »Avanti«, »La Qiustizia«, »L'unita«. »Mondo«, »Avvenire d'Italia«, »La Voce repub- blicana« in še mmogi drugi pisejo z debelimi črkami o sodncin proeesu, ki se vrši v Rimu med ßeneralom prostovoljne fašistovske milice za čuvanje javnega mim, bivšim poroČ- iiikom v ariiiadi ltalom Balbonr in re- publikanskim listom »La Voce repiib- blicana«. Pravijo, da je on dajal uka- ze za pretepanjc fašistovskih nasprot- nikov; pravijo, da je naročil morilce za župnika Minzonija v ferrarski pro- vinci; pravi jo, da je pozivad urednike listov naj ne pisejo o raznih zločinih, če nočejo kaj skupiti; pravijo, da je dajal ta pryak fašistovske stranke prefektom in kvestorjem ukaze, naj se ne zanimajo zato, ce bo kdo prete- pen, ampak naj tiste, ki txxlo občutill udarce še preganjajo. Ti listi tudi pi- sejo, da je med razpravo potegnil neki republikanski poslanec iz žcpa pisma, ki vse to dokazujejo. Pišejo. da je Balbo dotična pisma priznal za svo- ja; pisejo, da je potem postal ves bled in sei k Mussoliniju, ter odložil svojo visoko šaržo. Pišejo se ti listi, da se Ix) razprava nadaljevala. in da so pri- šla na dan nova pisma, ki jih je pisal znani Giunta ter so Balbovim pis- nioin podobna. Pisma. Halo Balbo piše kot vrhovni po- veljnik milice pokrajinskemu tajniku fašistovske organizacije v Ferrari Beltramiju glede nekaterih nasprot- nikov fašizma: »... treba jih je s*e- psti s palicami; toda ne preveč, am- pak kakor po navadi. Kvestura naj jih pre^anja; dobro bo tudi. če da prefekt razumeti državnemu pravd- iiiku, da si radi morebitneßa pretepa- nja ne želimo nikakih zapletljajev. Ako pisem to iz Rima, vedi, da vem kaj pravim. Bratski pozdrav. — Tvoj ltalo.« Podobno je pisal naš stari znanec Franc Giunta, ko je še bil generakii tajnik vseh fašistov fašistovskim j. ¦yoza.m v Aleksandriji, Cuneu, No- va ri, Milanu, Paviji in Turinu. Vse- bina je taka: »Po nalogu ministrske- ga predsednika in vodje fašizma ter sklepov direktorija fašistovske stran- ke, morajo pokrajinski tajnikj sma- trati za sovražnika faäizma gospo- da Sala Raimondo in Cesare Forni- ja (jx)slanec in fašistovski disident). Imenovanima gospodoma je treba onemogočiti življcnje v pokrajinah, kjer bivata. Kjer se bi pojavila ju mo- rajo fašisti nasilno napasti. Generai- ni tajnik Francesco Giunta.« Kaj vidi italijanska in tuja javnost v teh pismih? Ker nihče ne skuša utajiti pristno- sti teh pisem, so vplivala na vso jav- nost kot strela z jasnega. Domači in inozemski časopisi smatrajo to za dokaz, kakšne načine se uporablja v Italiji, da se zamaši političnim na- sprotnikom usta. Ker tega mnenja vladno časopisje ne more izpodbiti, si drznemo tudi mi miisliti, da bo to res. Kdo je tisti, ki upeljuje take metode? Vrhovni poveljnik »prostovoljne fa- šistovske milice za čuvanje ja/vnega reda jn miru«, ltalo Balbo je bil naj- Prej navaden poroenik v armadi. Do februarja 1. 1921. je pripadal repub- likjmski stranki, na to je vstopil v fašistovske vrste pod temi pogoji: 1. mesečna plača 1500 Lir; 2. takoj- šnje imenovanje za tajnika; 3. po do- končani fasistovski borbi namešče- nje za nadzornika Banca Mutua. Po tej dobri kupčiji je postail krnalu e- den izmed prvih borcev fašizma. Ker je moral prejšnji general milice, De Bono, radi Mateottijeve afere o-dlo- žiti svojo šaržo in iti krotit ernce v Somalijo, je Mussolini oblekel nekaj nauu>>» i/pregovoril bo pokazala bliznja bfxlocnost! Boj za Vzhod. Borba evropskih imperialističnih vlad za bajni in bogati Vzhod je zopet vzžarela v vsej svoji veličini. Britan- sko mogočno cesarstvo je že pred vojno imelo največ skrbi. kako bi si utrlo dve poti na Vzhod: prvo Čez Carigrad in Malo Azijo v Perzijo in do Indije, dnigo na. jugu preko f!- gipta in Arabije v Sirijo in Mezopota- mijo. Predolgo bi bilo opisovati vse zanirnive tajne in odkrite pred in med- vojne borbe med raznimi vladami, da si pribore oziroma zaprejo te vi- soke ceste evropske ix>litike. Angli- ja, ki je imela že jxj vsej prednji Azi- ji razsejano svoje orožnistvo, je po vojni mislila, da sta najnevarnejša nasprotnika njenemu prodiranju na Vzhod, Neincija in Rusija, na To pot se je uračunala. Boljšev. .... Rusija si je s svojo spretno zunanjo diplomacijo pridobila zaupanje Azij- cev in zastavila Angli.ii pot. Začela je sama graditi proge do angleške In- dije. Baš pred 14 dnevi ie zgradil:i najvažnejšo do Turkestama. Taškent, glavno mesto te pokraiine, je postal središče boljševiške propagande med mnslimani. BoljSeviski agenti so, poznavajoč azijsko du§o, boli napre- dovali, kot angleški kupčevalci. Anglija si utira znova prvo pot. Angleška kapitalistična duša je sil- no težko Oibčutila, da je socialist Macdonald sklenil z Rusi.io trgovin- sko pogodbo. Vsled prijateljske zve- ze ni mogla uporabljati vsch sredstev, da potisne svojega »prijateljskega« tekmeca v strati. Treba je bilo zvezo pretrgati. Denarni angleški svet je povzroči! nove volitve in padec Mac- donaldov, poslužujoč se nekega baje izmisljcnega pisma ruske^a zunanje- ga komisarja Zinovjevaj časnikarju Campbelu, kjer je poziv naj an- gleško delavstvo začne z boliševiško agitaeijo. To je zadostovalo. oeprav trdi Rusija, da je pisrno podtaknjeno, da je bila usoda Macdonaldove vla- de zapečatena in je prevzel vodstvo angleskega imperija konservativec, imperialistični politiki kapitaJističnih krogov se prilagajujoč, BaldwiTiov kabinet. Zveza z Rusijo je pretrgana, Angliji ni več treba imeti ozirov na njo na Vzhodu. Druga smer angleSke osvojevaine politike.- Kgipt, s svojo plodovito Nilovo delto je že pred vojno vabil Angleze, da so si zgovorili glavno besedo pri upravljanju teh dežel. Ko je bil zgra- jen sueski prekop, je pa postal Fgipt naravnost življenske važnosti za an- gleško trgovino. Prekop je postal žila odtvodnica angleških fabrikatov na Vzhod. Radi tega je vsaka angleška vlada, tudi Macdonaldova. bila po- polnoma nedostopna za kaka po^a- janja glede tega kanala, kakor tudi za opustitev sovladja v Lgiptu in Su- danu. Na tej poti pa so Angleži pozabili računati na probujajoči se moharne- danski nacionalizem. Za to nit je po- grabila Rusija, še bolj pa zgodovin- ska sovražnica, sedaj navidezna za- veznica Anglije, Francija. Ti dve dr- žavi sta netili in tudi gmotno podpi- rali muslimanski odpor proti britan- ski osvojevalni politiki. Seveda ne iz kakega usmiljenja do zatiranih naro- dov, ampak čakajoč na ugodni trenu- tek, da lahko sami stopita na rnesto Anglije. Stran 2. ¦GORlSKA STRATA« Koso zadonela po vojni gesla o sa- mood'Iocbi narodov, je tudi Egipt do- bil 1. 1922. neko na pol samostojnost. Anglija je še obdržala popolnoma v svojih rokah kanal, ter imela odlo- čilno besedo v z-unanji in finančni po- Iitiki Egipta. To je pa za državo vse. Začela se je pod pokroviteljstvom vladnega predsednika Zaglul-paše hu- da propaganda proti angleškemu je- robstvu. Sedež agitacije je v Kairu na univerzi Garni il Azhar.. Končno je počilo. Angleški guverner Le Staack je bil ustreljen. Ta dogodek jc an- gleški kabinet porabil, da je začel z vso silo pritiskati na Egipt. Zahteval je ogromno denarno odškodnino, pre- poved politiaiih demonstracii, opu- stitev sovladja z egiptovske strani nad Sudaoiom, vzpostavo vseh prej- šnjih angleških pravic v Egiptu. E- gipt se je branil, pošiljal proteste na Zvezo narodov, Macdonald sam je nastopil za to, naj se narodom, torej tudi Egipčanom pusti samoodločba. Nič ni pomagalo; začele so številne aretacije egiptovskih prvakov. Naite- žje je občutil Egipt. da se inora odre- či sovladstvu nad Sudanom. S tem je izročen Angležem na milost in nemi- lost ker v Sudanu so velikanske vodne napravc ob Nilu, ki omogoeujejo na- makanje egiptovskih ravnic. To je sedaj silno orožje v rokah Angležev. Vlado v Egiptu je prevzel novi zmer- nejši kabinet pod Zivar-pašo; angle- ške čete in brodovje so ukrotile na- cion.i liste. Egipt je moral sprejeti vse angleške pogoje in se pomiriti. Tako je sed'aj se na slabšem kot prej. S silo se ne da ustaviti tok Časa. Pod pepelom še vedno tli žerjavica muslinianskega nacionalizma; ves a- zijski muslimanski svet se čuti sedaj v eni fronti proti Angliji. To karto spretno uporabljata Franciia in Ru- sija. Kdaj jo bosta dobili v roke in za koliko časa je še težko povedati. Cut enakopravnosti in samoodločbe naro- dov je namreč že tako globoko uko- reninjen tudi v azijski duši, da se ne bo vee pustila izkoriščati od Evro- pejccv. Evropa naj pa do tedaj skrbi, da prekvasi še nepopisano azijsko du- šo z duhom prave kulture in jo tako pripravi za veliki dan bratstvu in ena- kopravnosti vseh narodov. RmetomJpnjeiniliaFjeni! Piše posianec Besednjak. V Rimu, 2. dec. 1924. Kmetsko-delavska zveza se je o- brnila name, da bi posredoval pri vladi radi zganjekuhe na Goriskem. Kakor so poročali časniki. je namreč f inane no oblastvo v Trstu in Puli do- volilo tržaškim in istrskim kmetoval- cem, da smejo zgaH zganje v doma- čem obra*u po polovični pristojbini do 31. decembra t. I. in ne samo do 11. novembra, kakor je določal lanski odlok. Goriški kmetje so se po vsej pravici cudili, zakaj je data vlada to ugodnost samo Tržaškemu in lstri, ne pa tudi Goricanom. Prosili so me, naj odpomorem tej krivici. Podal sem se brz v Videm na finančno in- tendanco in poprašal, zakaj ne raz- tegnejo tudi pri nas novemberskega roka za domaco zganjekuho do kon- ca decembra, kakor se je to zgodilo v ostalih dveh deželah Julijske Kra- jine. Gospodje so bili presenečeni ter mi zatrjevali. da niso dobili iz Rima nobenega ukaza. Sploh jim m bilo doslej znano, da se je dila taka ugodnost Trski in lstri. Kako so mo- gla fimmena oblastva y Trstu in Puli dovoWi zganjekuho do fcracu leta, jim ni šlo v glavo. Da bi zvcdel, kako stoji zadeva, sem se podal v Trst na Hiuiii no in- tend anco. Intendant ml je vokazal pismo, ki ga je sprejel iz Rima ze 8. nov. t. I. od ministrstva za narod- ! no gospodarstvo, v kalerem sc sicer ne preklicuje lanski odlok, p :č pa se daje finančnim oblastvom nuvodilo, naj zatisnejo eno oko ter dovolijo kmetovalcem zganjekuho tudi preko 10. novembra, ako kmet do tega ca- sa ni še dokončal pričcte žganjekuhe. Tudi pri količini žganja nnj oblastva ne bodo prestroga ter naj postopajo širokogrudno. Ker se mi je zdelo nemogocc, da bi bila poslala vlada taka navodila samo v Trst in Pulo ter izmistila go- riško dezelo, sem se podal še enkrat v Videm. Moja pot je bila zopet brez- , uspešna. Dopisa ni bilo nikjer, finan- čno oblastvo je izjavilo. da ne more raztegniti roka pod nobenim pogo- jem. Ako izposlujem v Rimu izrec- no navodilo od ylade. Me teda] do- voli Videm zganjekuho do konca let a. Ni preostajalo drugo. nego da po- sredujem v Rimu. Cim sem prisel semkaj, sem se oglasil v ministrstvu in jih opozoril na krivico. ki se dela Goričanom. Gospodje so izjavili, da so na Videm — pozabili. ker niso ve- deli, da so goriški kmetovalci v isteni(' položaju ko Istrani in Tržačani. Na- to so obljubili, da pošljejo nemudoma pismo v Videm. ki bo enako kakor ono za Trst in Pulo. Ko boste citali te vrstice v »Goriški Slraži«. bo ime- la videmska intendanca najbrž v ro- kah ze ukaz, naj dovoli zganjekuho v domačem obratn do konca leta. Pričujoči slučaj dokazuje zopet, kakšno škodo in kaksno zgubo časa povzrocuje slaba in neredna uprava centralistične drzave. Ko bi imele dezele avtonomijo, bi se take stvari reševale v teku 48 ur. DNEVNE VEST Čitajte — Širite ,1-opiško iitrazo'! Ugotavljamo! V teh dnehdelajo slovenski obč. tajniki izpite za občinske tajnike. Mnoge družine se bojujejo za eksistenco. Kako tudi ne? Iz Vidma ni prišlo do danes še nic dobrega. Zato se opravičeno vprašujenio, ali bo tudi nasproti siov. obč. tajnikom krivičen! Vidern naj se zaveda da traja vsako na- siisivo samo nekaj cat>a in da se na svetu vsaka krivica bridko maščue. Vidmu drži roko goriški podprefekt Ro- berto Nicolotti. Naj bo pre- pričan, da ga bo vsa dežela sinatrala za glavnega krivca, če se zgodi slov. obč. tajni- kom v Vidmu krivica. Naročnikom. Ker je bila pondeljkova številka na- šega list.; zaplenjena in prih. pondeljek radi praznikai »Gor. Straža« ne bo izšla, ima današnja številka osem strani. Naročnikom „Bogoljuba"! Naročnina znaša 7.— Lir Kat. knjigarna v üorici sprcjema naročnino za Bogoljub kakor uprava v Ljubljani. Pošljitc naročni- no zato v Gorico! Zbirka božičnih pesmi »Priditc molit Je- zusa!« sc dobiva v knjigarni Kat. tisk. dru- Stva za cent» 10.50 lir. V pojasnilo. Pondeljkova »Straža« je bila, ka- kor poročamo ze na drugem mestu, zaplenjena. Le malohateri so jo dobili v roko. Izdati drugo izdajo nam je bilo tehnično nemogoče. Zato priob- čujemo v današnji stevilki vse dopise in drugo gradivo, — seveda brez za- plcnjenega političnega pregleda — iz pondeljkove številke. Ce je vsled te- ga kaka stvar mogoce nekolikq za- poznela, prosimo oproščenja. Živimo v bojnih dnevih, v katerih je potrebna požrtvovalnost in vstrainost. Če sc homo lega zavedali, bomo tudi brez- dvomno zmagali. Nujna prošnja. Naročnike in druge, ki pošiljajo denar na »Q. Stražo« po poštnih na- kaznicah uljudno prosimo. da gotovo napisejo tudi na odrezek (ccdola): 1) natančcn naslov kdoi pošilja denar 2) ali je pošiljatelj nov ali star na- ročnik našcga lista 3) za kaj pošilja d'cnar (naročnina, oglas, dar itd.). — Če bodete to prosnjo upošt-evali pri- hranite sebi razne sitnos^i in pomote, upravi »Straže« pa veliko dela. Uprava. Ali veš? Kic naročiš »Goriško Stražo«? Pi- si: Uprava »Goriške Straže« v Gori- ci, Gorizia. Zbot ovanje opozicije. V nedeljo popoldne so se zbrali v Milanu zastopniki 12 opozicionalnih ital. strank. Zbora sc jc udeležilo nad 70 poslancev, ki uživajo doma in v tujini na-jvečji uglcd. Zastopnikov raz- nih organizacij jc bilo pa nad tisoc. V ozadju dvorane je bila obeSena sli- ka umorjencga poslamca Mattcottija^ kot simbol opozicije proti fašizmu. Prcdscdoval. je unitarcc Turati. Glav- ni govor jc imel ncodvisni demokrat Ainendola. Vse zborovanje se je vrši- lo pod gcslo-m: Za svobodo in zakoni- to'st! Peč: jih! Torinski fašisti so izdali na prebi- valstvo Pijemonta oklic, kjer hočejo znia.nj§äti vpliv milanskega zborova- nja opozicije. Cc bo oklic zavrl tok časa jc silno dvomljivo. Slovensko - italijanski slovar. Dolgo pričakovani slovar sloven- sko-Halij a nski je izsel v izdaii »Naše založbe«. Tako smo dobili drugi del izbornega besednjaka dria Josipa Valjavca. Slovar obsega na 401 stra- neh okrog 50 tisoč besed. Ta slovar bo dobrodosel vsem, ki se morajo po- sluzevati italijanskega jezika: veselili se ga bodo župani, duhovniki, uciteljl, tajniki, dijaki in sploh vsak Slove- nec v Italiji. Tisk je jasen in vezavd licna. Slovar stone 22lir, po pošti 1.50 L. vec. Prodaja ga Katoliska knjigar- na v Gorki. „Zadnji dnevi Pompejav". Znani zanimivi roman angleškega pisatelja Bulwerja pod zgornjim na- slovom jc ravnokar izšel v slovcn- skom prevodu in je na prodaj v Ka- toliški knjigarni v Gorici. Via Car- ducci štev. 2. Kanal ima zopet svojo sodnijo S 1. decembrom se je zopet prcseli- la iz Gorice v Kanal v svoje stave prostore kanalska okrajna sodnüa- Ljudstvo jc s tem seveda1 zclo zado- voljno. Pri opravkih, ki jih iina s sou* nijo, sc nui zmanjsajo stroški in sl prihrani1 na času in ncpotrebnih P0' tch. Zelirno samo, da bi se sodnijsko osobje zavedalo, da> jc kanalski okr^J popolnoma slovenski. Predprodaja vstopnic za Miklavžev večer v knjigarni K. T. P.__ Trg Sv. Andreja. Trg.sv. Andreja je za naše mesto in gorisko okolico kljub vsem spre- membam razmer vazen, pomemben in, recimo, svojevrsten dan. 0 trgu sv. Andreja se govori ze tedne in te- dne prej med meščani in okoličani in čeprav nihče ne pricakuje nic po- sebnega, nič novega. vendor vsakdo z nekako tiho ljubcznijo pricakuje ta dan. Če nm ni dana prilika prihiteti ta dan y Gorico, se čuti nekam neza- dovoljnega, Nima sicer nikakih o- pravkov, nima nikakih kupčijskih zvez, vendar se mu zdi neka srena potreba, da obišče trg sv. Andreja. Veseli, nekoliko lahkomiselni zna- čaj nasega človeka zahteva. da se- enkrat mi leto prepusti zivahnemu vrvenju mesta. Mnogoteri znanci, ki jih sreča, kričave trzne navade, ki so ta dan na višku, od vseh strani na- brana cudesa, ki se nudijo radoved- nezu, razne vec ali manj dovoljene porednosti, ki so ta dan dovoljene, vabijo človeka s privlacno silo. Zdt se ml, da je trg sv. Andreja nekaka dedsčina naših pradedoy, ki je ostala tudi nam v mesu in krvi. Bile so sicer povsem drugačne razmere. in vladali so drugačni časi, ko so naši vradedje prihajali dolge me daleč pes v Gori- co na trg sv. Andreja. Vendar sem prepričan, da so tudi oni. ne da bi jim delal očitke, mislili ob tej priliki pre- ziyeti v našem mestu par veselih u- ric, da so se hoteli vsaj za nekaj hi- pov iznebiti vsakodnevnih skrbi in sitnosti. In to dedscino smo prevzeli mi. Trg sv. Andreja je prenehal biti ono, kar je mogoče včasih bil: vazno in pomembno torišče našega gospo- darskega življenja. Postal in nostaja vsako leto bolj zbirališče in shajali- sče meščanov in okoličanov, ki si žele nekoliko kratkočasja in raz- vedrila. Ta prememba je pri docela drugačnih gospodarskih in promet- nih razmer ah sedanjega časa narav- na. Mnogobrojno obiskani trg sv. Andreja pa dokazuje, da kljub spre- menjenim gospodarskim odnosajem tvori Gorica naravno sredisče cclot- ne nase dezele. Potrjuje in podčrtuje resnico, da je Gorica ono. kar mi ve- dno trdimo: glavno mesto slovenske Goriške. Lansko leto sem ob priliki trga sv. Adreja nakisal v »Strazi« resno - kratkocasni sprehod okrog naših o- brtnikov, trgovcev in podjetij. Letos tega ne morem storiti. Dan trga sv. Andreja, ki je bil za druge dan vese- Ija in nedolzne razposojenosti, je bil zame dan dela in dan novih prestop- kov: »Goriska Straža« je bila zaple- njena. Še le bolj proti veceru sem imel čas, da sem napravil par kora- kov po razigranem mestu. Na Travniku, kjer bi nai bilo sre- disce vsega trga, letos ni več toliko stantov kot jih je bilo druga leta. Go- spodje, ki ima jo to zadevo v oskrbi, naj vedo: Slovenci, katerih prej po večini ne poznajo, zadnji teden ne more jo in nočejo zamasiti zevajočih lukenj, Naj bo to nauk za bodočnost! Na prostoru izvoznega trga na te- kdlisCu Verdi, na iclovadnem trgu in na trgu starega sv. Antona, kjer so, — da govorim po tlomace — tako- zvane komedije, se je gnetlo obcin- stvo. Bilo je mnogo radovednežev, mnogo skrbecih očetov in mater, ki so uvajali svoje malčke v skrivnosti andrejevskega trga, mnogo krika in vpitja, mnogo prijaznih in razburjenih besed, mnogo poštenih, a. žal. še vec nepostenih priveskoy. Bil je res pravi trg sv. Andreja. Še več! Vsled neodpustljive povrsnosli naših varnostnih oblastvi se je sop*' rilo po vseh teh krajih naravno^ sramotno ponujanje cloveskcga mesa- Ne da bi podrobnejse razpravlja[ o tej zadevi ugotavljam samo dvoje'- zenslie, med kalerimi se v zadnjejp času opaza mnogo Slovenk. hodup nemoteno po mestu iji žive zivllejw nevrcdno cloveka. Oblastvo moW-^ Urednik, magari podpisani. napi?e članek o nepravilnostih uradovanl^» kritizira, kar bi moralo biti vsake^ü državljanu sveto, a je klican pred so- dišče in navadno obsojen. JAVNA VLAČVGA Jli TEOH VEČ VREDNA KOT VRllON^ RESNEGA LISTA. Zapisal sem te besede k zgornje^ clanku, katerega sem hotel nap*sOie y prav veselem razpolozenjii. a ^ je konecno razmisljanje dovedlo (l tega, da sem postal oster. Trg s j Andreja je v letošnji »Straži« ^ osv brez onega prijaznega orisa, ki 1n *.u zaslužil in katerega bi bil tudi ureiW* vesel. So pac taki časi! Polde KempcrU' „Goriške Straže« »OOKISKA STRA2A« Stran 3. 5. in 7. decembra pri- hitite vsi na Miklav- ževo prireditev M L A D I K E" » Smrtna kosa. Pretckli čctrtck je umrl v Ljubljani g. Jožef Kremžar, oče narodnega po- slanea g. Franca Kremžarja, ki je dolgo let bil v prvih vrstah krščan- sko-socialne struje na Goriškcm. Od- ličnemu borcu izražamo ob bridki iz- gubi svojc sožalje. Goriška Mohorjeva družba. Molitvenik, zgodovinski roman > Na Indijo« tcr povest »Preužitkarji« so ze natisiijeni in vezani, koledar, ki bo nckaj posebnega, je sredi tiska. Potrpitc še nekoliko, pa bo vcseije tcm vcčjc. Zahtevajte povsod vpis v volilne imenike za državnozborske ozi- roma za upravne voütve. Vsako lelo prvega decembra mora zupanstvo javiio razglasiti. da mora- jo voltci, ki niso še vpisani v volilni imenik zaprositi za vpis do 15- de- cembra. Vsi, ki sie dopolnili 21. lato oziro- nia, ki ga boste dopolnili do 31. maja 1925., stopite v občinski urad in pre- privajte se, če ste vpisani v volilni imenik. Če kdo ni vpisan, naj vloži takoj in najbolj pozno do 15. decembra 1921. prosnjo, da ga obtinska volilna komisija vpiše v volilni imenik. Prosnjo mora volilec podpisati. Če ie ne more podpisaii radi telesnih o- vir, mora priloziti od notaria podpi- sano izjavo, ki ugotovi ovire, radi katerih ni mogel volilec podpisati Prošnje za vpis v volilni imenik. Čc pa volilec ne zna pisati, naj za- hteva vpis ustmeno pred obcinskim tujnikom. Imeli pa mora dve priči, kl izjavita, da ga poznata. Volilec, ki zahteva vpis v volilni imenik, mora v prosnji navesti: h očeiovstvo. kraj in čas rostva; 2. bivalisce, (stanovanje); Priloziti mora tudi dokumente, kl (jokazujejo njegovq volilno pravico in sicer: 1. potrdilo o italijanskemu drzavljanstvu; 2. če ni rojen v občini. v kateri Prosi za vpis, mora priloziti tudi krst- ni list. Prošnjo za vpis v volilni imenik naj volilec vlozi pri občinskem tainistvu. Od obč. tajnika naj volilec zahteva Potrdilo, da je prosnjo vlozil. V ptfr- dilu mora tajnik navesti tudi doku- Hiente, Id jih je volilec priložil pros- nji. Volilci, izvrsite svojo dolžnost! Preglejte volilne imenike I Ce niste vpisani, zahtevajte do 15. decembra vPis. Pozivljamo zaupnike. da poma- Sujo volilcem pri tern vaznem delu. Taj ništ vo Politicnem drustva »EdinostU v Gorki. Furlanski popolari proti fašistom. One 26. nov. se je sestal v Vidmu pokrajinski odbor ljudske stranke v naši pokrajini in v dnevnem redu strogo obsodil vsa fašistovska nasil- stva ter poudarjal državljansko svo- bodo. Ožigosal je tudi kršenje ob- činskih avtonomij. Denar umori! Znano je, da gre denar iz roke v roko. Človeška dlan pa pride v do- tike z najraznovrstnejšimi badli, ki povzročajo razne bolezni. Umevno, da se ta nevarna< telesa preneso na denar in potom njega na drugega človeka. Neki učenjak je zračunal, da se nahaja na zlatem denarju 1600— 3,500 mikrob, na srebrnem pa 4500— 2100. Najvcč je tuberkolo'Ziiili baikte- rij. Na papirnatem pa kar mrgole, to- liko jill je. Joj skopuhoin. ki vedno denar štejejo! Istrske občine dobile posojilo. Na ponovne prošnje se ie vlada v Rhmi vcndar zganila in dovolila istr- skim občinam posojilo v znesku 13,751.(K)0 lir za kritje občinskiih pri- manjkljajev. 3 milijone pa za zdrav- stvene naprave, šolska poslopja in občinske poti. Posojilo se je dalo na 50 Ictno amortizacijo s 4% obrestmi. Jugoslavia proti Rusiji. Nova jugoslovanska vlada namcra- va kot poročajo angleški č:isopisi na- stopiti odkrito proti Rusiji, Priprav- l.ia baje blo-k cvropskih drzav proti Sov.ietom. Menda so pa meo S bi, Hr- vati in Slovenci Ie šc kaka 'cai bolj pereča vprasanja? Radi ministruje V Jugoslaviji so zvišali .-'j\ilo mi- nistov. 21 jili je in 5 državnh podtaj- nikov t. j- podniinistrov, ki imajo mi- nistrske place in svoje avtoniobilc. Skupaj torej 26 ministrov. Če je to znamenje naprcdka all nazadovanja,, naj raizsodi bravec. Tudi način pomirjevanja duhov v Jugoslaviji. Prosvetni minister Pribičcvič je v- pokojil tri univerzitetne profesorje v Zagrebu, ki so njegovi politični na- sprotniki- Akademiki brez razlike stnink pa pripravljajo proti temu pro- testni shod in bodoi zahtevali. da o- stanejo profesorji še nadalje na nji- liovih mestili. Prej cesar, zdaj student. Cudno sc vrti kolo srcče. Bivši ki- tajski cesar Hsuang Tung, ki so ga spodili s prcstola, je izjavil nekemu časnikarju, da se bo zdaj vpisal na kako aimeriško univerzo kot slušatelj. Pravi, da jc zelo srečen, odkar je po- stal svoboden človek. Pametna odredba. Večkrat so dogaja, da delajo razne tvrdke, tudi čaisopisi, reklamo zase na ta način, da razpisujejo teknioval- ne nagrade. Ta način reklaane je av- strijsko trgovinsko ministrstvo sedaj prepovedalo. Osebna vest. Preteklo soboto je položil dr. Aloj- zij Res, profesor slavistike na Tr- govski visoki soli v f^enetkali. na pa- dovanski univerzi doktorski izpit iz gennanske filologije z najboljšim uspeliO'in. 30 mesecev! Slovensko ljudstvo, Vi vsi. ki ima- te žuljave dhmi, Vi vsi, ki ste sinovi očetov-trpinov, spomnite se: Dve in pol leti so predlagali zasle- pljeni slrunkarji naj se vrže dr. Bile- znik v jecol Dve in pol leti so fwteli pod pretve- zo umišljcne ediw^ti izirgati družin- skega oceia nedolznim otrokom! Dve in pol leti so hoteli vzeti slo- venskemu ljudstvn njegovega zago- vornika! Vi, stoteri in stoteri, \z vseh kra- jev nase dezele, povzdignite svoj glas in povejte, koliko prošenj in na- svetov za yojno odškodnino. invu- lidnino, znižanje davkov Ud. je na- redll ta moz, ki so gu hoteli sloven- ski »narodni voditelji« vreči v ječo s pomočjo italijanskih sodnlkov! To so tisti ljudje, ki imajo »narod« na ustnah Ie ob siovesnih dni'h! Kie so blli tisti gospodje, ki predlagajo za ljudske ga delavca kazen vredno zloHnca, pred volUvami? v casu ne- varnosti, ko je ljudstvo krivilo hrbte pod bin? V Hrdih, kjer so s puskumi razganjali volivne shode? Hodili so v irge, in jih bilo tja, kjer je sloven- ski kmet, slovenski delavec jokal. Tja je hodil ta mož, ki so ga skusali so- diti; kot žugajoču vest stoji pred nji- mi, ki so hoteli s pravdorekom \tali- janskega sodmka dokazati. da so slu- zili s Cistim srcem svoj emu narodu! Ljudstvo jim ni dolo zoupunja — hoteli so ga od uradnikov, ki so t\- stcmu Ijudstvu tuicil Naj se obsodi ljudskx delavec na tridesctmsečno ječo, je predlagal dr. Karol Podxornik, odvetnik v Goricl, ki je nekov zastopal slovensko ljud- stvo v rvnskem purlamentul Ljudstvo, beri in sodi! Najdragocenejsa stvar. Seveda je to zlato ali zlahtno ka*- niiünje, bo kdo m-islil. Pa ni tako. Knji- ga je bil a nekoč naijdragocenejša stvar na svetu. Pred iznajdbo tiska so knjige drugače cenili kot jih danes mi. Neki stari nabiratelj klasičnih latin- skih del, je moral dati za prepis latin- skega zgodovinarja Livija celih 120 zlaitnikov! Za ta denar si takrat lahko dobil veliko posestvo. Francoski kralj Ludovik XI. je moral prodati vse svoje srebrno namizno orodje, da je lahko kupil eno medicinsko knjigo. Razumljivo, da so po nckaterih sa- mostamskih knjižnicah imeli dragoce- ne knjige z vcrigami privezane, da bi jih kdo ne odnesel. Dosti je poklicanih ali malo bo izvoljenih Pri državnozborskih volitvah v Nemčiji, ki se bodo vršile dne 7. de- cembra bodo nastopilj kandidatje 25- strank. V poštev pride pa Ie prilično 8 strank, ki laihko upajo na uspeh. Druge so manjše stranke in brez po- mena. Volitve zveznega predsednika v Avstriji. Letos poteče doba predsedovanja predsednika avstrijske republike. No- ve volitve se bodo vršile 9. decembra. Vladne stranke kandidirajo doseda- njega predsednika Dr. Mainischa; so- cialni demokrati so pa postavili svo- jega kandidata, dunajskega župana Seitza. Jugoslavija dobi nov kovan drobiž. Ministrski svet je sklenil, da bo na- bavil kovan drobiž po rxjl dinarja, 1 dinar in 2 dinarja. V njern bo % ba- kra, 1/i niklja. Gostilna v zrakoplovu. Na progi London-Paris hnxlo vpo- rabljali eroplane novega' tipa. V njrh bo prost(jra za. 24 potnikov. Da jim ne bo dolg čas, bodo imeli v aerophnu tudi bar. Milijonarjem se še v zraku dobro god5. Denar ne pozna prijateljstva. Zadnjič smo porocali, da se nekda- nji vojni zavezniki, če gre za denar, ne pozna jo. Anglija terja JtaJijo in Francijo. Ta pa opominja .lugoslavijo, naj ji plača 5 in ]X)l milijard dinarjev. Toliko baje odpade na Jugoslavijo predvojnega avstro-ogrskega dolga, ki ga rnorajo nasledstvene države po- vračati. V Jugoslaviji sedaj nič kaj prijazno ne gledaio priiatdiskih Francozov. „Ce ne znamo, pa batinamo"! Tako so dejali studentie na neapolj- skem vseučilišču, ko so pretepli ne- neka profesorja, ker je nekai dijakov vrgel pri izpitih. Ker niso znali, so hoteli s tern prisiliti profesorja, da jim da dober red. Povsod batine! „Zgodbe o človeku". Dr. Opekovih govorov nadaljna knjiga »Zgodbe o človeku«. izide krnalu po novem letu. Obravnava v 20 govorih prevažna vprašanja za orientacijo življenja in bo zlasti pri- kladno berilo za postni čas. Opoza- rjamo nanjo že zdaj, obenem pa pri- IKjročamo za Miklavževa in novolet- na darila doslej izišle (Jpekove go- vore, ki so jih naši in hrvaški listi vseskozi laskavo ocenjali in ne satno duhovnikom, marveč tudi laikotn vneto priporočali. Dobivajo se v pro- dajalni H. Ničmanovi v Ljubljani in sicer: »Brez vere«, »Za resnico«, »O dveh grehih«, »Kam greš?«. »Vstaje- nje duše« in »Mesto na gori«. Cerovščkov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža Lovrenčič) (Dalje.) Ko je vse to ugotovil jc tempera- "icntno zaokrenil in vprašal v cice- ronskem slogu, če so komilitoni (to- vuriši) tako dclali. In odgovoril je, ^ nc. Priznal je sicer pridne in jih ^)livalil, a vcč se jc z poniilovano in Srri>jalno bescdo pomudil pri nenadar- ]enih in lenuhih. Ncnadarjcnim je ^vetoval, naj v svoje dobro m iz Iju- ^y-n\ do staršev, ki jih zaman pod- ^rajo, zapuste sole, hram modric, in llaJ se poprimejo dnigega posla. Le- Pu'jc pa je zbičal do ü'usmiljenja, ¦^žoč, kako svoj talent /ancniarjajo, i^'ajoc vse drugo v mislili ko SoJo in Je naštel pohajkovanje, p.nivanje, ^nočevanje in — in ljubezen. »Mrtvi ste, uničeni, izgubljcni po ^vöji krivdi in ne zaslužite nc dobrc ^csede in ne pomilovanja!« In jc potem po vsch pravilih go- v°niištva šc zaokrožil konec in se ^klonil. Po' dvorani ploskanje. Sam nad- škof se je dvignil in m.u častital, po- tem ves vesel Stanič, ki1 mu je krepko stisnil; rokoi, in isto so storili še drugi gospodje po vrsti. Cigale ie bil ves blazen. Napetost pričaikovanja še ni po- legla. Nastopil je vnovič prefekt in začel glasno brati periolio: imena obdaro- vanccv in drugih, po vedenju in na- predku — ex moribus et literis gla- sno označujoč posamezne rede. Pri najvišjem razredu je začel in so bili obdarovanci Cigale, Kafol in Kocjančič. Vsak je dobil lepo knjigo. Po slovesnosti so se začeli šolci odpravljati domov: hiteli so v gore in Brda, hiteli v Vipavsko dolino in na Kras in kamor so prišli povsod je bilo govora o soli in Oorici. Kanonik Stanič je svoje tri prcmi- fore« obdržaJ še pa*r dmi v Gorici in jih gostil, potem pa je zapregel voz in jih odpeljal v gore. Kafol ie izsto- pil na Slapu ob Idriji, Kocjančič se je pa še ixiljal do Rcke, kjer je kano- nik ustavi in so se v gostilni ob cesti malo okrepčali. Ko sta kanonik in Cigale spet sedla na voz, se je Ko- cjančič poslovil s srčno zahvalo in jo mahnil vkreber na Orehek in od tam na Bukovo, kjer je bil pri stricu žup- niku slodjije počitnice kot doma in niu jc bilo visoka sola za hebrejščino. Zdaj pa zdaj se je ustavil in gledal za vozom, ki je drdral proti /eiinu in dalje ob Idrijci pod 2ujanii in Ota- ležein proti Idriji, Spodnji in nemski. V Neinških Idriji sta kjmonik in Ci- gale spet naprayila postajo. Ko sta se peljala proti Crncrnu vrhu Ie poka- zal vikši ogleda pašnik, kjer so se ga ustrašili Hladnik in njegovi prijatelji Pastirji. Tudi to pot so tam pasli in novi Uk je tudi zulajal, a pastirji so ga nagnaJi, da je stisnil rep in jo po- Pihal za vozom-... Ko sta se pripeljala v Crni vrh, se je že večerilo. Cigale ni imel več daleč domov. Stanič je stisnil v slo- vo studiosu za počitnice nekaj sre- brnih šestic, ^a potrepljal po rami ter mu rekel: »Ce prides še kedaj kaj v Oorico, se kar oglasi pri meni: stre- ho in postrežbo ti dam!« Cigale je kanoniku poljubil roko in solza hvaležnosti mu je zablestela v očeh: »Hvala, gospod kanonik za vse!« je rekel in še »zbogom« in je odšel. Kanonik pa je pognal konja in je še isti večer privozil na Col in v Ajdovščino, kjer je prenočil. Drugo jutro na vse zgodaj pa je v svetlem scptemberskem jutru vozil skozi Vi- pavsko dolino, občudoval brajde in latnike, ki so se šibili pfjd obilnim, težkim, kot cekin ruincriim grozdjem- ^ivo je pel črnbel. valxic na vendimo. »Letos pa bo kaplja! Vrerne je bilo za trto!« je mislil kanonik in u- gibal, kje bi kupil par polovnjakov najbo'ljsega. Med Crničami in Sempasom je dohitel revno kmečko mater z dva- najstletnim sinom. Ko sta zaslišala voz, sta stopila ob kraj ceste. Pa se je voz ustavil in kanonik je poprašal: »Kam, mati. kam?« »Na Sveto goro, gospod. Sin je dobro izdelal prvo latinsko. Zahvalit se greva Mariji in prinoročit za na- prej!« »Prav, mati, prav! Pa kaj bosta hodila, saj je še dosti poti od Oorice na Sveto goro! Prisedita!« »O, kako ste dober, gospod; Bog in Marija vam povrni!« (Dalje pride.) Stran 4. ;(j0RIŠKA STRA2A« Po desetih letih. Dne 27. novembra se ie vrnil iz ruskega ujetništva Urban Mauri, po domače Tončkov iz Oblok nad Hu- dajužno. Deset let niso vedeli zanj. Napadalec kaznovan. Atentator na bivšega avstrijskega kancelarja Seipta je bil v pondeljek obsojen na 3 lcta in 6 mesecev težke ječe. Smrt odličiiega evropskega moža. V soboto je umrl v Bruslju zname- niti opemi skladateli Giacomo Puc- cini. S sv. zakramenti ga je previdel apostolski nuncij v Belgiji. Glasbene- mu svetu je znan po svojih operah: Toska, Manon Lescaut, Boheme in celo vrsto drugili. Tudi mi se klanja- mo duhu velikega umctnika in kul- turnega delavca. Strahota vulkanov. Ognjeniki ali vulkani izmečejo iz sebe polno snovi v obliki lave. Na o- tüku Havaju, sredi širnega Tihega Occana, je velikanski ognjenik, ki bruha gorečo lavo tako, da je oko- lica kakih 70 km2 naokrog. pokrita z lavo. Kak velikanski Drostor. če po- niislimo, da je daljava Videm-Trst v zračni črti 73 km! Morsko obrežje pa je v daljavi kakih 15 km pokrito s 5—10 m d.ebclo lavino skorjo- Po- nekod je skorja celo do 50 m debela. Vsako leto izbruha vulkan toliko la- ve, da pokrije 25 km2 naokoli z 20 m debclo plastjo lave. Tod je sc- veda hujša puščava kot v Sahari, ker uničuje razen lave še droben, slan dež vse na okoli. Največji slovenski zvon. Ta bi imel biti — tako som čital v »Straži« — novi zvon v Mariboru, ki ga ie vlil ali ga vlije tamošnji zvo- nar. Če zvon tehta ali bo tehtal 3500 kg, ix)tern mu nikakor ne pristoji cast največjega zvona slovenskega; kajti že naš novi svetogorski veliki zvon je večji. Ta tehta 4355 kg in ima glas g, dočim bo imel maribor- ski bržkone glas a, kakor drugi (pr- vokižji) na Sv. gori- Sicer pa tudi svetogorski ni največji zvon sloven- ski, pač pa veliki zvon pri Gospej Sveti na Koroškem — če ga ni vzela vojna — ki tehta 6608 kg in pretehta celo zagrebškega s 6048 kg. Največji zvon na Kranjskem — če ie še ostal — je veliki zvon pri Mariji Devici v Polju, ki tehta 6086 kg. Največji zvon slovanski in svetov- ni je v Moskvi »Car Kolokol«, vlit leta 1724., pravi »cesar zvonov«, ker tehta 195.000 kg. Leta 1737. je teleb- nil pri požaru s strešja na tla in se je pogreznil deloma v zemljo. Sto let pozncje je bil ta orjak na ukaz carja Nikolaja dvignjen iz svoje jame in postavljen na zidan podstavek. Pri padcu z zvonika se mu je izbil velik kos na krilu. Skozi to razpoko stopi- ta lahko likratu dva moža v zvon. Leta'1812. ga je hotel Napoleon I- odpel.iati v Pariz, kar se mu pa ni posrečilo. ' /v. M-a. Konec Wrangelove armade. V času ruske revolucije je bil do- bro znan general Wrangel, ki je vo- dil nabrane čete v boj proti ruskim boljševikom. Ko ni dosegel uspeha, je z večino svoje armade prišel v Ju- goslavijo, kjer so sprejeli njegove vojake kot obmejne čete. Dali so jim celo volivno pravico za državno- zborske volitve. Seveda le iz stran- karskih razlogov, kar so potem tudi sami uvideli. General Wrangel pa se je s svojim štabom nastanil v Sremu, odkoder je vodil svojo politiko protl Rusiji podpiran z denarjein franco- skih kapitaJistov. Sedaj je njegovih pustolovščin in slave konec. Nova bolezen. V južni Ameriki je odkril dr. Cha- gas bacile neke nove bolezni, ki je zelo slična znani spalni bolezni. Raz- naša pa te bacile (drobna telesca) neka žuželka, ki se zaje spečemu človeku v obraz in jo zato zovejo »brivecc. Ta odloži potem nevarne bacile. Zopet nezaslišana krivica. Italija se rada ponasa pred svetom s svojo svobodoljubnostjo, ustavno- stjo in visoko, tisočletno kulturo. Mi primorski Jugoslovani, ki zivimo v njenih mejah, pa moramo s trpkostjo ugotoviti, da občutimo to svobodo- Ijubnost, ustavnost in kulturo navadno v obliki krivic, ki so dan za dnem nas delež. Koma} se nekoliko oddahnemo od enega udarca. jm pleše ze zopet bic po naših izmučenih hrbtih- Ne go- di se to vedno sicer po naročilu iz Rima in ne moremo zato idicati o- srednje vldae na odgoynr pred sve- tom. Toda še žalostnejšc in obnpnej- še za nas in naše ljudstvo je, da si sine vsak posamezni podeželski ob- lastnik dovoliti, da naslona ¦'•-// nam, kakor se mu poljubi. Brcz ozira na zakon, brez ozira na nsian.vnost, brez ozira na našc naravne pravice sme nas tlačiti in gnjaviti. kakor mu njegovo- sree v trenulku veleva. In teza našega gorja obstoia ravno v tem, da v takih slučajih navadno nc najdemo zaslombe tarn. kjer bi jo morali najti: pri osrednii vladi v Ri- mu. Podeželski oblastw.ki se zato ču- tijo docela varni in najbrze celo ra- čunajo, da bodo s svojim krivičnim ravnanjem zlczli na odličnejša mesta. Naši čitatelji So imeli ze nesteto- krat žalostno priliko, da so v našem listu brali ostre tozbe radi raznih ie- zkih neprilik, ki so jih nasemii Ijud- stvu namerili razni oblastniki. Koli- kokrat smo morali v nasem listu na- siopiti z vso odloenostjo proti neza- slišanim odredbam gg. Nicolottija, Nencettija, Piscntija in drugih. Da- nes moramo spregovoriti kratko be- sedo na račun prefekta tržaške po- krajine. Izdal je namreč žaljivo, ne- kulturno, nasilno, našega ljudstva ne- vredno odredbo, da slovanska dru- štva ne smejo vec prirejati glcdali- ških predstav v njihovem rodnem je- ziku. Ukrep je tako neeuven. da člo- vek skoro dvomi o njegovi verjetno- stl Ce bi ne bili že doziveli odloka o dvojezičnosti slovanskega časopisja, bi mislili, da so zagrešili na tržaški prefekturi nerodno uradno pomoto. Toda na zalost moramo povedati: ni se pripetila pomota, ni se zgodila slu- eajna pogreska, temveč odredba je res izsla. Tržaški prcfekt hoče naše društveno iivljenje udušiti. hoče na- šemu živahnemu prosvetnemu giba- nju zadati smrtni sunek. hoče zasta- viti pot kulturnemu razmahu naše- ga ljudstva. Gospodu prefektu samo prav odkrito povcmo: Vaše pomuja- nje je brezuspešno, našega naroda ne boste ugonobili, če pridete še s kru- tejšimi nasilji. Pretrpel ie stoletja in bo prenesel tudi sedanje viharje. Sra- mujemo se pa, da se najdejo med vi- sokimi italijanskimi nradniki možje, ki so sposobni zamisliti tak krivičen ukaz. Tudi v zunanjem svetu se s ta- kim postopanjem ugled države ruši. Smo sicer majhni po številu, toda prežeti s kremenito zavestjo: bomo trpeli, toda živeli! Posl. dr. Besednjak je poslal na no- tranje ministrstvo slediečo interpe- lacijo. »Notranjemu ministru. Podpisani že- li vedeti, kaj je vlada ukrenüa proti nezaslisani odredbi tržaškega prefek- ta, s katero se je prepovedala raba slovenskega jezika pri predstavah in ki je vzbudüa splosno ogorčenje med prebivalstvom na Primorskem ter je imela odmev tudi v drngih drzavah. Poslanec Besednjak.« Videmska družba. V predzadnji »Goriški Straži« smo osvetlili pota, po katerih hočejo vi- demski in goriški oblastniki zatreti škofijsko gimnazijo ter tako onemo- gočiti, da bi naše ljudstvo dobilo do- bre dusne pastirje. Dogodek. za kiite- rega se je zanimala vsa javnost, nam daje povod, da razgalimo vso moral- no pokvarjenost ljudi. ki pletcjo bič za slovensko ljudstvo v Julijski kra- jini. Prejšnji torek se je okoli poldneva nenadoma glasila po Vidmu novica, da so roparji sredi mesta napadli ne- kega uslužbenca, mu nasuli v očl prahu in iztrgali iz rok aktovko, kjer je bilo 177.500 lir. Kmalu se je izvedelo za podrobnosti. Napadcnec je bil v službi pri geometru Ubaldii Dominiju, bivšem politienem tajniku vseh snoparskih organizacii v furlan- ski provinci. Tekom preiskave je na- padenec vse povedal. Izjavil je, da je njegov šef imel nalog od grofa De Puppija, naj vredi prodajo njegqvega imetja- Domini se je pa polakoninil velike svote svojega klijenta in je na- govarjal svojega uslužbenca naj mu pomaga, Ko je drugo iutro Und uslu- zbenec nesli denar v banko. sta na- basala aktovko z navadnim papirjem in si je usluzbenec sam nasul nekega prahu v oci ter vpil na pomoč. Napacl je bil torcj le usmisljen. Tako se )e nedvomno izkazulo. kdo je ukradel velifzansko svoto. Dominija so z u- službencem vred zaprli in caka ob- sodbe. Nas bi ta slueaj sam po sebi toliko ne zanimal, če bi ne bil zločinec, člo- vek, ki je slal na tako odlocujočein mestu. Kot pokrajinski tajnik fas ja je bil desna roka bivsega proslulega videm- skega prefekta Piera Pisenüja, ki je rezal našim Ijudem takorekoc jerme- ne s hrbtov. Človek, sä dunes sedi v jeci, zigosan s pecatom zlocinca je imel usodo našega naroda y svojih rokah; osebni Pisenüjev prijalelj se je izkazal kot navaden tat. In dunes, mora priti taisti Pisenti, ki je se ne- davno imel z Dominijem skupaj pi- sarno, s poročilom v svojem listu, da so Dominija, vsled nemoralnih dejanj izbaenili iz fašjal Fašistovsko časopisje poje staro pesem, da nima nase ljudstvo spošto- vanja pred oblasti. Naš človek je vß- jen, da vidi v ljudeli, ki so nostavljeni na vazna mesta, osebe neomadeževa- nega znaeaja. Ce pa ve, da se ti mo- zje druzijo in bratijo s propalicami, ni didno, da se odvrne od njih in sma- tru vsakogar za neznačajneža. ki ta- ke oblastnike povzdiguje. Vodja fä- sizma sicer zatrjuje, da se bo vrnil v deželo red in mir, a ljudje se niso pozabili visokih zločincev. ob umoru Matteoltija- Tudi se dobro vedo, kdo in na čigav ukaz je pri nas s požigi, poboji in batinami vlival državno za- vest ob času volitev. Zdai trebite, gospodje v Vidmu, take odnadke iz svojih vrsl, a je prekasno. Ne boste več ozdravili drevesa, H je pri kore- niki gnilol OOSPODARSTVO. Zakaj dajemo živini soli? Povsod daiiejo živini soli, ki je živi- ni tudi niijno potrebna. Sol za živino ni samo začimba — zabela, temvcč prava in pristna krma, ker tvo-ri sc- staven del krvi, kakor tudi vseh dru- gih tekočih snovi v živini. Ravnotako potrebuje žival soli tudi za, z,gradnjo svoje^a okostja. Ena najvažnejših na- log, ki jo vrši sol, je povcčanje in oja- čanje žclodčnih sokov in s tem pove- ča.na prebavilna možnost želodca. Sol povzroča apetit in sploh pospešuje vse delovanje prebavilnih organov. 2ivali, posebno ovce in govedo, sol rade lizejO', ker je je premalo v krmi, posebno ako je ista groba in slamnaUi. V splošnem damo odraslemu govedu dnevno* 1 navadno žlico soli. Najvcčjo korist bi imela žival od soli, ako bi isto raztopili v vodi in potem s to raz- topino poškropili krmo. Grda navada na živinskih sejtrrih. Pri nas imajo ljudje splošno grdo in slabo navado, da priženejo na sej- me nepomolžene krave. Uboge trpin- čene živali imajo nabito polna vimena in iz sisov jim teče mleko po tloli. Ko- liko mora trpeti že navadno taka od dolge poti izmučena živina in kako nespametno in goljufivo je tako rav- nanje! Nepomolžene krave zgubijo na ta način na mJečnosti in tudi lah- ko dobiK) vnetje vimena. Tudi se s tem ravnanjem grdo varajo kupci. Ako se že varstveni organi ne brigajo za to, da bi se upošteval zakon proti trpinčenju živali, naj vaim vaša vest v prihodnje ne dopušča več takega nečloveškega postopanja z živino, kl se ne more sama braniti. Tovorni promet Lloydove družbe v Trstu. Tovorni promet tržaške Lloydove družbe se kljub slabi trgovini dviga- Lani so tovorni parniki te druzbc odpeljali od januarja do konca okto- bra iz jadranskih luk 209.310 ton bla- ga. Letos v istem času pa za 91.500 ton več. Uvozili so lani 267.662 ton; letos v prvih desetih mesecih za 54.729 ton več. Da je uvoz y Italiji večji kot izvoz, se že tudi tukaj pozna. Jugoslovanska pomorska trgovina. V jugoslovanska pnstaniščai je lansko leto priplulo na Ladjah ravnih držav 1,283.000 ton blaga. Izvozili so pa 7,617.000 brutto-ton. Tedaj veliko ve- čji izvoz kot uvoz, kar je dobro zna- rnenje za razvoj jugoslovanske trgo- vine. Največ blaga so odpcljale ladje z italijansko zastavo, uvozile pa ju- goslovanske ladje. Skrb čehoslovaške vlade za svoje izseijence v Rusiji. čehoslovaško zunanjc ministrstvo je dovolilo češkim izseljcncem v Ru- siji 12 milijonski kredit za nabavo poljedelskih strojev- Kolonisti bodo odplačevali svoj dolg skozi 5 let kon- zulatu v Moskvi, ki bo obresti spet porabil za nove potrebe čeških izse- ljcncev. Kdo se pa za našc izseljence briga? Trgovinska zveza med Italijo in Čehoslovaško. V trgovinski pogodbi med imeno- vanima državama so prcdvUene mnogotere olajšave za izvoz iz ene države y drugo. Italija je znižala Ce- hoslovaški carino za stroje, kenirčne izdelke, porcelan, škrob (štirka), u- pognjen les, stcklenino itd. Hmel'.i in pesa sta za uvoz v Italijo celo carine prosta. Češka pa je znižala Italiji ca- rino na limone, pomaranče, fi^c> miandlje, orehe, zelenjavo, klobuke in nekatere kemikalije. Koliko lesa so prodali iz Jugo- slav! je? V inesccu oktobru so izvo/ili i'/y Jugoslavije 81.000 ton lcs-.i za grad- njo v vrcdnosti nad 111 iiiilijonov di- nar jev. V Italijo je šlo za S^ lir tega lesa,. V Francijo za 10 milijenov, v Anglijo za 5. Lesa za kurj.ivo jp šlo iz Jugoslavije okoli 60 rniliionov ton; največ na Ogrsko; v Italijo le zaU milijona dinarjev. Trgovsko prodiranje Rusije v osrednjo Azijo» Že carska Rusija je uvidoLi, da je njena bodočnost v osrčju neizrabljc- nih obširnih pokrajin v centralni Aziji. Boljševiška vlada ni na to P°~ zabila. Seveda se križajo pri tem ts- govskem prodiranju Rusov v Azijo pota z anglcško trgovino. To je tudi vzrok sedanjega napetega razrnerja med Anglijo in Rusijo. Poslcdnja si pa s tega ne dela težke vesti, ampak pridno gradi novc progc v Aziji. Kon- ccm prejsnjega mescca so otvorili no- vo želcznico iz cvropskc Rusije, Se2 Buharo do Afganistana. Tako jc na- rcjena pot do poljedelskih proizvodov Azije (v prvi vrsti gre za- bomba/J' obenem pa bodo lahko Rusi po tej žc- leznici vozili svoje fabrikate v Afga" nistan in Perzijo. Koliko je živine v Rusij«? Statistika izkazuje 21 milijt>i1(>v konj in 43 milijonov repov goveje zivine- Letošnja setev v Rusiji. Stanje v Rusiji ni tako razruvano, k° bi to rado imelo cvropsko kapital'" stično časopisjc- Poljedelski koinisa- riat je objavil uradno štatistiko o ^' tošnji setvi. Rži, so posejali letos 25f milijona desjatin; 1. 1922. le 21.3 mi- lijonc desjatin. Oziminc letos 4.4 mi- lijone; 1. 1922. 4.3 milijone desjatin» jarega žita letos 11.3 milijone desja- tin I. 1922. le 6-4 milijone. »OORIŠKA STRATA« Stran 5. Nova industrija. V Bulgariji so začeli uporabljati tobakovo seine za izdclavo jedilne- ga olja. Uspehi so kar presenetljivi. iz 100 kg tell semen proizvjajo 30— 35 kg olja, ki po kakovosti ni nič slabše kot makovo olje ali ol.ie iz se- mena solnčnic. Na pobudo oblastev so posejali že obsirae predielc s to- bakom. Letošnja svetovna žetev. Po izkazu mednarodnega poljedel- skega instituta v Rimu so pridelali letos: Psenice: v milijonih mcterskih stotov Evropa 271.8 Sev. Amerika 306.8 Argentinija 51.3 Azija 109.3 Južna Afrika 22.3 Skupaj 762 Rži: Evropa 167.1 Sev. Amerika 20.4 Jcčmenu: Evropa 106.1 Sev. Amerika 62.1 Azija 24.1 Južna Afrika 17.8 Skupaj 201.1 Ovsa: Evropa 208.3 Sey. Amerika 283.9 Ajijai in Afrika 3.0 Koruze: Evropai 100.8 Sev. Amerika 631.9 Azija in Afrika 14.0 Letina je po kakovosti in po številu slabša od lanske. Cene so zato posko- čile. Od novembra stalno rastejo na newyorski blagovni borzi. Ker ima A- nierika najbogatejše žitnice. bo ona diktirala po čeni bomo jedli kruh. Vsekakor je pričakovati, da se dra- ginjai v doglcdnem času nc bo zmanj- Šala. Mestne novice. * »Slovcnskim volilcm v Gorici. Kakor po dcželi, tako jc tudi volilni imenik v Qorici zelo pomunjkljiv. V Qorici jc gotovo nad 100 slovcnskh volilccv, ki niso vpisani v vo- lilni imenik. Do 15. deccmbra naj se prcprl- Ca vsiik goriški Slovcnec, ki jc žc dopolnil 21. leto, če je vpisan v volilni imenik. Cc ni vpisan naj zahtcva vpis do 15. deccmbra 1924. Kdor nc zna spisati rcklamacije, naj Pn'dc v tajnišvo PolitičncRa društva »Edino- sti« v (jorici, Via Mameli št. 5. Tajništvo mu bo radc volje prircdilo rcklamacijo. Vsakdo naj prinesc s seboj potrebne dokumente. Qoriski Slovcnci! storite svojo dolžnost. Tajništvo P. dr. »Edinosti« v Gorici. * Gorišlco okrajiio učiteljsko društvo zbo- ruje danes 4. deccmbra t. 1. ob 10. uri v Tr- Kovskein domti po slcdcčem dnevnem redu: '• Predsednikovo poročilo. 2. Ureditev mc- stčnih predavanj. 3. Razgovor o sedanji u- rtdbi šol. 4. Razni nasveti in prcdlogi. Pol- ^oštcvilno ndeležbo zahtcva žc stanovska Cast. — Odbor. * Dramaisld odsek »Mladikc« v Gorici Driredi za naše družine in njih malčke v pc- tfck ob 8h zvcčer in v ncdeljo ob 4h popol- dnc v gledali.šču Verdi, Passaggio Edling 4. taascn Miklavžcv večcr z naslcdnjim spore- dom: l. Orkestralna točka. — Recitazionc »Neve« dal libro »Vita«. — 2. Bratec in se- sPa Ana, vdova po slikarju Iv. Str^arju. ^tanko, Alenka, njena otroka. Jančc, ubog dcček. Sirovec, Iiišni najemnik. Stanko. goz- ^ar. Milica, njegova soproga. Klopčič in hiS- ni Skratjc. (lozdnc vile, matcrin duh, angcll, ^v- Miklavž. Prva, druga in zadnja slika sc (JC%rajo v stanovanju vdove Ane, tretja v ^ozdu, četrta pri gozdarjevili. — 3. Nastop Sv- Miklavža in razdelitcv daril. — Vstop- n'fia: Sedeži I. vrstc Lir 8 — II. vrstc Lir f> "^ HI. vrstc Lir 4 scdeži na galcriji Lir 4 — ^'dprodaja vstopnic v knjigarni Kat. tisk. ^ (Montova hiša). Opozorilo: Otrokom od si k'ta jc v sprcmstvu dovoljen brezplačen Vstop. Darovi za Miklavževo sc sprcjemajo v Petck dnc 5. deccmbra v prostorih >Mla- ^'ta« (Corso Verdi stcr. 37, desno) od 9h do l2'i dopoldnc in v nedeljo dnc 7. decembra 0(1 5h do \2\\ dopoldnc istotam. Prcdplačilo '-iro za rstko d*rllo. Socialni vestnik. Socialni položaj japonskih delavk. Na zadnjem mednarodnem kon- grcsu delavk je zastopnica Japonske odkrila naravnost never jetno sliko o usodi svojih sodeželank. Izza 1. 1896. je začela Jaiponska z blazno naglico posneinati zapadlio kulturo v njenih lepih, še bolj pa v slabili lastnostih. V razmeroma majlinem času se je razvil zelo zainotan sestav kapitali- zma in tovamištva; nujna posle- dica: naraščanje proldarijata. IJo- sebnovpražanje ženskega delavsK'a je še neprimerno slabše rešeno kot pri nas. Na Japonskem niso ženske za- poslene le kot tvorniške delavke, celo kot rudarke jih uporabljajo; drugo žalostno poglavje so skup'ie spalnice za delaivke po tovarnah; i.re- tje pa, visoko število deklet (čez 107 tisoč), ki jih uporabljajo v toler: :i- čnih hišali, ki so nekak državen üio- nopol. Vseh delavk bo približno 12,820.(t()0! Od teh jih je čez 100.000 v rudnikih. Izmcd 100 delovnili moči na Japon- skeni je 60 žensk in 1c 40 možkili. ()- menjene skupne spalnice so prava legla tuberkuloze. Saj ni za vsako o- sebo na razpolago več prostora. kot dva kvadratna metra! Na Japon- skem je zato tudi najvcč tuberkiilo- znih ljudi na svetu. Mezde so tako nizke, da se več kot 60% delavk ne more zadostno hraniti. Delovni čas določajo delodaijalci; le vsaki deseti dan je prost. Državne statistike iz- kazujejo, ne da bi sc to žigosalo, na tisoče mladolctnih otrok zaposlenih po tovarnaJi. Tega žalostiicga položaja so dc- lavke precej tudi same krive. vsled orientalcu prirojene udanosti v svo- jo usodo. Vlada pripravlja šele osnu- tek zakona o delovnem času in pre- povedi nočnega dela- Začele so se zbujati tudi dclavske strokovne or- ganizacije. Le voditeljev še manjka. Japonska je mogla doliiteti Evropo v tehniki in civlJizaciji, ne more jo pa v kulturi in to je vzrok teh stra- šnih socialnili razmer. Pozdravi fantov — vojaftou. Poztirav iz Ivrcjc. Slovcnski fantje - vojaki, prideljcni tukajš- i.ji gorski artilcriji, pošiljamo iskrene in vro- čc pozdravc starišcm, bratom, sestram, fan- torn in dcklctam. zlasti pa letniku 1905, ki ca že tcžko pričakujcmo. Klančič Jožef, 0- rcliovlje; Perič Milan, Biljc;* Bajc Anton, Col, Franc Krcsteničan. Listnica^, Kmetske-delavske zveze. 1. 7... Ustje: Vaše pisino prcjcli. V zadcvF bomo potom poslanca Bescdnjaka takoj po- srcdovali. 2. J. Podobnik, II.: a) Kam stc vložili pro- šnjo in kdaj? I)) Po kom prositc pokojnino? c) Ali stc prcjcmali podporo in do kdaj? Odpovo'ritc nam Čimprej na ta vpraSanja. 4. 5. /., lireginj: Pismo prejcli. Ko dobi- mo informacijo Vam odffovorimo v »Straži«. 4. T. K,., Sota: a) Poslanec Bcscdnjak jc odpotoval v Rim in bo posredoval med dru- Kim tudi radi vlog pri dunajski po^fni hranil- nici. b.) Qledc izplačila zavarovalne rente Pi-šite zavarovalncmu zavodu v Trstu kakor smo poročali v prcdzadnji »Qor. Straži«. Tajništvo. Listnica uredništva. 7. ()., Tolmin: Dr. Bescdnjak jc odpoto- val v Rim. Kdaj se vrne, nc vcmo. /. li., Osek: AH jc bila razdcljena ubožna podpora ali podpora za vrcmcnskc nczgode? Poročajte nam točno! Faiüie, Medona: Brcz dopisa ne inoremo priobčiti. 5. /., Cerovo 48: Zjclasitc sc na tajništvu Kmctsko- del. zveze, Via Mamclli 5, čimprej. P. M., Predil: Poisljite nam, bomo dali strokovn.iakom v oceno. Tcmlinf: Brcz podpisa ne moremo pri- ol)čiti; doj)is smo zato pridržali do odg:o- vora. F. M., Aumetz, Francija: Od zasebnikov naložcnih hraniliiili vIok juposlovanska vlada ik: ni sprejcla v zame- njavo po 60% . Juffoslovanski zavodi jih iz- menjajo po vsakdanjem kurzu. Pozdrave! Darovi. Za Slovcnsko sirotišče: P. n. Bencdikt Poniž 50 L. Ob zlati poroki uy. Franca in Uršule Trampuš v Kostanjcvici nabrali sva- tje 100 L. Cestitamo. Ob poroki k. Miliaela Kocjančiča z kco Elizo Markočič v Biljani nabrali svatjc 71 L 50 st. Ccstitamo. V Cer- kncin so nabrali en voz krompirja in dru- dih poljskih prdelkov, za kar se prav toplo zalivaljujemo preč. r. dekanu 1. Kunšiču in vscmu ljudstvu. Bog stotcro poplačaj. Na Vrhu pri Gabrjah so nabrali 2 kvint. krom- pirja in I kvintal koruzc. Srčna hvala vsem darovalccm! Za Alojzijevišče: Vclcč. k. Ivan Rejuc /.up- nik v Sv. Križu, nabral v svoji sari: 5 kvint. krompirja, 4 kvint. repe, 2 kvint. koruze, pol kvint. fižola in pol kvint. zelja. Na svatbi Rozine Pahor in Franceta Masten nabrali jrostje 100 L; N. N. daroval 25 L. Vsem Bog stotcro poplačaj! Pozdravi izseljencev. Iz Aumetza v Fraciji smo dobili sledeče pozdrave: Pošiljamo vsem prijatclAüi ... ..aročnikom »Oor. Stražc« iskrene pozdrave. Franc Mi- klavčič, Ančka Miklavčič, Ida Miklavčič, Jo- žcf Kovačič, Andrcj Jug, Franc Du.^a (Šela pri Volčah), Franc Lu/nik, Viktor ^trukelj (Ciginj), Ivan Rutar, Ferdinand Kenda (Voi- ce), Ivan Leban, Josip Fon, Andrej Valentin- čič (Kožaršče), Ivan Rovsček, Ladislav Ga- berščtk, Anton Prcgel, od Sv. Lucijc, Anton Lazar, Fany Lazar, Alojzjj Cenci6, Kati Cen- '¦'Rokovnjuči«. Ker ima društvo zagotovilo od pristojne oblasti se bo igra vršiila nepreklicno. Začetek oba- krat točno ob 3. uri popoldne. Podgora. Italijanski Neinec? Iz Vrtojbe ie prišel in je trgovec v Podgori. Bil je svoj čas narodno naprodni. slovenski Nemcc. Mož je pa narodno napredo- val in postal je sedaj že italijanski Nemec. Tako poroča »Nova doba«. Ce bo ta človek tako pridno narodno napredoval, gotovo postane še kedaj pravi neniški Nemee- Ker je pa ta.k mož, figa-mož, je zmožen če bo ke- daj kazalo, prodati tudi vse narodno- sti na ljubo pri njem kupujočim ko- munistom. Takra^t bo že novejša doba! Vsekakor je pa žalostno, če se slovenski možaki ukvarjajo s tako umazano politiko. Šturije. Kakor povsod tako je tudi pri nas vojna marsikaj vzela in marsikaj pu- stila. Kakor povsod tako je tudi pri nas vzela zvonova. Nedavno smo sli- šali v cerkvi, kako stvar stoji. Od dr- žave nimaimo ničesar pričakovati. So pa li zvonovi notrebni? Povsod po šir- nem svetu, kjer se oznanuje sveti e- vangelij pojo kidi zvonovi. To je tako združeno, da drugače biti ne more. Oni so klicarji k molitvi in službi bo- žji. Oni oznanujejo in jjovzdigujejo svetost praznikov- Zdi se mi. da od- kar ni več slovesnega pritrkovanja, ni več tiste veličine praznikov. Zvo- novi se spominjajo človeka. ko > se preseli v večnost. Oni se oglašajo na I)ohk>č ko kje izbrubne požar. Potre- bo zvonov ne horn nadalje dokazoval. Zdi se mi, da bi žalili če ostanemo brezbrižni, naiše prednike. ki so toliko in radi darovali za cerkev in obsojaJi bi nas naši potomci, katerhn bi dali t;ik grd zgled skopuštvai. Kako pa do- bimo nove zvonove? Država sicer nekaj obljublja, toda posebnosti ne nioremo pričakovati. Skrbeti moramo v prvi vrsti sanni, dai jih dobiino. Ka- ko? Najprvo vržimo od sebe tisto, kar nam je vojna pustila, to je materija- lizem in sebičnost. Ce se tega vsaj nckoliko otresemo bi zvonovi peli. Hrugič imamio v naši občini še en pri- ixnnocek. Ko so se delili oličinski paš- niki so pustili občini en delež z iine- noni Stavnik, iz katerega se je prejelo lep skupičck za lirastc. Zato apeliram na občino in vse požrtvovalne intere- sente, da skličejo sestanek in določijo priineren znesek v ta namen. Le tako, če vsak posameznik stori po svoji nioči svojo dolžnost, in če primakne občina imenovani prispevek se bo ta želja in potreba spremenila v bron, k) bo glasno pel slavo Bogu in ljudem. Vipavska dolina. Načelstvo Qornje-vipavskega okro- /Ja Prosvetne zveze naznanja, da se bo vršila seja širšega odbora dne 14. t. m. ob 3. uri pop. Iz Kanalskega. V nedeljo 23. t. m- so bile občinske volitve v Ročinju. Vodila sta jih Cac- cese in Muznik iz Kanala s celo ar- rnado dacarjev. Zrnagali so seveda črnosrajčniki. Izvrstno za njih se je obnesel inladi tajnik. ki je vsakega poveljujoce pogledal od nog do gla- ve, češ, pazi se! Videlo se je ta dan po gostilnah veliko ljudi, ki sploh nikdar ne zahajajo nikarnor. Uele baterije litrov so se šopirile na rnizah, zraven njih pa so sedele klavrne po- st a ve občinskih izdajalcev. Tudi g. Cargo, viničar, velikanski narodnjak, se je potihoma zrnuznil pd- kar sta si slavljenca podala roko v nerazdružljivo vez. Daleč naokoli" jc znan vzorni zakon, ki spaja ta kri- stalnočista znučaja; nevenljive so zasluge in obile dobnrte, ki jili izka- zujeta bližnji in daljni okolici, zLasti pa posinavljcnima vojrnina sirotama, pri katerih se že katžejo sadovi skrb- ne vzgoje. Vsevečni naj to pleinenito Stran 6. »GORIŠKA STRA2A« Jvojico olirani zdravo in čilo do naj- v išje starosti njej in ostaliim v cast in ponos! Iz Komna. One 25- t. m. v torek je mirno v Gospodu zaspala Kristina Švara., go spodinja pri ugledni sedlarjevi druži- ni. Bila je vzorna žena in mati, ki je 'ivela le za svojo družino. V opravke drugih se ni vtikala. Zapustila je osem nepreskrbljenih otrok, soproga in nie- gove stariše; lepa driižinska ljubezen je vladala rned starimi, niladimi in o- troci kakor malokje. — Bila je le ¦osem dni bolna na pljučnici. Ko je za- pel mrtvaški zvon in ko so zvedeli, da je uinrla pokojna Kristina, so vai obžalovali, da je angel smrti tako ne*- pričakovano odvzel otrokom tako do- bro mater, soprogu zvesto ženo in starim skrbno oporo. Pogreb pokojni- cc je bil nadvse veličasten. Zbran je bil skoro eel Komen in okolica. Ko je pevski zbor zapcl prcd hišo žalosti in na pokopališeu pretresljive žalostin- ke, so' bile solzne oči vseh pričujo- čili. Vžaloščcnc preostale nai potolaži dobrotljivi Bog! Tomaževica. Pred petnajstimi leti smo si sezida- li svojo solo, v katero so hodili otroci iz naše vasi in Malega dola. Do letos je zadostovala ena šolska soba, in en g. učitelj, čeravno je bilo pred vojsko nad 30 otrok več v soli, ko sedaj. Le- tos imarno, kakor povsod drugod dve nčni rnoči- Žnpanstvo je moralo vzeti v najem še eno šolsko sobo. ki jo bo treba plaeevati. Skoda, da nam niso povedali takrat, ko smo zidali solo, la bomo tako napredovali in rabiü Jve solski sobi. — Naša misel je ta: Kakor je prej zadostoval eti g. nčitelj, bi zadostoval ravno tako tudi zdaj. In italijanščino bi zmožen slo- venski g. nčitelj gotovo bolje nau- čil naše otroke, kot italijanska učna moč, ki ne pozna našega jezika. Ne moremo razumeti zakai nam šolska in politična oblast naklada vedno ve- čje davke. Pravijo namreč. da mora občina sama prispevati po 1000 L za ¦ sako učno moč. Vrtovin. »Dobrodelni odbor« občine Vrtovin izreka primerno> zahvalo vsem daro- vateljem, posebno pa g. župniku Črni- goju in družinaina Cigoj ter Podgor- nik, ki so se ob priliki poroke izdatno spornnili revežev. Slap ob Idriji. Na Slapu imamo učiteljico, ki hoče izvršiti asimilacijo kar v enem letu. Ko se je zadnjič peljala mimo naše vasi vojvodinja d'Aosta, so jo naši otroci lepo in priprosto pozdravili. učite- Ijica pa ni mogla prenesti bar- barskega živijo. Jezila se je nad otroci, otroci so jo pa obupno gledali, češ, saj smo jo pozdravili. No —se- daj je prišla pa od same vojvodinje zahvalai za lep sprejem, ki jo je mo- rala ona sama brati v soli. Otroci so se ji sedaj srnejali, češ, ali si dobila dolg nos. Kako je ona sposobnai za učiteljico, nam jasno priča sledeči dogodek: V soboto je obolela neka bolehna punčka. Ker ji ni mogla povedati ita- lijansko in je jokalai vsled bolečin, jo je najpoprej poslala v stranišče in jo tarn zaprla, potem dela klečati in jo šele po precejšnjem času poslala do- mov. Opozarjamo šolsko oblast naj hitro napravi red in naj g. učiteljico opo- zori na njeno dolžnost, ker drugače ta frajla prav gotovo ne bo mogla biti tudi tu bolj spoštovana, kot je bila na svojem lanskem mestu. Stariši. Z dežele. Človeku se zvija in stiska sree pri iem kar vidi in kar sliši. Pride mati in pride ooe in pravi: »Ali bi ne bilo mogoče, da bi se nairedila prošnja, da bi se otrok učil kaj več domačega, slovenskega v soli. V naši vasi se vsi pritožujejo: otroci bodo zrastli in poj- dejo v svet, kako mi bodo pisali do- mov, a,li slovensko, ker ne bodo zna- li. ali la&ko, ker ne znam?« In mati joče, ko vidi, da rodnemu otroku tr- gajo iz srea sveto dedšcino materine- ga jezika. — A ne jočeš saimo ti že- nica, joče cela dežela: vzeli so nam pravico, vzeli so nam kruh. dali so nam kamen. To pa vpije v nebo in Bog je z nami in z nami je pravica in v pravici je toliko zmagovite močl, da bi človek zavriskal pri tem. Reka pri Cerknem. Oglašamo se poredkoma. ker pri nas se zgodi, malokaj, kar bi jaivnost zanimalo. Danes pa ne moremo več molčati, ker se čutimo prizadeti brez izjeme vsl. Prizadeta je naša mladi- na in prizadeti smo starši, ker preti nam še večja srainota, kot smo jo pri- čakovali. Vzeli so nam solo (klopi in tablo), oropali so naišo mladino pou- ka, ki je danes bolj potreben kot kdaj poprej. Ali bomo sami vzdrževali u- čitelia? Po novi odredbi bi morali na- ši otroci posečati 8 km, oddailjeno so- lo na Straži, kanior vodi pot po ce- sti, ki je radi velikega avtomobilske- ga prometa in vremenski.h nezgod se za odrustlcga nevarna. Pričakuje- nio, da na:m bodete vkradeno solo vr- Tiili! Imamo cerkev, pa brez zvonov. V zvoniku gnezdi četa golobov, katerc bi radi zamenjali z zvonovi! Služba božja se vrši tudi redkokrat. ker ima naš g. upravitelj prcveč opravila v treh farah. Brez sole in brez cerkve — ne čudite se nam* ako bomo zao- stali za vsemi drugimi. Iz Ročinja. V tržaškem časopisu »11 Piccolo« je bilo priobčenih par značilnih vrstic kot odmev občinskih volitev v Roči- nju. Ker ta casopis le redkokedaj pri- haja v roke naših vaščanov sc mi zdi potrebno objaviti na tem mestu toč- no prcstavo. »Piccolo« pišc: »Občinske volitve v Ročinju so izkazale lep vspeh liste sestavljene od domačega fasia, ki je s 103 proti 50 glasovi porazila listo slovenskih kandidatov, ki s tem ne pridejo niti kot manjšina v občinski svet.« Našim občanom sc doscda.i niti sa- tt jallo ni, da sploli obstoja v vasi fa- Sjo. Vedeli so samo, da je bil imeno- van za Ročinj komisar, ki vodi občin- ske posle po navodilih gospoda Nic- colotija. Imenovan je bil radi nespo- sobnosti prejšnjega župana, ki pa je bil, nota bene, eden iz med 11 volil- cev, ki so pri političnih volitvah gla- sovali za snop. Menjala se je torej samo oseba, ampak firmia ie ostala ista. Za časa volilnc agitacije se je zdelo sumljivo vtikovanje goispoda Muznika, znanega glasitel.ia kanalske- ga fašistovskega pogorišca v naše občinske volitve. Vse prizadevanje tega moža zopet ustanoviti v Kana- lu snosodO'. če si hoče privosčiti boljšega zdravnika? — Je sicer čudna stvair, da ni siovenskega zdravnika, ki bi se zavzel za dobro službo v nascm kraju. Pred časom je bil tu g. dr. Mermolja, ampak je od- šcl menda šc v sole. — Zato nas la:h- ko izkorišča v takem slučaju gori na- vedeni zdravnik. V zadnjem času opazujemo niočno li'isprotstvo1 med trzaško in goriško politično organizaicijo. V svoje notese naj si tržaški gospodje zabcležijo sramoto, ki so jo napravili s tem, da so spravili javnega, pri ljudstvu pri- 1 inbljenega borca za obstoj našega naroda v Jul. krajini. g. dr. Bitežni- ka prcd javno sodnijo1. Ljudstvo je po vcčini ogorčcnoi in splosno obsoja vse pisanje in delo tržaske »Edinosti« in njene orgnnlzucile. Smo in bomo zau- Kupujem kože ciomačih in divjih živali: lisic, kun, vider, divjih mačk, dihurjev, jazbecev, divjih koz, zajcev i. t. d- Lovci in na- biralci kož vprašajte za ceno predno prodaste vase blagoc. FRANC STRES, Kobarid (Caporetto). Zaloga usnja in vseh čevljarskih i>o- trebščin. Zaloga raznovrstnega obu- vala ročnega in tovarniškega dela. Cene — da se ni bati konkurence. V zalogi imam vedno jančkove in druge kože za kožuhe. pali ter se zatekali edino h goriški organizacijt in njenim yoditeljem, kljub temuj če še tako udrihaio in p\- sejo o njej tržaški gospodje. Več Idrijčanov. (Dalje na 7. strani). ZAHVALA. Podpisani — potrti v globoki ža- losti radi izgube edinega sina, oz. brata se najtopleje zahvaljujejo vsem; ki so jim y žalosti na katerikoli na- čin priskočili na poinoč. Posebno se zahvaljujejo preč- Mons. g. Ludovi- ku Kumarju, č. g. župniku Ivanu Re- mec-u in č. g. vikarju Ivanu Podobni- ku za tolažila in spremstvo neix>zab- nega pokojncga. — Iskreno se zahva- Ijujejo K. zdravniku dr. D'Ottone-ju Armandu za veliko skrb in inujo, ki jo je imcl v bolezni našega ljubljenč- ka. — Zaihvaljujejo se najprisrčncje vsem znanccm in prijateljein, ki so v tako vclikcm številu spremili nežne ostanke našega edinčka na poti v an- gelski raj. Naj bo on tarn prosnik za vse. Žalujoči: MILKA in ANTON JUŠA. stariši. CVETKA, JI-LICA, ZMAGICA, VI- DICA, sestre. V Drnovku dne 22. nov. 1924. Obvestilo. Tistim, kateri pošiljajo svoj potni list za posredovanje vizuma v Trst, via Armcni 7, sporoča dotični posre- dovalcc, da ne biva več v Trstu, tem- več v Gorici, a opravlja še vedno isti ix>sel. Gorica, via Pellico 3 (Dra- ščckova hiša na KormO- MALA HIŠA z dobro idočo klju- čavničarsko in mehanično delavnico v vcliki vasi blizu Gorice ie radi iz~ selitve na prodaj po ugodni ceni. Več Dove uprava »Goriške Straže«. Lloyd Sabaudo. V kratkcm odidejo iz Genove: v Severno Ameriko »Conte Verde« 6. /. /925, vožnja iz Genove do New - Yorka traja 9 dni; v Južno Ameriko »Regina d'ltalia« 10. 12. 1924, »Principe di Udine« 30. 12. 1924, vožnja iz Genove do Buenos Ayres traja 19 dni; v Avstralijo Za pojasnila in vpis obrnite se na ageneijo F. Rosich, Gorica. ulica Contavalle 4. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev i.t. d. i.td. Prodajam pasti in posebno meso za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje. 09** Nihče nima pravice kupovati zame.----------------— —' -"" Walter Windspach - Gorica Via Carducci žteu. 6. Pozor na izpremenjeni naslov! Prva slovenska tvrdka jOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo št. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejŠih šivalnih strojev iz svetovno znane nemšketovarne ,MUNDLOS',dvokoles znamkeorig. „KOLUMBIA", belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju. Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ulica Rabatta). >GORISKA Stran 7. Osek. Dne 3. dec, na dain sv. Fran- čiška Ks. je praznoval na& preč. g. vikarij Fr. Franke svoj god in 50 let- nico svojega rojstva. — Zbrala se je pri slavljencu lepa družba ožjih pri- jateljev, ki so irm prišli častitat in mu prinesli svoja prisrčna voščila. — Med gosti smo' videli tudi našega preč. g. dekana Al. Novaka iz Črnič, kateri praziiujc te dni 10 letnico svo- jega pastirovanja med nami kot žup- nik-dekan. Obcma slavljencema želi- mo tudi domačini: Še na mnoga le- ta v zdravju in sreči —med nami! Oslavje. 12. preteklega meseca sta sc po- ročila pri nas gostilničarka Jožefa Rožič in Marinič Jožef iz Vedrijan i. Naše pcvsko društvo »Soča« iima jc zapelo lepo podoknico, naka,r so svat- je naibrali med seboj svoto 220 lir za vrlo prosvetno društvo. Darovalcem hvala! I )a bi nas'li šc ninogo posne- niovalcev. Drustvu pa kličemo: na- Prej po začrtani poti! Solkan. Vsem onim, ki su bil; izpuščcni iz volilnili imcnikov za državnozborske in olxiinske volitve zabičujemo, da gredo do dne 15. t. m. na županstvo in zailitevajo vpks. Potrebne papirje za reklamacije jim mora izdati žu- Panstvo.____________ Vo///c/.__ Cene na izvoznem trgu v Gorici Na dan trga sv. Andreja so bile sledcče cene: Drva trda m;, L. 60; drva melika L. 45; drva sveža L. 50; drva ceplje- na L. 70; Maslo kg L. 12; jajca ko- ma-d L. 1; seno q L. 17; slama q L. 14; fižol q L. 240; krooipir q L. 45; liruške q L. 70; jabolka q L. 80 Živina: prešači par od 180 lir da- lje; prešiči pitani, živa vctiga kg 7—8 lir; tcleta živa, živa vaga kg 9 lir; 5—6 lir; živina za rejo, živa vaga kg 5—6 lir; živin za rejo, živa vaga kg 4—5 lir; konji par od 2000 lir naprej. Na ceno živine je vplivala seveda tu- di lepota in kakovost. Zadnje vesti. Plcsiii koncert Lydie Wisiakove, ki se bo vršil v Trgovskem domu v soboto, dne 6. t. m. ob 9. zv. in v ne- dcljo, dne 7. t. m.ob 5. pop. (po javni tomilxjli), vsebuje naslednje točke: 1. Smetana: Ceški pies; 2. Qrieg: Me- tulj; 3. Grieg: Erotika; 4. Debussy: Grotcska; 5. Raclimaininov: Kor:ič- nica; 6. Suk: Veter; 7. Mussorgsky: Gnom; 8. Debussy: Habanera; 9. Gounod: Valček iz opere »Faust«. - Unictnico sprcmlja g. Vaclav Vlček in kai>elnik kr. operc v Ljubljani, g. A. Balatka. — Cene sedežem po 10, 7 in 5 lir, stojišča po 3 lire. Prednaznanilo. »Slovcnski kvartet« (Banovec, Pečenko, Završan in Zu- pan) priredi dne 3., 4., 5. in 6. ja Lir za 10) belg- frankov za l(J0 švic. frankov za 100 češ.-slov. kron za 100 dinarjev za 1 sterling za 1 dolar za 1 zlato marko za 100 avst. kron 69.- do 33.(30 do 107.- do 107.25 Lir 22.90 do 2,'i Lir 443. - do 447.- Lir 0.0320 do 0.0330 Lir Beneške obiigacije. Dne 3. decembra: Srednji kurs L. H2.07, v Trstu 82.20; v Milanu 82.25, v Kimu 82.10 L. 5 Samo pri tvrdki * Anton Trpin & Cotnp. zalopa manufakturnega blaga v Gorici - Via Rastello St. 10 kupite po nizkih cenah. Vsak dan novi dohodil! Bogata izbera perila in drugega blaga za neveste J Cene konkurenčne. « Pohištvo Bašin Anton, Gorica, Piazza S. Antonio 9 (Stari trg) Velika izbera vsakovrstnili mizarskih izdelkov, popolne spalne sobe, kakor tudi posamezni kosi: omare, postelje, predalčniki, rnize itd. do konkuren- cnih cenah. — Priporoča se slav. : : občinstvu : : N a drobno Akoželite nakupitidobro blago in elegantno izgotovljene obleke po najnižji ceni obrnite se edino na domačo tvrdko Andrej Mavrič Via Carducci 3 — G O R I C A — Via Carducci 3 Tam dobite blago po sledečih cenah: Družinsko platno 150 cm. . od L. 8.— naprej Madonna 150 cm..... „ „ 8.— „- Madonna 80 cm...... „ „ 3.50 „ Madapolan Reclam 80 cm. . „ „ 3.— „ „ Sposalizio 80 cm. „ „ 4.50 „ Ktihinjske brisače..... „ „ 1.90 „ Prtiči......... „ „ 2.50 „ Brisače........ „ „ 3.— „ Odcje volnene...... „ „ 34.— „ „ finejše vrste . „ „ 65.— „......... » V uv. „ Posteljna pregrinjala bela in barvana....... „ „ 25.— „ Gradl za postelje..... „ „ 3.20 Zephir za srajce..... „ „ 3.— „ Perkali rožasti...... „ - „ 3.20 „ Krminsko za srajca . . . . od L. 3.50 naprej Saten črn in barvan .... „ „ 3.50 „ Naglavne rute...... „ „ 2.50 „ Panama za srajce boljše vrste „ „ 4.80 „ Popelin za ženske obleke . . „ „ 14.50 „ Volno fina Gaberden ... „ „ 23.— „ Moške hlače...... „ „ 14.— srajce...... „ „ 15.— spodnje hlače ... „ n 9.— Zenske srajce...... „ „ 8.— Zamet moški......., „ 9. „ Hlačevina....... „ „ 4.— n MoSke obleke...... „ „ 60.— Obleke otroške..... „ „ 30.— „ Izgotovljene štramace ... „ „ 50.— M Velika izbera moškega sukna . „ „ 10.— n IV a d e b e 1 ol Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah. HBliha hpojacnica, hatera sprejme vsaho narocilo fer go izvrši točno in po zmernih cenah. '¦-t=z——=-------=- Za vsako naročilo se jamči. -••—-----------------------= Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani ANDREJ MAVRIČ - trgOVeC Stran X »GORIŠKA STRAŽA< Kavarna Principe Umberto in sladščičarna lastnik D' ATRI MARI] Corso Verdi 1. (Hiša Marzini v Gorici). Elegantno shajališče, dvoranaz biljardom. Najboljša kava espres, napolitanske slad- čice, izvrstno pecivo, najboljša čokolada. likerji prvovrstnih tvrdk. Delikatese domačih in tujih kolonij. ABSOLVENTKA srednje sole in trgovskega tečaja, zmožna sloven- ščine, nemščine in deloma franco- ščine in italijanščine želi primernega mesta. Cenjene ponudbe se prosi na upravo »Ooriške Straže«. NA PRODAJ JE BLAGAJNA iz druge roke. Naslov pri upravi lista. Zupanstva, posestniki! Delltev zernljisc'po posebno nizki cenil Inž. Bogomir Sfllicyoi in zapris. izvedenec, autor. civ. geometer Dom. Rocco blvšl Inž. geom. pri katastru v Gorici -Gorica, Piazza Vittoria - Travnik S Informaclje v torek In Crtrtek od 1O — 12 brezplaCno. E RN ozdravljena ""fWI z najnovejšim pasotn BRCOCK Mirodilnica in dlSavnica DD E.Grapülin-Qorica LJLJL-JLJ naspr. Ijudskemu vrtu, Corso Verdi 27, I» Modna hiša „Alia cittä di Torino" ^B^ Gorica, Corso Vitt. Em. St. 9 razprodaja svojo veliko tnnožino ženskih klobukov po najnižji ceni. UČENKO ZA TRQOVINO sprej- me Marija Brus, Sp. Idrija. 17 LETNO DEKLE išče službe v katerikoli obrti ali gostilni. bodisi v mestu ali na deželi. Naslov pri upravi lista., URADNIK — ODPUŠČEN UCI- TMLJ, zmožen slov., nern., ital., srbo- hrv- jezika v govoru in pisavi ter strojepisja in deloma knjigovodstva išče mijno primerne službe. (3re tudi v inozemstvo. Ponudbe pod Z. P. na upravništvo lista. liaznanilo. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem na novo otworil bogaio manufakturno irgovino v Go rice, Piazza Cor no (v hisi K. DRAŠČEKA.) Priporočam se za obilen obisk Stanislav Vendramin. PC DRU^NICA Ljuhljanshe fcreditne tanfce v Borici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vioge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje Velike zaloge____ Po znižanih cenah W7žL^ Izredna prodaja na račun tovarnarjev VIDEM — Via Savorgnana St. 5 — UDINE (na vogalu Via Corona) 00- Sedaj kupujejo vsi v trgovini „AL RIBASSO" **&% Ugodne cene, trajnost blaga in velikanska izbera vsakovrstnih predmetov sestavljajo važnost našega razprodajanja, ki se vedno višje povspenja in prekaša vsako konkurenco. Vsled hudega mrazu v naši deželi (Friuli) so osrednja skladišča v Milanu odposlala po brzovozu celi vagon tež- kega zimskega blaga za paleto' za gospode in za gospe; flanele, pregrinjala, pletenine, šjali itd. Razprodaja se prične danes z 20 do 30 od sto popusta ============== resnične vrednosti. .^================== Velika zaloga paleto-plaščev za gospode in gospe, oblek za lovce, izgotovljcncga perila, platnenega in cvirnastega v vseh visočinah. Frti, bri- sače, servijeti, pletenine „Fiandra" iz platna in tkanine, tepihi, corsie iz juta in kako, zagrinjala za mobilijo, odeje, koltri, platno v vseh visočinah, opreme za neveste, celotne opreme za restavracije, zavode, izgotovljeni štramaci iz žime in lanu. --------------Le blago ne ugaja, naj si bo vsled kvalitete all cene se vzame nazaj.-------- ... ,.„------- Na debelo in drobno! .... Posebni popusii za razprodajalce WT* S T A t N E CENE -^^ Stalna izložba z zaznamovanimi cenamil - - ¦¦¦ - ¦ -----------