Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško~dolino v Celju". Uredništvo in upravništvo se nahaja v Gosposki ul. 26, I. nadstr. v Celju. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno
2. Itev.
V Celju, cine 20. februarja 1924.
E.eto H.
Zborovanje gostilničarske Zveze v Celju.
V četrtek 24. januarja se je vršil tretji občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug za slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino ob mnogobrojni udeležbi. Zborovanje je otvoril g. J. Božič, predsednik Zveze ter pozdravil navzoče, med mnogoštevilnimi delegati gg.: dr. Valjavce, finančnega svetnika iz Maribora; dr. Pretnerja, zastopnika Trg. in obrtne zbornice v Ljubljani; dr. Senekoviča, policijskega svetnika; Ivo Šubica, magistratnega svetnika; Ignaca Založnika, obrtnega komisarja; Ante Pavlekoviča, predsednika gostilničarskega Saveza v Zagrebu; Becka Pavia, tajnika udruženja gostilničarjev; Miljka Diakoviča, hotelirja iz Beograda; To-dorja Perišića, Angjela Djordjeviča in Nedeljkovića. Prečital se je zapisnik zadnjega občnega zbora in odobril.
Poročilo o delovanju Zveze v minulem letu je podal načelnik g. Josip Božič: Včlanjenih zadrug je bilo 18, pristopilo jih je 10, tako da, šteje Zveza 28 aadrug. Včlanjene so bile pri različnih rokodelskih kolektivnih in nestrokovnih zadrugah, tako da obrtniki niso imeli nobenega zastopstva v izvrševanju gostilniške obrti. S pomočjo obrtno-zadružnega nadzomištva je pa Zveza osnovala in v življenje spravila zadruge v Gornjem gradu, Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru, Msrenbergu, Ormožu, Rogatcu, Brežicah, Šmarju pri Jelšah itd. Ker ni bilo sredstev, je bilo delo otežkočeno, vendar se je sporazumno z obrtnim nsdzorništvom do-segel lep uspeh ter je Zveza lahko ponos drugim obrtom, ker je vse delo Izvršila in po možnosti že udejstvila.
Na pritožbe glede podaljšanja političke ure se je doseglo, kar je bilo mogoče ter so se policijske ure kakor za mesta tako za posamezne okraje podaljšale ter Zveza izjavlja, da ji je vlada šla sporazumno kolikor toliko na roke.
Pritožbe glede vinotočev pod vejo in trgovin z alkoholnimi pijačami v zaprtih steklenicah, prepoved bera-
8n'8 se je Pr* Vseh okrajnih glavarstvih urgiralo ter prosilo za isto prepoved in ugodno rešitev naše prošnje ter je tudi izšla odredba ministrstva trgovine in obrti, oddelek Ljubljana, le oddelek pri pokrajinski upravi v Ljubljani je hotel za bivšo Štajersko priznati takozvani kranjski zakon. Razlika med zakonom bivše Štajerske in Kranjske je ta, da na Kranjskem toči vinogradnik na svojem stanovanju, kjer Stanuje, na Štajerskem pa ie pod isto parcelno številko na licu mesta, kjer se je pridelalo.
Velike težkoče so delale Zvezi Ovadbe glede navijanja cen pri pijačah, hrani in nastanitvi, kar pa se je izkazalo po natančni kalkulaciji kot neugotovljeno ter so bili razven par slučajev vsi gostilničarji vsake kazni Oproščeni. Ako ni upoštevalo sodišče
pri prvem zaslišanju kalkulacije posameznih obrtnikov, se je poslalo isto potom Zveze vzklicnemu sodišču, katero je utemeljevalo in spoznalo kalkulacijo kot popolnoma pravilno in obtožence oprostilo vsake kazni.
Zveza si je prizadevala za nadaljni procvit gostilničarske obrti, da se ustanovi strokovno-obrtno nadaljevalna šola za našo obrt ter je po posredovanju načelstva pri ministrstvu trgovine in obrti v Ljubljani to tudi dosegla. Uspeh šole je zelo povoljen ter se priglašajo celo iz dežele posamezni sinovi in hčere obrtnikov, da se izobrazijo in da lahko tako povzdignejo ugled gostilničarske obrti pred tujci v naših krajih.
Strokovni list se je na zahtevo različnih gospodov delegatov povečal ter ga tudi naročujejo člani ljubljanske Zveze, kateri niso pri nas včlanjeni. Naročila imamo tudi iz Hrvaške in Srbije ter se za istega zanimajo vse korporacije in oblasti, katerim se list pošilja.
V spolnitev občnega zbora prinašamo še zahteve posameznih zadrug. Zveza se ie pritožila na ministrstvo za socijalno skrb in narodno zdravje v zadevi zdravniškega preiskovanja ženskega osobja, zaposlenega v gostilnah in hotelih, posebno pa se je zahtevalo, da se isto opusti po deželi, ker jih ščiti moralična dolžnost starišev in bi se s tem kršil splošni ugled.
Glede naredbe o pijančevanju so se glasom naročila ministrstva za narodno zdravje izdale tiskovine ter se zaprosilo isto, kakor tudi podrejene oblasti in posebno referente obrtnih oblasti, naj kaznujejo najstrožje le gosta kot pijanca, ne pa obrtnika, kateri mora njegovi zahtevi ustreči.
Glede občnih zborov in njih udeležbe se je po možnosti pdsamezriim zadrugam ugodilo.
Kongresa v Pragi so se na prošnjo Zveze udeležili gg. Martinović, Majdič in Tonejc, za kar se jim Zveza naj-prisrčneje zahvaljuje, ker so isto zastopali ter po poročilu čeških listov bdi tudi najprisrčneje sprejeti. Ddbili so lep utis o skupnem delovanju ter je načelstvo v svoji seji sklenilo Zvezi v Prago vposiati najiskrenejšo zahvalo, kar se je tudi izvršilo.
Pritožbo, katero smo poslali na ministrstvo za t govino in obrt, oddelek v Ljubljani, je isto ugodno rešilo ter je pozvalo vsa okrama glavarstva, da morajo vse vinotoče naznaniti v evidenco istih Zvezi. Ni pa odgovoril oddelek za kmetijstvo na pritožbo, zakaj so se posamezna dovoljenja izdajala
Dne 26. maja 1923 ie imela Gostilničarska zadruga v Gornji Radgoni po večletnem spanju svoj občni zbor, katerega se je udeležil tudi naš gosp. tajnik. Zborovanje je bilo živahno. Zadruga je pristala in podpisala včianjenje pri naši Zvezi ter naša pravila odobrila.
V Ormožu, Ljutomeru, v Murski Soboti in Dolnji Lendavi se je delo
, oživilo ter se s pomočjo obrtnega nad-! zorništva pospešuje.
Prva naloga Zveze bo organizirati obrtnike v Št. Lenartu v Slov. goricah, Šoštanju itd.
Maribor - Okolica je pristopila z 266 člani. Ista lepo delu|e ter se je zahvaliti načelniku zadruge g. Kučeri, da je zopet oživela. Njegove pritožbe so se uvaževale ter se poslale na pristojna mesta.
Razstave v Mariboru se je Zveza udeležila po svojem načelniku, njega namestniku in odbornikih Žumerju, Kosu, Emeršiču, Fioreniniju, Kozoleju, Kralju in Vrečkotu. Istega dne je imel odbor v Grajski kleti sejo, pri kateri so člani načelstva odobrili delovanje ožjega odbora. Obenem se je kritiziralo naknadno pobiranje občinskih doklad ter je bila odposlana tozadevna pritožba na pokrajinsko upravo.
Povabljeni smo bili na občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug za Slovenijo ter so se istega udeležili načelnik g. Božič ter odborniki gg. Bernardi, Robek, Špajzar in tajnik Štern.
Zanimivo je, da so se prijavile štiri zadruge kot članice k naši Zvezi, kar pa smo morali odkloniti, ker nimamo razširjene pravice posegati v ljubljansko oblast.
Ankete v Zagrebu smo se udeležili po načelniku, gosp. Majdiču in tajniku. Zvedeli smo tam namen finančnega ministra, kako hoče obremeniti obrtništvo kakor splošnost z uveljavljenjem taks. B I pa |e hitrejši kakor organizacije vseh slojev, ne samo obrtnikov, ter je dobil že koncem avgusta predsankcijo na Bledu.
Istega drse je bila sprejeta resolucija, katera se poročilu priloži.
Na Sušaku so bili od strani Zveze sledeči gg.: načelnik Božič, Bernardi, Martinovič, tajnik Štern, zastopniki iz Laškega, Gornjega grada in Št. Petra v Sav. dolini.
Pri seji ožjega odbora se je skle-n'Io, da se bojkotira sovražne liste, kateri pišejo zoper našo obrt in isto napadajo. Priporočamo vsem zadrugam, da to izvajajo.
Vsled nekega nesporazuma od strani tajništva ljubljanske Zveze, ka~ tera si lasti neke vrste pokroviteljstva, je bil odobren predlog na širši seji, da se obvesti vse zadruge, katere so včlanjene, da se nobenih prireditev, oziroma občnih zborov v Ljubljani več ne udeležijo. Nadalje se je poudarjalo, naj se pri nabiranju članov za Obrtno banko naše zadruge ne družijo v Zvezo v Zagrebu, katera je z pouličarji, oziroma frankovci (po domače rečeno 2 grajderji) zvezana.
Sklenjeno je bilo, da se ne ščiti nobenih zadrug pred oblastjo, katere niso pri Zvezi včlanjene.
Med poročilom so došle sledeče brzojavke: Iz Zagreba : Predsednik Pav'ekovič dolazi v sredo popoldne. Savez. Iz Beograda : Delegate polaze večeras brzim vozom. Domovič. Iz Ma-
ribora poročajo, da je vsled nepred videnih zaprek zadržan g. višji kletarski nadzornik Zabavnik.
S tem je bilo letno poročilo odobreno in sprejeto.
Po poročilu načelnika se oglasi k besedi g. dr. Pretnar, zastopnik Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, in izvaja sledeče:
Dovolite, gospodje delegati, zastopniki oblasti itd., da omenim dodatno k poročilu g. načelnika Zveze nekoliko besedi. V imenu zbornice vam prinašam najlepši pozdrav in čestitke k Vašim lepim uspehom, posebno pa omenjam vašo zavednost pri tako obilni udeležbi naših gostilničarjev in delegatov z juga j in splošno Jugoslavije. Razvidno je iz | tega, kako čvrsto živi danes zavest vašega obstanka, za kar se vam more j le čestitati ter bi si druge organizacije j mogle vzeti zgled, da se stanovsko vsaj povprečno tako organizirajo ter zadostijo svojim zahtevam posebno pri rešitvi pritožb, pri katerih bi se lahko uspešno zagovarjale ter merodajne faktorje poučile, da si zakona ne razlagajo z dvojnih vidikov, ampak pred izdajo istega tudi proučijo. Sporazumno bi se lahko večina kazni in njih posledice rešile ter bi se marsikatero omračje med obrtništvom in uradni-štvom razjasnilo. Potrebno je torej obrtnike organizirati, istih pritožbe upoštevati ter se strniti v skupno delo, da se preprečijo nepremišljene nove naredbe ter se obrtniški stan pred oblastmi uspešno zagovarja. Uvidel sem vaše lepo delovanje ter poročilo uspeha in vam morem na delavnosti le čestitati. Hodite isto pot naprej ter Vam v imenu zbornice želim primernega uspeha!
Po govoru g. dr. Pretnerja povzame besedo g. finančni svetnik dr. Valjavec:
Cenjeni zborovalci ! Naprosilo se je delegacijo financ od Zveze, naj bo tako prijazna in vpošlje zastopnika finančnega ravnateljstva v Mariboru, da obrazloži določila glede plačila taks, kar je najbolja pot, da se sporazumno obrazloži in upošteva zakon o taksah, ker je še danes nejasno, kak pravilnik bo izdal g. finančni minister. Hoteli ste torej, da se vam naredbe obrazložijo, katere so prišle iz Beograda, da potem, ko so vam znane, stavite svoje zahteve. Dovolite, da si razdelim mojo informacijo v tri dele. V prvi vrsti pride v poštev taksa pri koncesijah katere se na novo podeljujejo, v drugi’ vrsti pride v poštev mesna taksa in lično pravo. Temu primerno so se iz-premenila določila obrtnega zakona. Ta taksa se mora plačati po obrtnem zakonu za osebno pravo in to je po Din 200'—, ki se naj pobira za koncesije v imeniku za mestno pravo. Posamezni obrtniki, ki so se nato postavili na tehtno stališče, da je neupravičen® plačevanje teh taks za koncesije, katere so bile podeljene na osebo kakor je tudi neupravičeno predpisano za mesno pravo, katerega morajo vpla-
čevati, ker so že pred mesecem aprilom 1920 svojim dolžnostim potom avstrijskega zakona zadostili.
Na to odgovarjam: Kjer se Še ni izdala koncesija in za mesta do 6, aprila 1920 še ne izdane koncesije, se takse nd bodo plačevale ter je nejasna določba, ali je upravičeno iztirjanje dotičnih taks po naredbi Uradnega lista. Nasproti temu bo posameznik mogel vložiti ugovor, plačati kolek na pritožbo, sicer se ista ne upošteva ter se pri iztirjanju zaračuna. Gospodje, od finančne oblasti ni to šikana, to so pojasnila generalne davčne oblasti, katera so obvezna za vse oblasti ter mora okrajno glavarstvo takso pobirati. Zastopnik ali namestnik posameznih organizacij ima pravico pritožbe vlagati zoper to naredbo, katere lahko naši skupni zastopniki podpirajo, da se te tehtne pritožbe ugodno rešijo.
Težko pa bo s temi pritožbami prodreti, ker je nemogoče preiskati vse okolnosti, katere se pri ministrstvu trgovine in obrti kakor tudi financ niso dovolj natančno proučile in upoštevale. Kdor hoče točiti alkoholne pijače, bo moral takso plačati, kdor pa ima brezalkoholno gostilno, je iste oproščen. V novem zakonu je spre-mertjen tudi prejšnji obrtni red in sieer se deli na tri pravice. Lastnik mora imeti lokal, kateri je njegova last mora si pridobiti mesno pravo, to se pravi, da ima pravico usposobljenosti in točenja, ker ako nima ne prvega ne drugega, mu je točenje prepovedano. Lokali morajo biti po predpisih urejeni, morajo zakonu odgovarjati, ker se po navadi dodeli malo koncesij pri novih zgradbah. Opozoriti moram, da je nova določba ista kot v prejšnjem zakonu, moram pa iti preko tega, ker je nadalje potreba poskrbet: še lično pravo, natančno določiti osebo, katera sme s priznanjem usposobljenosti točiti alkoholne pijače. Državljanom tuje narodnosti se ne sme podeljevati uvezen ja, ravno tako so samo ob sebi umevni različni pogoji predkazni, to je bodisi tihotapstvo, splošno kršenje zakona, nerednost v lokalih, da se toči zdravju škodljive pijače ter naravno izpričevalo o usposobljenosti, s katerim so podvrženi vsi obrtniki na določne takse. Zadeva komisije je ugotavljanje razpečavanja različnih pijač bodisi na drobno ali pa v splošnem* kar določa finančno ravnateljstvo v Mariboru; lokali se morajo posebno navesti kakor tudi njih pravice in njih prenova ter se ne sme brez uverenja niti točiti niti koncesija oddati v najem, kar je dosedaj bilo dovoljeno, s sedanjim zakonom je pa ukinjeno. Zatorej se po novem zakonu koncesije, katere se osebno ne izvršujejo, zapro ; izjeme so le mladoletni in juridične osebe. Ti morajo pa imeti poslovodjo, kateri ima osebno pravico in usposobljenost; ravno tako bodo morale vdove prositi in osebno izvajati obrt, da lahko finančnik vsak čas kontrolira, ali izvršujejo določila ali ne. Določena je kazen 100 do 200 Din, ako finančna kontrola kaj ta-kega ugotovi; zategadelj je važno, da se mladoletni nepreskrbljeni dediči takoj zavzamejo za svoje poverenje, ravno tako vdove. K temu pripomnimo, da je zelo važno, da se plačuje taksa polletno, ker se plača z zanemarjenjem iste trikratno vsoto kot kazen. V slučaju, da pride odlok po preteku 30 dni in se isti še ni plačal, se odvzame koncesija.
Pri vinotočih se plača taksa po Din 20'— in ostali dve taksi, to je pri lastnih pridelkih ter se pridržuje pravico, da se ne sme drugje točiti kakor na tistem kraju, kjer je kmetovalec pridelal. Nimamo še sicer nobene določbe iz Beograda, ampak jasno je, da
je točilno pravo le na lastnem posestvu, ne pa izven istega.
Takse so razne po velikosti kraja, po osebi točilca ter se razdelijo v tri razrede. N. pf. Maribor Din 1500 do 2000, manjši kraji so izvzeti, posebno vinarne in žganjarne kot točiici v odprtih in zaprtih steklenicah, to je vsi tisti, ki niso gostilničarji, le kavarne pridejo v najvišji razred. V ostalem Din 1500'— do najmanjšega zneska Din 500-—. (Opomba načelstva Zveze: Predsednik komisije za določenje taks je finančni ravnatelj kot predsednik Zveze, ki zastopa finančnika; ostali si izvolijo zastopnika, katerega si sami izberejo izmed svojih zadrug ter stopijo z istim v stik, ker le v tem skupnem delovanju lahko določijo, kam spadajo posamezni kraji kategorije pod točko 1, 2 ali 3, to je kavarnarji, hotelirji in gostilničarji.)
Važno je to vsled tega, ker je g. finančni minister določil, da mora biti v vsakem kraju,bodisi še tako majhen, en točilec pomaknjen v prvi razred. Ocenjevanje je zategadelj zelo važno, da se pravično razsodi. Vsled tega je velike važnosti, da se gg. cenilne komisije prej sestanejo, pravilno ocenijo dohodke posameznika ter upoštevajo splošne izdatke.
Delegati so sprejeli informacije g. finančnega svetnika z odobravanjem na znanje.
Nato zaprosi predsednik Zveze delegata Trgovske in obrtne zbornice, da bi ona upoštevala pritožbe Zveze in obrtnikov ter iste znala ceniti, ker oni zahtevajo le svoje pravice glede usposobljenosti, odgovarjajočih lokalih, ne-omadeževanosti in potrebi ljudstva. S tem se hoče preprečiti, da ne bo vsak penzijonist in umirovljen poduradnik kakor tudi drug obrtnik postal gostilničar, ker prvi zakon o taksah je g. finančni minister vsled stvarnega raz-motrivanja obrtništva odvzel.ministrstvo trgovine in obrti pa si je prilagodilo le takse. Obrtni zakon mu je bil deveta briga, češ ako hočeš obrt izvrševati, boš plačal takso glede usposobljenosti in potrebe okraja. Podrobno se ne bomo ozirali ter ne bomo tako natančno poizvedovali.
Zveza si šteje v dolžnost, da v prvi vrsti zahteva zaščito pri od države nastavljenem obrtnem nadzorništvu kakor tudi pri visoki obrtni zbornici, katera nam je šla vedno na roke, da ona naš protest upošteva in naš stan varuje. Pripomnim, da si te pravice, katere smo si težko priborili in jih imamo v rokah, ne bomo dali kratiti ter se bomo upirali z vsemi zakonitimi sredstvi, bodisi v enem ali drugem oziru, da se ti v Sloveniji ne uveljavijo.
K besedi se je oglasil zastopnik trgovske obrtne zbornice g. dr. Pretner. Izvajal je sledeče:
V zadnjih časih sem prišel do izkušnje in prepričanja, da imarno svojo narodno vlado in ministre, ampak ako pridem na zborovanja slišim malo pohvale o našem finančnemu ministru, kateri posega s svojimi prsti že med obrtniški stan, kateri je danes najbolj udarjen in obremenjen. Prisvojil si je zakon o izdajanju obrti in to po krivici, ker ne spada v njegov resor; uničil je pospeševanje obrti in to zategadelj, da najde sredstva do večjih dohodkov. Začudeno se vpraša vsak slovenski obrtnik in težko je dognati, kako je mogel nek hrvatski list peti slavo svojemu ministru, da je izdal zakon o taksah ter s tem teptal določila obrtnega zakona ter izdal na-pram temu takse po točki 61, 62 in 63.
Proti temu se mora vložiti ugovor v Beograd in velikemu županu Mariborskega okrožja ter zaprositi, da izvršujemo osebno pravico gostilničarske
obrti. Po novem zakonu moramo zaprositi finančno direkcijo, da dobimo pravico za točenje; tam določijo, koliko se naj za to pravico plača. Potem pridejo ogledi in nadalnje komisije, katere se imajo z vsako prošnjo v taksah odkupijati; prej ko posamezni obrtnik tako križevo pot nastopi, se bo rajši vsaki prošnji in ugodnosti izognil ter bo s tem uničeno popolnoma gospodarstvo, vinorejstvo in pridobitni krogi, kateri morajo propasti, ki so bili dosedaj največja podpora občin in države.
Kar se je v resoru finančnega ministrstva brez sodelovanja obrtnih zadrug in splošne organizacije izdalo je dokaz, da se pravične zahteve obrtništva niso upoštevale kakor tudi ne njih obstanek, kajti te naredbe so tako pomanjkljive, da v splošno obrtništva ne upoštevajo, ampak se je g. finančni minister oziral le na proračun. (Opomba Zveze: Ker se g. finančni minister ne spozna v obrtnem zakonu ter dovoljuje tudi na različnih sejmih, cerkvenih shodih, barakah, parkih itd. prodajo in točenje alkoholnih pijač, zato se ne čudimo, da posamezni uradniki niso vedeli, kako se naj naredba razlaga in kdo ima pravico točenja in obratovanja. Pravice zadrug o izdajanju koncesij ni g. referent finančnega ministrstva uvidei ter tudi ne upošteval. Zveza odločno protestira, da jo oblastvo spravi še ob^ to pravico, ker se nje ne zasliši.)
Naši gostilničarji so izgubili s tem vsako veselje, da pokažejo inozemcem svojo strokovno izobraženost, ker gospodje, kateri odločujejo, ne upoštevajo njih strokovnega znanstva in vljudnosti, ampak presojajo vse po lastni koristi, da pridejo na višjo stopnjo. Poznajo le bremena taks, na predizobrazbo pa se ne ozirajo. Pri izdajanju pravilnika se gg. pri Uradnem listu izgovarjajo, da se je pač zgodila pomota. Kar se pa s tem zagreši, ni pospešitev obrti, ker se ne upošteva tako važnega in dobičkanosnega obrta kot je gostilničarski. Pri omejitvi lokalov po številu prebivalcev njene lokalne občine se le ugodi posameznim strankam, da pri lokalnih prireditvah, sejmih in cerkvenih slavnostih postavijo pred gostilno svoj štant, obrtniški prostori, katere je finančna kontrola premerila, pa ostanejo prazni. Vprašamo gg. referente, na kaj so mislili pri kovanju zakona, ker niso niti pri pravilniku upoštevali različnih pritožb organizacij in obrtništva. V manjšini so ostali tudi naši zastopniki pri narodni skupščini, ker se je vedno le nagiašaia zahvala hrvatskih listov, ni pa se upoštevalo prečanskega zakona. S tem so posamezni obrtniki v bivši Avstriji zakonom zadostili.
Niso bile umestne določbe plačevanja taks, katere so se razdelile v tri kategorije, in sicer spada v prvo Ljubljana in Maribor, v drugo kraji z nad 2000 prebivalci, potem pa pridejo v poštev manjši kraji, kateri se pavša-lirajo. V vseh slučajih nima finančna oblast še do danes nobenega pravilnika; v vsakem kraju finančni oddelki po svoje tolmačijo zakon in ga uveljavljajo. Gospoda, vsak privredni obrt in obrat ima svoje komisije, njih zastopane člane, kateri ugovore predložijo, le vaš gostilničarski stan še danes ni prišel do veljave, ker so bile posamezne organizacije omalovaževane in razkropljene. Uvideti moramo, da je to stanovska potreba, ker kavarnar in hotelir spadata v prvi razred, gostilničarji v trgih brez prenočišč in stalnega dohodka v vaseh in hribih pa v tretji. Pri tem moramo uvaževati, kje se vršijo cerkvene slovesnosti, veliki sejmi, razna zastopstva, veliki živinski sejmi
i.	t. d., ravno tako tudi, da so različni
obrtniki manj obremenjeni z različnimi pristojbinami kakor majhen obrtnik v mestu ali trgu, kjer ni prometa ter je zelo potrebno, da komisija pri določanju taks vse te razloge upošteva.
Kar se tiče pobiranja taks zaprosio leto, je tudi krivica, ker se prvič ni kalkulirala taksa s prvim jan. 1923, ker še ni bila v povojih, zakonska določila pa se hočejo uveljavljati že z 13. aprilom 1920., druge takse pa se naj redno plačujejo od 1. jan. 1924. Čuditi se je, da se vlaga tako malo protestov in še se na te ne odgovarja; proti takim nezakonitostim se morajo vsi obrtniki kot en mož skupno boriti. V prejšnjih časih se je vprašalo korporacije in organizacije, danes pa gg. brez strokovnih finančnih študij diktirajo takse, katere so protipostavne in nezakonite. Ker so videli, da se obrtništvo giblje proti nezaslišanemu preganjanju, da se dvigne in protestira, so nam obljubili pravilnik, kateri velja z dne 15. nov- 1923 ter smo dobili za novoletno darilo takse, katere mora posameznik plačati po točkah 61, 62 in 63 zakona o taksah in upoštevati pravilnik.
Po teh izvajanjih se načelnik zahvali g. dr. Pretnerju kot zastopniku Trgovske zbornice za njegova stvarna pojasnila, ker nam je obrazložil naše stanje ter predočil vse krivice, ki se gode gostilničarskemu stanu ter pojasnil pomen skupne organizacije.
Gospod finančni svetnik še razjasni, da ako preide rok treh mesecev za vplačilo in uverenje pravice točenja, izgubi dotični prosilec mesno pravo. Kdor hoče zaprositi za mesno pravo in isto sam izvrševati, mora zaprositi pri velikem županu svojega okrožja, ravno tako pri finančni oblasti. V prvih mesecih izdajanja oziroma uveritve prošenj vam ne morem zagotoviti hitrega rešenja, hočemo pa urediti, da se bodo akti hitro reševali ter koncesije čim prej vposiale. G. dr. Pretnar je omenil vse pripombe v zakonu, zago-tavljaje, da se odslej ne bo več zgodilo, da bi kdo dobil nezakonitim potom koncesijo.
Radi pobiranja taks za drugi semester 1923 v isti višini izjavlja, da se iste morajo plačati, vendar proti temu se lahko pritožimo na Državni savet, ker potem se bo šele razjasnilo zakon in pravilnik, katerega prej ne moremo kritizirati. (Opomba Zveze: Obljublja se s strani finančnega ministra popravek pravilnika, ravno tako hočejo izdati neko službeno pragmatike, kar pa ni verjetno, ker pot iz Beograda je dolga ter jo bomo težko dočakali:)1
Nadalje poroča g. finančni svetnik: Ako ima kdo kako slavnost v rodbini, je samoobsebi umevno, da to ni podvrženo taksi. Mišljene so le prireditve, pri katerih se pobira vstopnina. V gostilnah, kjer se vrši kaka poroka, je težko določiti, ali je prireditev podvržena taksi ali ne. Za povabljene goste je prosto, pride le v poštev, ako so gostilne vabile in se dotične svatbe udeležijo tudi drugi gostje; v tem slučaju so podvrženi taksi. Vsi glasovirji in avtomati so pavšalirani in se plačuje od vseh pavšalno za celo leto, če pa niso pavšalirani, so podvrženi taksi ter se pri vsaki prireditvi v dotičnem lokalu, kjer se avtomat nahaja, zahteva 20% Pla" čila pobranih zneskov.
Po govoru g. finančnega svetnika dobi besedo predsednik Zveže gostilničarjev iz Zagreba g. Pavlekovič;
Gospoda, drugovi! Čast mi je bila dodeljena, da sem došao sam u Celje, da prisustvujem na sestrskem zborovanju, da i mi vidimo, kako se kod Vas radi in kake su Vaše dnevne zahtjeve ter upoznamo zakon o taksama, kojega razjasnitev je onako nujna medju
gostioničarji kao med našim socijalnim redovima. Gospoda, oni generalni pritisk držati za cjelih 100% »ni moramo, da spoznamo ljudi, koji so ovaj zakon uredili. Oni dolaže kod nas, mi moramo da šutimo i moramo da znidamo; naš agrarac je danas porezovan. Pitamo samo kako daleko će ovo ići, ja držim pod vifeme kad će to doći u Zagreb, da se odpravi glavno platilni i osjebni zakon o taksama. Došao je ministar finan-sije in prihvatismo budžet; nadali smo se, da će pasti ovaj gospod, a onda je obilica glasovala o zakonu o taksah ter istoga prejela. Mi možemo raditi i ćemo se prihvatiti svemu na svaki način, le ovaj zakon mi nećemo, ovi zakon je nemoguć ter isti ne može postati. Gospoda, ako imamo onake predstavnike vlasti, moramo da se protivimo, treba j* imati sve one organizovane, treba je još više organizacije, kulture i ne dopuštajte, da dojde od naše strani do kakvog razdora. Nemojte obupati, takse ćejo pasti same od sebe, da se spromeni našu državu ter dojde čas, da se agrarci prekrštaju ruke in da možete računati na njih bratski objem.
Po dolgih razpravah in vsestranskih pozdravih se zahvali načelnik g. finančnemu svetniku dr. Valjavcu, gosp. dr, Pretnarju kot zastopniku Trg. zbornice, g. Ignac Založniku, nadzorniku obrtnega pospeševalnega urada ter vsem delegatom za tako lepo udeležbo ter zaključi izredno dobro uspeli občni zbor.
Navodila o pobiranju taks na gostilniške račune.
Po »Uradnem listu«.
Navodila vsem okrožnim finančnim upravam in finančnim direkcijam o pobiranju takse rsa gostilniške račune.*
a Dasi so predpisi tar, post. 34.-taksne tarife in člena 56. taksnega in pristoj-binskega pravilnika, ki govore o pobiranju taks na gostilniške, hotelske itd. račune, jasni,-jih vendarle izvestni ljudje namenoma tolmačijo napačno, da s tem agitirajo zoper državo, ali pa v strankarskem interesu.
Da se prepreči uspeh teh škodljivih in brezvestnih agitacij, se mi zdi potrebno, izdati v državnem interesu nastopna pojasnila in navodila:
Po 3. pripombi k tar. post. 34. taksne tarife se. plačuje od vsakega računa v hotelih, restavracijah, penzionih itd. taksa 0’20 Din.
Ta taksa se ne pobira v krajih, kt nimajo po poslednjem popisu pre-bivatptva več nego 2000 prebivalcev, razen v kopališčih in letoviščih.
Ker je krajev z manj nego 2000 prebivalci v naši državi več nego krajev s prebivalci preko tega števila, se tudi taksa v večini krajev ne pobira. To velja zlasti glede kavarn na kmetih, ker šteje večji del vasi manj nego 2000 prebivalcev.
V krajih, kjer pa se mora ta taksa pobirati, se pobira po značaju in obratu lokalov ali povprečno ali na monopoliziranih obrazcih ali pa mešano, to je povprečno in na monopoliziranih o-brazcih.
Manjši lokali, ki nimajo pismenega osobja, potem mali lokali, ki točijo pijače mimoidočim gostom, to je gostom, ki se ne mude v iokalu dalje časa, nego prihajajo vanj le za nekaj trenutkov, da popijejo kaj malega, nadalje lokali, kjer se točijo pijače samo stoječim gostom, kakor tudi mali lokali, kamor zahajajo delavski sloji, in lokali, kjer se oddajajo jedila, če ni v njih pismenega strežništva (male kuhinje), plačujejo to takso povprečno.
* Razglašena v »Službenih Novinah hmljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 30, fadanih dne 8. februarja 1924.
Večje in velike kavarne, gostilne, restavracije in hoteli, zlasti če so ob mestnih trgih in v neposredni bližini železniških in pisarniških postaj, vojašnic, sejmišč itd., imajo poleg stalnih gostov tuđi mimoidoče goste, ki prihajajo za nekaj trenutkov, da popijejo kaj malega. Lastnikom lokalov bi prizadevalo izdajanje računov na monopoliziranih obrazcih takim mimoidočim gostom velike težkoče; da bi se odpravile te težkoče in odgovornost za imetnike lokalov, se je dovolilo z razpisom generalne direkcije posrednih davkov z dne 28. decembra 1923, št. 42.726* da ni potreba v takih lokalih za vse potroške do 10 Din izdajati računov na monopoliziranih obrazcih, ampak da se sme pobirati za te potroške taksa povprečno.
V teh lokalih je pač plačevanje te takse mešano, ker se pobira za potroške do 10 Din ta taksa povprečno, za vse potroške preko 10 Din pa se morajo izdajati računi na monopoliziranih obrazcih.
Na tak način je dana imetnikom lokalov možnost, to takso pobirati in plačevati brez težkoč.
Povprečno takso odrejajo pristojna finančna oblastva, ko se predhodno pregleda in ugotovi, in sicer pri lokalih, ki plačujejo to takso samo povprečno: velikost lokala, število sedežev, kraj, kjer je lokal, a pri lokalih, ki plačujejo to takso mešano: velikost lokala, število sedežev, kraj, kjer je lokal in koliko more biti povprečno v 24 urah gostov, ki se mude samo mimogrede in katerih potrošek znaša nad 10 Din.
Zoper odločbo finančnega oblastva o odmeri povprečne takse je dopustna v 15 dneh pritožba na generalno direkcijo posrednjih davkov.
Generalna direkcija posrednjih davkov skrbi, da se odmerjata povprečja taksa pravilno in enakomerno; vsaka vložena pritožba se pretrese kar naj-vestneje in najpopolneje in po tem se izda odločba.
Z drugim odstavkom 3. pripombe k tar. post. 34. taksne tarife in s točko 7.) člena 56. taksnega in pristojbin-skega pravilnika je predpisano, da imajo lastniki lokalov pravico to takso pobirati od gostov.
S tem je torej lastnikom lokalov načeloma priznana pravica, se za zneske te takse oškodovati pri gostih. Ali in kako se hočejo oškodovati, to je prepuščeno njih previdnosti.
Kavarnar sme pobirati takso od gostov, ni pa, da bi jo moral pobirati. Od gosta n. pr., ki popije samo čašo piva, kave itd., ne pobere takse; zato pa se lahko oškoduje, če zviša cene dražjim in luksuznim stvarem, ki jih prodaja v svoji kavarni.
A tudi gostje sami imajo pravico kupiti računske bloke ter jih ob plačilu potroška dajati gostilničarjem, da jim na njih izračuniio in pobero znesek plačila, kakor se to že godi v nekaterih krajih.
Torej ni točna trditev nekaterih ljudi, da ni primernega zakonskega denarja za plačevanje te takse. Blok iz 100 listkov stane 22 Din; za to vsoto pa je na razpolago primeren denar, bodisi da kupi tak blok kavarnar, bodisi da ga kupi gost
Namera moja je ta, da ne bi prizadevalo pobiranje te takse lastnikom lokalov nobenih težkoč in da bi se ustvarjalo čim manj možnosti za uporabljanje kazenskih sankcij.
Prav tako želim, da se pobirajo takse s čim manj neprilikami in zadržavanjem za občinstvo.
Iz teh razlogov odrejam okrožni finančni upravi — direkciji — naj priobči vsemu svojemu osobju in osobju
* »Uradni list« 5 iz leta 1924, str. 24.
finančnih uradov, zlasti pa organom finančne kontrole, naj obveščajo in poučujejo lastnike onih lokalov, da se morajo ravnati edino po naredbah in navodilih, ki jih je izdalo meni poverjeno ministrstvo; nikakor pa naj se ne zanašajo na netočne časnikarske vesti, da je ta taksa ukinjena ali da se pobira kako drugače, zakaj to utegne imeti zanje slabe posledice.
Prav tako je treba obvestiti privatne osebe o točnem uporabljanju in pravem pomenu teh predpisov, da jim kavarnarji ne prizadevajo neprilik.
Finančne organe opozarjamo na to, da bodo posebni odposlanci in inšpektorji kontrolirali izvrševanje tega mojega navodila in da bo imela vsaka netočnost v tem oziru za posledico občutno kazen.
V Beogradu 15. januarja 1924; štev. 1585.
Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović s. r.
M. K.
Trošarina na žganje po nouih predpisih.
Po »Trgovskem Listu«.
(DaUeJ
Te razmere je temeljito izpremenil novi zakon z zgoraj citiranim načelno važnim določilom, da se plačuj trošarina šele od produkta ob prehodu v promet ali potrošnjo. Prevzel je torej novi zakon za obdačevanje žganja v obče samo zgoraj pod b) navedeni način in sicer, kakor bomo pozneje videli, samo za žganje, določeno za trgovino. Poleg tega ima nekaj postranskih določil za obdavčevanje prigodnih prodaj prvotno za domače potrebe izdelanega žganja, torej nekako obdavčenje kroženja ali cirkulacije žganja. Sistematična skica teh določil bi bila nekako ta-le:
I.	Žganjekuha.
1.	Žganjekuha iz za njo dopustnih surovin lastnega pridelka za domačo potrebo je trošarine prosta.
2.	Žganjekuha iz za njo dopustnih kupljenih ali drugače pridobljenih snovi za domačo potrebo je prav tako trošarine prosta.
3.	Žganjekuha iz za njo dopustnih surovin bodisi lastnega pridelka ali pa nabavljenih od drugod potom kupa aii drugače za trgovino, je zavezana trošarini, toda trošarina se ne odmerja morda po pavšalaciji proizvodnosti žgalne priprave, marveč izključno samo po dejanskem proizvodu, ugotovljenem s kontrolnim aparatom za merjenje proizvedenega žganja ali pa z zbiralnikom ob prehodu žganja v promet ali potrošnjo.
II.	Prodaja žganja.
1, Prigodna prodaja ali sploh oddaja iz žganiekuhe ad I., 1, dobljenega žganja je zavezana trošarini in sicer plača v tem primeru trošarino kupec oziroma oddajalec.
2 Prigodna prodaja ali sploh oddaja iz žganjekuhe ad I, 2, dobljenega žganja je prav tako zavezana tro šanni, plača jo pa že prodajalec, ozToma oddajalec in ne šele kupec oziroma prejemnik.
3. Za trgovino izdelano žganje spada vselej pod točko I„ 3.
Iz teh navedb sledi:
Žgalne priprave oseb, ki prekuhavajo samo na svojih zemljiščih pridelane snovi za domačo potrebo, niso več podvržene nobeni kontroli. Finančna kontrola jih ne bo več imela v evidenci, ne bo več pečatila in snemala pečatov, ne da bi nadzorovala žganjekuh samih, ker so neomejeno
davščine proste, smela se bo samo brigati in gotovo se bo tudi intenzivno brigala za to, da ne bodo taki proizvajalci žganja svojega proizvoda nezatrošarinjeno prodajali.
Ravno isto velja za osebe, ki bodo surovine kupile in jih hotele prekuhati za domačo potrebo. Tudi te osebe niso zavezane ne kontroli, ne trošarini, finančna kontrola nima pri njih žganjekuhi nič opraviti, kuhajo kadar in kakor se jim poljubi, niso omejeni glede množine produkta, pogoj je samo, da kuhajo, kakor prvo navedeni, za domačo potrebo.
Ako namerjajo ti ali oni od trošarine prosto pridelanega žganja kaj prodati ali sploh oddati drugemu, bodisi odplačno ali neodplačno, morajo sami kot proizvajalci, oziroma oddajalci, istočasno pa tudi kupci ali prejemniki namero prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in plačati odmerjeno trošarino. Ta trošarina se odmeri z 20 Din od hi® alkohola, upoštevajoč pravo jakost prodanega žganja, event ako se ta ni dejansko ugotovila, jakost 30°.
Prodaja sme seveda biti samo prigodna, ker bi sicer redna prodaja kvalificirala stranko za obrtnega trgovca z žganjem, ki bi ne spadal več med osebe, omenjene zgoraj pod L, 1, in 1. 2, marveč med osebe, omenjene pod I. 3.
Ako te poslednje osebe prekuhavajo kupljene surovine ali pa surovine „ lastnega izdelka in kupljene, bodisi istočasno mešane ali pa v presledkih, je produkt vselej trošarini zavezan. Niso pa samo trgovci z žganjem, ki spadajo v to kategorijo, marveč je šteti semkaj vse osebe, ki se pečajo s trgovino z alkoholnimi pijačami sploh, , bodisi na debelo, bodisi na drobno, ali se pečajo s predelovanjem alkoholnih pijač. Pač pa se odobre poslednje imenovanim osebam, ako dobivajo surovine za proizvajanje žganja iz svojih lastnih zemljišč v proizvodni dobi, to je za čas od 1. septembra enega leta do 31. avgusta drugega leta, izvestne količine pridelanega žganja brez plaćanja trošarine in sicer:
1. Ako šteje družina s hišnim slu-žabništvom vred do 5 članov, 25 hekto-litrskih stopinj alkohola;
2- od 5 do 10 članov 50 hekto-literskih stopinj alkohola in
3. nad 10 članov 75 hektolitrskih stopinj alkohola.
V poštev pridejo pri tej pogodnosti samo družinski člani, ki so stari nad 18 let.
Kdor želi biti te ugodnosti deležen, : mora najkasneje do 15. avgusta javiti svoio željo županstvu, ki sestavi zapisek vseh prijavljenih strank po vzorcu, ki ga pravilnik predpisuje ter ga do 20. avgusta pošlje oddelku finančne kontrole, ki določi davščine proste količine in izroči strankam kupone, ki jih morajo le-te priložiti svojini registrom.
Pojave, ki niso pravočasno vložene, se ne upoštevajo. Ako pa kdo po 15. avgustu prične trgovino z alkoholnimi pijačami in prijavi svojo željo, da se mu odobri del iz surovin, ki jih je pridelal na lastnem zemljišču, dobljenega žganja trošarine prosto za domačo potrebo, v 48 urah potem, ko je s trgovino pričel, se ta žeija upošteva. Prizna se mu količina žganja trošarine pro-to, ki odgovarja številu članov po zgoraj omenjenem načelu in času, ki še preostaja do dne 31. avgusta naslednjega lera, vpoštevajoč samo polne mesece.
N. pr: Nekdo prične trgovino z alkoholnimi pijačami 15. marca in ima štiri nad 18 let stare družinske člane. Dovoli se mu, ako je kuhal žganje iz
surovin, ki jih je pridelal na lastnem zemljišču, na prošnjo trošarine prosto 25 : 12 = 2'08 X 5 = KMO ali okroglo 10 hektolitrskih stopinj alkohola. Započeti mesec se namreč pri tem računu ne upošteva.
Sicer pa morajo vse te stranke plačati trošarino od izdelanega žganja po podatkih kontrolnega aparata, oziroma po ugotovitvah z zbiralnikom in smejo torej kuhati žganje samo s pomočjo teh priprav.
Želeti bi bilo, da bi bil pravilnik razmerja med žganjekuho iz kupljenih snovi in iz kupljenih ter na lastnem zemljišču pridelanih snovi »radi trgovine« na eni strani in žganjekuho »lastnikov surovin iz lastnega zemljišča, ki se ne pečajo s trgovino z alkoholnimi tekočinami«, na drugi strani natančneje preciziran ter izključil vsak dvom o tem, ali se morajo vse te osebe pri kuhanju žganja posluževati žgalnih priprav s kontrolnim aparatom ali zbiralnikom. Sklepati moramo sicer, da je zakonodavac to hotel, ker ne more biti dvoma, da smejo vse te osebe kuhati samo zatrošarinjeno in se trošarina odmerja samo po dejanskem proizvodu in ne več po pavšaiaciji (sicer bi odobravanje trošarine prostih količin, in to samo pod navedenimi pogoji, ne imelo pravega smisla), vendar bo pa to določilo zlasti za male gostilničarje, ki so v prvi vrsti poljedelci in le mimogrede gostilničarji, zelo težko. Ker bi pa bilo drugačno razlago pravilnika težko opravičiti, si bodo morale te osebe pač urediti po svojem okusu, tembolj, ker mora vse stroške za nabavo, postavljanje in ureditev priprav nositi podjetnik.
V Sloveniji nimamo, kakor že omenjeno, žganjarn s kontrolnimi aparati in zbiralniki. Treba bo torej žga-njarne šele urediti. Zakon, oziroma pravilnik dovoljuje za te ureditve rok šestih mesecev.
Medtem se sme mesto kontrolnega aparata ali zbiralnika, kakor ga predpisuje pravilnik, rabiti lesen sod, ki mora držati najmanj 800 litrov. Ta sod mora biti žigosan in tako s hladilnikom spojen, da se proizvedeno žganje ne more odvesti in da se zbira samo v tem sodu. Sod mora biti popolnoma pravilen ter sme imeti samo eno odprtino in sicer za dovedenje Žganja iz hladilnika. Vse druge odprtine morajo biti zaprte s čepom, na katerega se stavlja uradni pečat. Tudi žgalne priprave same, kakor so danes v Sloveniji v rabi, ne odgovarjajo predpisom. Po večini se te žgalne priprave polnijo s snemanjem kape, novi pravilnik pa določa, da se smejo proizvajalci žganja za trgovino posluževali sicer žgalnih priprav kakršnekoli konstrukcije, toda ena točka jim mora biti skupna in ta je. polniti se smejo samo brez sne-ttianja kape. Ta mora biti na kotel pričvrščena z vijaki in ti morajo biti pod uradno zaporo. Vsi trošarini na žganje zavezani žganjarji bodo torej morali tudi svoje Žgalne priprave dati predelati, oeiroma nabaviti si druge.
(Konec prihodnjič.)
Z — k--
Pobiranje gostilniških in kavarniških taks.
v Uradnem 1 stu štev. 2. od 10. jan. 1924 ie bil objavljen razglas naše finančne delegacije od 4 januaria 1924 glasom katerega se mora v 14 dneh naknadno plačati taksa iz tar. post. 61, in 62. Zakona o taksah in pristoibinah, to je taksa za gostilniško, oziroma kavarniško pravico v določenem poslopju, pridobljeno v času od 6. aprila 1920, ko ste tar. post. 61. in 62. prvikrat
zadobili veljavo tudi za našo pokrajino, do 15. novembra 1923, ko je stopil v veljavi novi taksni zakon. Obrtne oblasti so kajpada z vso naglico izterjavale takse kratkomalo od vseh gostilničarjev in kavarnarjev, katerim je bila v označeni dobi podeljena koncesija. S tem se je tisočem prizadejala velika krivica, kar hočem v sledečem dokazati.
Srbski zakon o taksah od 30. marca 1911 razlikuje pri podeljevanju gostilniških in kavarniških koncesij mesno pravo in lično pravo. Za vsako teh pravic je predpisana posebna taksa in vsako teh pravic tudi podeljujejo na ločene prošnje različne oblasti. Poslopje, na katero je podeljeno mesno pravo, obdrži koncesijo, dokler ne nastopijo zakoniti pogoji, da se odvzame, in osebe, katere so si pridobile lično pravo, smejo to pravico izvrševati kadarkoli in kjerkoli hočejo, seveda v lokalih, za katere obstoja mesno pravo. Tega razlikovanja avstrijski obrtni red ne pozna.
Postavki 61. in 62. srbskega zakona o taksah sta se raztegnili na celo ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, prvikrat z začasnim zakonom o proračunskih dvanajstinah cd
4.	aprila 1920 (Uradni list štev. 48 iz 1920), drugikrat (zakaj dvakrat?) z enakim zakonom od 27. junija 1921 (Uradni list št. 100 iz 1921). Niti v prvem, niti v drugem slučaju se niso izpremenile določbe avstrijskega obrt- ] nega reda, ker bi se sicer bili morali j objaviti obenem tudi spremenjeni pred- | piši giede kompetence in sploh postopka pri podeljevanju gostilniških in kavarniških koncesij za one pokrajine, | za katere so bile v veljavi določbe av- | stri jskega zakona, kakor se je to zgodilo pri zakonu o taksah in pristojbinah od 25. oktobra 1923. Dokler taki predpisi niso bili izdani, je v Sloveniji nedvomno še veljal postopek po avstrijskem obrtnem zakonu. Ker pa ta zakon, kakor rečeno, posebne na lokal vezane gostilniške ali kavarniške pravice ne pozna in naše oblasti vsled tega niso mogle podeljevati posebnega mesnega prava, je gotovo, da se v Sloveniji pred 15. novembrom 1923, ko je stopil v veljavo nov taksni zakon, tudi ni mogla in ni smela pobirati posebna taksa za mesno pravo. Saj je menda jasno, da se ne more zahtevati taksa za podelitev pravice, če se pravica ne podeli.
(V Sloveniji je bil zakon razglašen še le 31. dec. 1923 kljub temu, da se je urgiralo na vse strani za razglasitev vendar brezuspešno. Pripomba Zveze.)
Iz tega vidika je po mojem mnenju smatrati za nezakonit, oziroma neumesten razglas finančne delegacije ljubljanske od 4. januarja 1924, s katerim se odreja naknadno pobiranje taks za mesna prava, podeljena v Sloveniji pred 15. novembrom 1923 in istotako tudi vse odloke generalne direkcije posrednih davkov, na katere se naslanja razglas.
Pa tudi v drugem oziru se dela gostilničarjem in kavarnarjem krivica. Razglas sam pravi, da se ima pobirati taksa za mesna prava, podeljena na prošnje, ki so se vložile izza dne 6 apr. 1920 do vštetega 14. novembra 1923. Oortne oblasti so pa — vsaj nekatere — menda mnenja, da je vsako gostilniško ali kavarniško koncesijo smatrati za neke vrste podelitev mesnega prava in ličnega prava in zahtevalo takso za mesno pravo od vsake osebe, katera je v rečenem času dobila gostilniško ali kavarn ško koncesijo. To
varniški obrt, smatrati da so v posesti mesnega prava. Po točki 9. istega člena se ta taksa ne sme pobirati niti od onih poslopij, v katerih se je izvrševanje obrta opustilo, pa še niso nastopili pogoji za odvzetje mesnega prava. S tem popolnoma soglaša tudi pravilnik od 12. novembra 1923 k novemu taksnemu zakonu (Uradni list štev. 116 iz 1923 pod štev. 377), ki odreja v členu 11., da plačajo takso za dovolitev mesnega prava samo ona poslopja, v katerih se je začelo točenje pijač po 6. aprila 1920.
Ako bi torej tudi bilo v zakonu utemeljeno, da se naknadno pobira še kaka taksa za koncesije, podeljene na | podlagi bivšega avstrijskega in sedaj 5 še pri nas veljavnega obrtnega zakona, j bi se o tem k večjemu dalo govoriti j pri poslopjih, za katera so se v času ; med 6. aprilom 1920 in 15. novembrom jj 1923 izdale čisto nove gostilniške ali ) kavarniške koncesije in na katerih se j do 6. aprila 1920 sploh taka konce- j sija ni izvrševala ali pa je bila iz ka- | kega zakonitega razloga odvzeta; na I noben način pa se ne bi smela taksa za mesno pravo zahtevati pri takih gostilnah in kavarnah, pri katerih se je z novo koncesijo spremenila samo oseba podjetnika.
Zahtevana taksa nikakor ni malenkostna in znaša v Ljubljani in Mariboru za gostilniško pravico 3000 Din, za kavarniško pravico pa celo 3500 Din, v ostalih mestih po 2500 Din, oziroma 3000 dinnarjev, v trgih po 2000 dinarjev oziroma 2500 Din in na dežeii po 1500 dinarjev, oziroma 2000 Din. Želeti bi bilo, da finančna delegacija, če že ne more preklicati razglasa od 4. januarja 1924, vsaj s primernimi navodili ukrene potrebno, da se vsem prizadetim, od katerih se je po krivici in v napačnem razumevanju tega razglasa zahtevalo plačilo takse, že vplačani zneski povrnejo.
Pa še neko nesoglasje je treba pojasniti. Za gostilne se smatrajo obratovalnice, kjer se poleg pijač oddajajo tudi sobe za prenočevanje, za kavarne pa vse druge obratovalnice. Imamo v Sloveniji nešteto obratovalnic brez pravice in brez sob za prenočevanje potnikov; to so običajno manjše in čisto male obratovalnice. Za kavarniško, tedaj manjšo pravico, se zahteva večia taksa, kakor za gostilniško pravico, ! tako da bi se n. pr. v Ljubljani morala plačati od najmanjše krčme, katera nima pravice prenočevanja tujcev, taksa 3500 Din, od najbogatejšega hotela s tujskimi sobami pa 3000 Din. Ali ni to dokaz, da postavki 61. in 62. stare tarife niste bili preračunani za naše razmere in je naknadno uporabljanje taistih za Slovenijo neumestno in krivično? — In kako se more končno opravičiti razglas finančne delegacije od 4. januarja 1924, ki odreja med drugim tudi pobiranje taks po 3500 dinarjev, v očigled starejšemu pravilniku ministra za notranje posle od 12. novembra 1923, U br. 30 817, ki v členu 11., t. 2, odreja plačilo takse iz post. 61 nove taksne tarife, torej največ 3000 Din, za vsa poslopja izven Srbije in Črne gore, v katenh se je začelo točenje pijač po 6. aprilu 1920? Ali ta pravilnik ne derogira vseh prejšnjih odredb, v kolikor so ž njim v protislovju, tedaj tudi odlokov generalne direkcije posrednih davkov od 31 marca, 7. avgusta in 11. OKtobra 1923, na katere se poziva večkrat omenjeni razglas?
(Po »Trgovskem listu«).
postopanje izrecno nasprotuje čl. 34., t. 7, in čl, 35.. t. 1, pravilnika k staremu zakonu o taksah (Uradni list štev. 104 ! TRGOVCI, OBRTNIKI, INSER1RAJTE iz 1921), ki vel., da se mora o lokalih, j V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER v katenh se ie dne 6 aprila 1920 IMAJO NASI INSERATI NAJVEČ upravičeno izvrševal gostilniški ali ka- I	USPEHA.
Protestno zborovanje gostilničarjev v Laškero.
V nedeljo 17. tm. se je vršilo protestno zborovanje gostilničarjev v Laškem v prostorih g. Henketa. Zbralo se je do GO članov iz vseh krajev SaviQj_ ske doline, Trbovelj, Hrastnika, Celja, Sevnice in drugod. Zborovanje je otvori! v imenu načelnika g. Grada tajnik g. Has ter zaprosil predsednika Zveze g. Joška Božiča, da obrazloži neopravičeno izterjavanje taks, kakor je bila sklenjena resolucija. Ugovarjalo se je tudi proti neopravičeni upostavitvi trga Laško v I. razred, kot mesto ali kopališče, ker se dosedaj trg ni izrabljal kot tak. Kopališče je še le delovalo šest tednov, zategadelj je neopravičeno zahtevati od tamošnjih gostilničarjev isto takso kakor za mesta in letovišča. Obrtniki tudi niso mogli s cenami kalkulirati in tudi niso imeli nobenega prometa. Zelo udarjeni so pri tem manjši obrtniki, ker se jih je pri komisiji za odmerjanje davkov in plačila taks ravno tako obremenilo kakor hotelirje, ki lahko sezono izrabijo, akoravno ne iztočijo več kakor 4—5 hi vina celo leto. Neopravičnost predpisov teh vinskih taks je razvidna, in je bilo protestno zborovanje na mestu. Nato je povzel besedo g. Bernardi, ki je obrazložil splošno organizacijo in iste pomen. Povdarjal je tudi važnost Zveze, ki je združila 28 zadrug. Če bi se Zveza že preje osnovala, bi se ne moglo u-veljaviti takega zakona, kakor ga imamo. Izrečno se zahteva, da se sporazumno zasliši zastopnike organizacij, predno se izda podobne zakone, kakor je zakon o taksah. Ker je gostilničarska organizacija zelo močna, so se začele oblasti zanimati za njo.
Protest, ki je bil soglasno sprejet, se glasi :
Podpisana Zveza gostilničarskih zadrug za Sp. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino s sedežem v Celju vlaga pritožbo in protest proti ukazom posameznih okrajnih glavarstev, katera ne upoštevajo zakona o taksi in pri-stojbinskem pravilniku.
Izdala so naredbe z dne 5. januarja 1924, s katerimi zahtevajo neopravičeno plačilo in pristojbine po tarifni postavki 62 zakona o taksah in pristojbinah, ker so posamezniki istim določbam po avstrijskem zakonu iz leta 1913 pri pridobitvah koncesij že zadostili, isto okrajno glavarstvo zahteva ponovno plačilo takse po 1500 Din, ter ne upošteva pravilnika za izvrševanje iz tarifne postavke 61, 63, 64, 65, 66 in 67 o taksah, razglašen v Službenih No-vinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca št. 263, izdanih dne 12. novembra 1923 (prilog 14-1923).
Posamezni gospodje referenti o~ brtnih oblaslev si niso ali na jasnem, ali pa niso splošno proučili pravilnika ali pa istega sploh ne upoštevajo ali pa ga niso vzeli naznanje, i. s. člena 11, kateri se glasi:
1. Ona poslopja, ki so v krajinah izven Srbije in Črne gore, v katerih se je izvrševal kavarniški ali gostilničarski obrt neprekinjeno do dne 6. aprila 1920, se smatrajo, da so dobila krajevno pravico, in ta poslopja ne plačajo iznova te takse. Če se je v njih izvrševal tak obrt do razglasitve teh predpisov. (Pr.pomha Zveze.) Neopravičena so torej jiobiranja taks po 1500 Din bodisi, da je nadaljevalec koncesije kupil posestvo in isto s prepisom pridobil, ravnotako ne vdove in mladoletni otroci, v katerih korist se ista vodi.
2 V sa ostala poslopja, ki so v krajinah izven Srbije in Črne gore, v katerih se je začelo točenje pijač pozneje nego dne 6. aprila 1920, morajo prod-
hodno plačati takso iz tarifne postavke 61 taksne tarife, če se že niso plačala doslej. Nerazumljivo je, da okrajna glavarstva pošiljajo in iztirjavajo takso, katera je bila plačana 9. apr. 1921 ter jo zopet zahtevajo na vplačilo po 200 Din, kateri znesek se je plačal 1. avgusta 1923. En znesek po 200 Din je bil vrnjen, znesek po 200 Din pa je bil plačan, torej je zadoščeno točki 2, člena 11 pravilnika, sedaj pa se ponovno zahteva od istega 1500 Din. Pripomnimo, da je bila stara gostilna, v kateri se je že desetletja izvrševala ista obrt s pripombo, da je imela koncesijo pokojna soproga, in po teku 2 mesecev zakonskega življenja je isti zaprosil zanjo ter si jo pridobil. Navajamo tudi slučaj: Oče je opravljal gostilno čez 25 let neoporečno, vsled svoje starosti je Prepustil sinu koncem leta 1921 posestvo in gostilno kot edinemu sinu v njegovo korist. Pridobil si je koncesijo ter plačal zahtevano takso po običaju bivšega avstrijskega zakona. Neupravičeno je torej okrajno glavarstvo, da zahteva zopet položitev zneska po 1500 dinarjev, ker on ni sezidal nove hiše, pač pa le nadaljuje obrt naprej, kakor je že prej kot nelastnik starišem po-•magal.
Prosimo kr. finančno ravnateljstvo v Mariboru, naj blagovoli potrebno ukreniti pri okrajnih glavarstvih, da upoštevajo zakon in njega pravilnik ter se ne delajo težkoče posameznim obrtnikom, ki se že itak pritožujejo proti visokim taksam, vrhu tega jim ta oblastva povzročajo nebroj pritožb in nepotrebnih izdatkov. V najboljši želji, da smo posameznim članom Zveze in zadrug zadostili, prosimo vljudno najugodnejše in najhitrejše ugoditve naše prošnje.
Sfalisfika avtonomnih doklad.
Statistika, ki jo objavlja v »Uradnem listu« št. 11 z dne 12. februarja 1924 finančna delegacija v Ljubljani o avtonomnih dokladah, ima po uradnem komunikeju namen pokazati, v kakšni višmi pobirajo davčni uradi z državnimi davki vred tudi doklade za avtonomne organe. Ta namen se je finančni delegaciji vsekakor posrečil, ker nam statistika dokazuje, da je bilo v Sloveniji v letu 1922 v celoti le 13 davčnih občin, ki razpolagajo s takimi sredstvi, da jim ni bilo treba sklepati doklad na direktne davke, pač pa so biia vsa občinska predstoiništva od Pokrajinske uprave v Ljubljani direktno pozvana, da povišajo občinske doklade na alkoholne pijače v poljubni viš ni, ter se bode istim tudi ugodilo. V letu 1923. pa ni bda niti ena občina brez doklad. 1)0 100 odstotkov doklade so se po-birale v ie,u ,923. v 97 občinah, do
200 odstoikov v 377 občinah, do 300 Odstot. v 492, po 400 odstot> v 329) do 500 odstot. v 309, v 563 občinah pa nad 500 odstotkov doklade. Potrebe avtonomnih organov se od leta do leta zvišujejo. Leta 1922. so se pobirale nad 500 odstotkov doklade le v 7l občinah, Od teh jih je imelo nad 700 odstotkov doklade le 16, leta 1923. pa je od 563 občm, ki so pooirale nad 500 odsiot. doklade, pobiralo nad 700 odstot. doklade že 249 občin.
Poleg doklad na direktne davke nakladalo občine doklade tudi na trošarino. O teh dokladah statistika sicer še ni objavljena, pnčakuiemo pa, da bo finančna delegacija začeto delo nadaljevala in v doglednem času objavila tudi statistiko o dokladah na trošarino, katero ona sama priporoča.
Dojavljena statistika je vsem davkoplačevalcem resen opomm, da na
eni strani posvečajo vso pozornost proračunom avtonomnih organov in izkušajo preprečiti prekomerne doklade na direktne davke, ki največkfat daleko presegajo državni davek z državnimi pribitki vred. Na drugi strani pa nam kaže nujno potrebo, da se čimprej urede avtonomne finance s posebnim zakonom, ki bo zasiguraval avtonomnim organom po vzorcu drugih držav pre-odkaze iz državnih sredstev, da ne bodo navezani edino na doklade na direktne in indirektne davke. Z zadevo se je pečal na predkonferencah tudi zagrebški kongres gospodarskih krogov, na katerem se je sprožilo tudi vprašanje ureditve avtonomnih financ. Na zadovoljivi ureditvi so poleg Slovencev zelo interesiram tudi Hrvatje, ki nimajo v tem oziru prav nič ugodnejših razmer.
Finančna uprava bi mogla sicer odreči odobritev prekomernih avtonomnih doklad, a dokler država ne nudi avtonomnim organom nadomestila za pokritje njihovih potreb, se pač ne more resno razpravljati o limitirgnju doklad. Prepričani smo, da bi pri marsikateri občini bila potrebna veliko izdatnejša štedljivost, kakor se kaže do sedaj, in da v vsaki občini tudi ni upravičeno pobiranje visokih doklad. Le občinam, katere bi v polnem obsegu izpolnile ostre pogoje, ki naj bi se stavili za državno subvencijo, naj bi bile deležne ugodnosti zakona. Nasprotno pa'naj bi se občinam, ki bi se ne pokorile pogojem, odreklo tudi odobritev prekomernih doklad ter bi se upravičene pritožbe organizacij upoštevale.
Zvezna poročila.
•	Zveza gostilničarskih zadrug za slov. Štajersko, Prekmurje in Mežišico dolino je na svoji seji dne 10. jan. tl-sklenila ter po svojem delegatu g. hotelirju Martinoviću ministrstvu financ osebno izročila sledečo resolucijo:*
»!. Protestira se proti paragrafu novo nameravanim predpisom taks ter se podpira isti s sledečimi razlogi: Obrtni red bivše Avstrije, kateri je v Sloveniji še do danes v veljavi, predpisuje odločno, da se vsaka na novo zaprošena gostilničarska koncesija pred podelitvijo od politične obiasti uradno komisijonira, h kateri se pritegne oblastveno koncesijonirani stavbenik glede sposobnosti lokalov, komisar politične oblasti glede neomadeževanosti, zdravstveni izvedenec glede higijeničnih razmer, zastopnik občine glede lokalne potrebe in načelstvo gostiiničarsko-obrtne zadruge glede usposobljenosti zaprositelja. Tem predpisom so se morali podvreči in istim zadostiti do danes vsi hotelirji, kavarnarji in gostilničarji v Sloveniji.
II Proti § 62. ugovarjamo iz sledečih razlogov: Hotelirji in kavarnarji ter gostilničarji v Sloveniji so bdi in so še sedaj v smislu taks § 62. s sledečimi pristojbinami obremenjeni in S'Cer: obrtni, dohodninski, hišnonajem-ninski, pridobninski, prometni, invalidski, izven tega trošarinski davek, spojen z visokimi občinskimi dokladami, s čemur mislimo, da smo nameravanemu § 62. zadostili in bi bilo vsako nadaljno povišanje taks neopravičeno. Z določbo v opombi 3 glede solidarne odgovornosti lastnika zgradbe bi se čisto neutemeljeno nalagale dolžnosti, ki moreso vzbuditi največjo nevoljo.
Ugovarjamo in protestiramo proti nameravanemu naknadnemu pobiranju takse po tarifni postavki 61 in 62 (gostilniške in kavarniške koncesi|e) za dobo od 7. aprila 1920. do 14. novembra 1923.
*	Radi pomanjkanja prostora zakasnelo.
Tarifni postavki 61 in 62 srbijanskog zakona o taksah, ki določate posebne takse za podelitev t. zv. mesnog prava ste bili že z začasnim zakonom z dne 6. aprila 1920 (Uradni list št. 48 iz 1920) proširjeni na vse državno ozemlje in bili prevzeti tudi v zakonu o taksah in pristojbinah z dne 27. jun. 1921 (Uradni list št. 100 iz 1921).
Ker je po v Sloveniji veljavnem obrtnem pravu institucija »mesnog prava«, ki je neke vrste realna koncesija, docela neznana, je fin- delegacija v zvezi z odlokom ministrstva trgovine in industrije ponovno opozarjala na merodajnih mestih, da ti tarifni postavki brez ustrezne premembe obrtnega reda v Sloveniji nista izvedljivi. Tudi ministrstvo za notranje posle se je pridružilo tem pomislekom. Generalna direkcija posrednih davkov pa konsekventno zavzema stališče, da je bilo s takšnimi določbami tudi srbijansko »mesno prave« proširjeno na vso kraljevino in da je to pravico smatrati za pridobljeno v vseh primerih, v katerih je gostilniški ali kavarniški koncesiji označen lokal, v katerem se sme obratovati. V skladu s tem zahteva generalna direkcija po-srednjih cfavkov, da se taksa iz postavk 61 in 62 pobere naknadno tudi za vse koncesije, za katere se je prosilo v dobi od 7. aprila 1920 do vštetega 14. novembra 1923. Taksa znaša za gostilniško pravico: a) v Ljubljani in Mariboru 3000 Din, b) v drugih mestih 2500 Din, c) v trgih 2000 Din, č) v vaseh 1500 Din. Za kavarniško pravico: a) v Ljubljani in Mariboru 3500 Din, b) v drugih mestih 3000 Din, c) v trgih 2500 Din, č) v vaseh 2000 Din.
V pojasnilu temu ugovoru in protestu si usojamo visoko fin. ministrstvo obvestiti, da je v Sloveniji davčna oblast po svojih zaupnikih občinskih uradov in županstev dala intimno preceniti vrednost koncesije, ravno tako število prebivalcev in obratovališč ter naložila posameznim zaprosilcem za točenje pijače in lastnikom koncesij najmanj 800 do 2400 kron in v mestih 3200 kron letno davka ali taks, počenši z dnem vložitve prošnje. Isti znesek se je spremenil iz krone v dinarje potom davkarij; zato bi bilo naknadno pobiranje krivično in bi bila Slovenija na ta način dvakratno obremenjena.
Ta davek se je začel pobirati z mesecem junijem 1913 in se pobira še danes.
III.	§ 63 pobijamo iz sledečih razlogov : Kakor že v § 61 omenjeno, se je moral vsak za gostilničarsko obrt namenjeni objekt kolavdirati in komi-sijonirati, določene takse predpiačati in izposlovati potrebno uverenje ter zadostiti vsem predpisom zakona ; zato se nam zdi neumestno in krivično zahtevati za Slovenijo zopetno predložitev načrtov gostilniško - obrtnih objektov.
IV.	Prosimo toraj, da se točke 1., 2- in 3. predležeče resolucije upošte-vajo pri nameravani določbi taks pod št. 62 in 63, ker so sedanji obrtniki, t. j hotelirii, kavarnarji in gostilničarji že zadostili sedaj vsem tem predpisom, zato bi bila krivična zopetna obremenitev.
Prosimo tudi, da se uzakonijo usposobijenostni izpiti, da se revidirajo prodajalne z alkoholnimi pijačami in iste koncesijonirajo glasom obrtnega reda § 16 ter se povenio gostilničarske zadruge kot nadzorovalne oblasti«
Zadružna poročila.
Zadruga gostilničarjev, krčmarjev iid v Slovenski Bistrici vabi k svojemu rednemu občnemu zboru, ki se vrši v torek, dne 26. februarja
1924 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih zadružnega načelnika Ivana Kos-a v Slovenski Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora z dne 30. marca 1923. 2. Poročilo predsednikovo. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev dveh računskih preglednikov in poročilo o pregledu računov. 6. Volitev novega odbora. 7. Določitev članarine za poslovno leto 1924. 8. Slučajnosti. Člani se vljudno vabijo, da se zborovanja zanesljivo udeležijo. Kdor izostane, ne da bi odsotnost temeljito opravičil, se v smislu § 23, točke 7 društvenih pravil, kaznuje na globo 5 Din.
Prevalje. Zapisnik občnega zbora »Gostilničarske zadruge Prevalje«, kateri se je vršil 14. januarja tl. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Rozman a s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zadnjega zapisnika in poročilo načelstva. 2. Posvetovanje o taksah. 3. Volitev načelstva in 4. Slučajnosti. Točno ob 3. uri otvori načelnik zborovanje, pozdravi navzoče kakor tudi delegata iz Celja ter preide na dnevni red prve točke ter prebere zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se soglasno odobri. Nato poda poročiio o delovanju načelstva in blagajne, kar se je z zadovoljstvom vzelo na znanje. Pripomnilo se je, naj bi se sestanki večkrat v letu vršili. Načelnik pojasni, da je sestanke redno skliceval, katerih se pa izvoljeni gospodje odborniki niso udeleževali, kar se tudi vzame na znanje. Pri drugi točki temeljito razloži zakon o taksah tajnik Zveze iz Celja. Ker je bil oddelek finančne straže v Prevaljah mnenja, da morajo imeti tudi gostilničarji občine Prevalje računske listke, opremljene s koleki po 20 par, oziroma tiskovinami, pojasni tajnik Zveze, da morajo glasom zakona imeti take računske listke samo kraji — ne pa občine — ki imajo nad 2000 prebivalcev, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Pri tretji točki se predlaga, naj ostane stari odbor, izvzemši Mori, Tof in Stangl, kateri se celo leto niso udeleževali sej. Sprejeto. Izvoljeni so soglasno sledeči gg.: namesto Stangl Valentina podnačelnikom Vavkan Franc in odbornikom namesto Vavkan Franca, kateri je podnačelnikom imenovan, Hribernik Anton Prevalje, Farna vas, namesto Mori Jurija Ring Peter, gostilničar v Libeličah in namesto Tof Ul-riha Stopar Rudolf, gostilničar v Mežici. Pri slučajnostih se oglasi več gospodov, kateri se pritožujejo, da politična oblast kaznuje gostilničarje radi prestopka policijske ure tudi na anonimne ovadbe ter prosijo v tem oziru odpomoči. Tajnik jim pojasni, da je treba v tem oziru napraviti ostro resolucijo in io poslati Zvezi, katera jo pošlje potem na merodajno mesto ter upa, da se bo temu odsomogio. Se vzame na znanje. Članarina se določi za vsakega člana na 35 Dm letno, od katerih nošije Zadruga po 20 D n Zvezi in 15 Din ima za svoje redne in izredne izdatke. Nadalje se je še več sličnih in koristnih predlogov stavilo, kateri so bili vsi z odobravaniem sprejeti. O taksah je poročal tudi g. finančni komisar, kateri je navzoče opozoril, naj pazijo na prestopke, ker zakon je strog in za sedaj ne moremo n č proti temu ukremti, kajti uradnik mora zakon strogo izvrševati pred izogibom globe, katera v slučaju neizpolnjevanja zadene njega. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik lepo obiskani občni zbor in se zahvali zborovalcem za obilo udeležbo ter jih poziva k vztrajnosti in pomoči v delovanju letošnjega leta.
Slov.njg'adec »Gostilničarska zadruga v Slovenjgradcu« v sklepčnem številu zbrana dne 19. januarja 1924 v
gostilni Zorcini v Siovenjgfadcu sklene soglasno sledečo resolucijo:
»Gostilniška obrt je že v splošnem bbremenjena z že skoraj nepremagljivimi davki, da ta obrt danes ne donaša nobenih dohodkov ter se večina gostilničarjev bavi s to obrtjo le za potrebo in na splošno željo ljudstva.
Sedanje takse, predpisane v Uradnem listu št. 113 z dne 19. decembra 1923 so naravnost uničujoče za gostilničarje v tukajšnjem okraju in smo mnenja, da je najnižja predpisana taksa za gostilničarja z največjim prometom komaj zmagujoča.
Vsled tega protestiramo proti z naredbo od dne 19. decembra 1923 predpisanim taksam ter prosimo, da se iste opustijo, če pa že to nikakor ni mogoče, pa vsaj izdatno znižajo.«
Ptuj. Dne 21. januarja 1924 se je vršil redni občni zbor naše Gostilničarske zadruge za Ptuj in okolico v spodnji dvorani Narodnega doma. Udeležilo se je tega občnega zbora več kakor dve tretjini članov, nad 120, kar je jako hvalevredno, če pomislimo, kako slabo so bili včasih obiskani naši občni zbori.
Načelnik g. Franc Mahorič otvori zborovanje ter pozdravi člane in članice. V svojem pozdravnem nagovoru sporoči, da so umrii v minulem letu sledeči člani naše zadruge : Gg. Gregorec Josip na Grajeni, Zagoršek Anton v Dornavi, Vaupotič Anton v Budini, Rašl Janez v Janeževcih, Erbus Franc v Spuhlji, Laznik Elizabeta na Ptujski gori, Limaušek Terezija v Slovenji vasi ter Čeh Genovefa v Ptuju. Biii so vsi zvesti dolgoletni člani naše zadruge, katerih spomin nam ostane ohranjen. Med govorom predsednika se dvignejo člani iz sedežev ter zakličejo trikratni »Slava« njihovemu, spominu. .
Nato sledi tajniško poročilo, katero je bilo jako obširno. Denarno stanje naše Zadruge je tudi povoljno, kar priča, da je naš načelnik tudi kot blagajnik jako točen. •— Izvoli se sledeči odbor: Predsednik: g. Franc Mahorič, podpredsednica ga. Ana Slavinec; odborniki gg;: Berlič Josip, Zupančič M., Dostal Pavel, Sagadin Franc, Korže Franc, Damiš Franc, Miki Franc, Rola Rudolf, Emeršič Ignac, Marinič Edo, Berlič Alojz, Blas Emil, Grabar Ivan, Brenčič Miha, Čeh Josip, Topolovec Jurij. Namestniki gg.: Pen Gustav, Polanec Valentin, Brauhard Jernej, Krajnc Ignac, Valič Jakob, Vučak Janko. Pregledovalci računov gg.: Ernst Ferdinand, Korenjak Anton, Brenčič Janez, Gregorec Jpsip.
Tovariš Beriič poroča nato o predpisu novih taks, katere zadenejo marsikaterega gostilničarja tako hudo, da mu je ogrožena eksistenca. Vzemimo n. pr. najemnika ene gostilne v mestu. Poleg visoke najemnine in režijskih stroškov mu je država predpisala povprečno na mesec do 3000 kron samo za razne takse, katere se morajo brez ozira, če imaš denar aii ne, vnaprej plačevati. Zakon o taksah, katerega so izdelali naši finančniki, priča, da tukaj niso bili strokovnjaki. Zastopnikov go-stilničarstva niso pozvali, kar bi morali storiti. Izdelali so zakon, niso pa po mislili, da so zadeli v živo gostilničarja v mestu in na deželi, da bi moral marsikateri ustaviti svoj obrat. Koliko bo država v tem momentu izgubila na drugih davkih, tega gospodje niso pomislili.
Vsled tega neupravičenega obre-menjenja našega stanu mi gostilničarji ptujskega okraja danes odločno protestiramo ter zahtevamo, da se naše centralne organizacije zavzamejo za to, da se sestave takih naredb in zakonov izvršijo s sodelovanjem naših strokov-- jakov, obstoječi zakoni pa izpremene
v toliko, da ne bo ogrožen obstoj naših gostilničarjev. Ob 2. uri popoldne zaključi g. načelnik Franc Mahorič lepo uspeli občni zbor s pozivom na člane, da naj delajo v korist našega stanu po geslu »Vsi za enega, eden za vse.*
Kozje. Resolucija, sprejeta na občnem zboru »Gostilničarske zadruge v Kozjem« dne 18. februarja 1924 v prostorih gospoda Podlinška.
1.	Navzoči zborovalci odločno protestiramo proti uvrstitvi v prvi, drugi in.tretji razred za plačevanje polletnih taks kakor tudi, da se zahteva od gostilničarjev taksa za drugo polletje 1923, ker je bil zakon razglašen v Uradnem listu še le 31. decembra 1923 pod štev. 116 in niso mogli prizadeti omenjenih taks vkalkulirati, kar je že bilo v sličnem slučaju 1876. leta od takratnega upravnega sodišča na Dunaju kot protizakonito razsojeno.
2.	Protestiramo ponovno proti vsakemu pobiranju polletnih t.iks, kajti gostilničarska obrt je že itak z vsakovrstnimi davki in dokladami obremenjena ter se je resno bati, da ista popolnoma propade in se vgnjezdi takozvano hišno pijančevanje, kjer ne bode ne taks in ne kontrole.
3.	Na točko 1. in 2. podajamo sledeča pojasnila: V Sloveniji v hribovitih krajih imamo po več 100 let stare gostilne, katere služijo samo potnikom, turistom itd. in taka gostilna ne stoči vse leto čez 600 litrov vina, mora pa plačati 1500 Din takse letno, ker je v dotičnem kraju sam in po mnenju gospodov največ stoči. Njegov tovariš pa je mogoče četrt ure bd njega oddaljen in stoči 1200 litrov vina, ker stanuje v drugem kraju in tudi na prometnem mestu, glasom pravilnika pa sta oba v prvem razredu.
Iz tega je razvidno, da je pravilnik nepopoln ter zelo pomanjkljiv, ker' gospod generalni direktor financ* kot finančni strokovnjak ni upošteval nasvetov strokovnih organizacij in kakor se vidi, mu je šlo samo za po-množevalne številke, ni se pa oziral na dejstvo, ali zmore prizadeti naloženo mu breme prenesti.
4.	V skrajnem slučaju, ker je zakon o taksah sprejet in odobren od narodne skupščine in ista ni uvidela nedostat-kov, prosimo, da se da možnost po sameznim obrtnikom, plačevanje polletnih taks vsaj od začetka v najmanj treh obrokih, ker bi v nasprotnem slučaju marsikateri pošten in star gostilničar bil izročen popolnoma beraški palici, ter da se blagovoli gostilničarje na neprometnih krajih staviti v 4. razred.
Razno.
Reorganizacija finančne up-ave v Sloveniji. Ministrstvo financ je ukinilo pri finančni delegaciji oddelka za. takse in trošarino in pristojbinska od delka pri finančnih ravnatelistvih v Ljubljani in Mariboru. Trošarinski posl: pridejo v celoti na finančno ravnateljstvo v Ljubljani in Mariboru, pri-stojbinski posli pa na davčne urade.
Za naše interese je osobito občutna ukinitev pristojbinskih oddelkov, ki so odmerjali poleg pristojbmskega na-mestka pristojbine od vseh komplici-ranejših pogodb itd., pri katenh je za pravilno tolmačenje poleg izvrstne splošne izobrazbe največkrat potrebno tudi pravniško znanje ali vsaj stalna kontrola pravnika. Priznavamo, da zadene pravilno odmero po daljši praksi tudi rutiniran nepravnik, posebno ako je bik zaposlen v odmerni službi daljšo dobo pod vodstvom pravnika. Vendar pa davčni uradi po veliki večini ne razpolagajo s tako rutiniranimi prisroj-binskimi Specijalisti, da bi se jim moglo
z mirno vestjo zaupati odmero vsakega še tako kompliciranega primera. Zato opozarjamo interesente, da obračajo v bodoče večjo pozornost odmeram pristojbin, da. se obvarujejo škode, ki jih utegne zadeti, ako bi jim ta ali oni davčni ursd vsled napačnega tolmačenja predpisov ali pogodbe predpisal previsoke pristojbine.
Vinski trg. Stanje na vinskem trgu se ni skoro nič izpremenilo. Poraba je padla, kar se opazuje iz današnjih nakupov. Vzrok temu je denarna kriza, vsled katere so mnogi obrati ustavili delo. Masa delovnega ljudstva je ostala brez posla in zaslužka. Znano pa je, da je deiavec najboljši konzument pijač, a če on nima zaslužka, je tozadevna kupčija slaba. Iz Dalmacije, a specijelno iz Šibenika in okolice se je zadnji čas izvozilo 12 do 13 vagonov vina. Cena prvovrstnih vin je 4 dinarje in sicer 11 do 12%- Ker v Kanadi niso zabranjene alkoholne pijače, se tamošnji trgovci zelo zanimajo za naša vina, ki po kvaliteti prav nič ne zaostajajo za ostalimi vini, ki se izvažajo iz Evrope. Naša vina se pošiljajo v Kanado pod firmo francoskih vin, to pa vsled tega, ker obstoji med Francosko in Kanado dogovor o carinoprostem uvozu. — Avstrijski trg miruje. Gostilničarji so svoje božične potrebe pokrili. 12% vhia notiraj© 7500 do 8000 aK za liter. 10% vina 8500 aK, 11% vina 9500 aK, 18% vina 6500 do 7500 aK; vina iz leta 1922 5000 do 6000 aK. — Na Ogrskem notirajo vina od 800 do 2000 cK. — Na Češkem so cene neizpre-mehjene. Trgovina slaba. Cene kretajo od 3'50 do 375 ČK za liter. V Italiji trgovina miruje. Pričakuje se padec cen. — V Rumuniji so cene vsled pomanjkanja denarja in nezmožnosti izvoza padle. Dobra in šiler vina notirajo 4 leje, najboljša 6 do 8 lejev za liter.— Na Francoskem so cene čvrste ter se računa s ponovnim porastom. — Na Španskem so se cene učvrstile. Stara vina notirajo 2'50 peset, ostala vina do 2 75 peset.
Kaj je »Kamenit«, je že marsikateri čitateljev vprašal, ko je čital oglas v kakšnem listu. Da bodo toraj naši cenjeni naročniki in prijatelji Gostilničarskega lista na jasnem, si dovoljujemo na tem mestu podati obširnejše pojasnilo o Kamenitu. Kamenit je namreč iahka, trpežna in najcenejša opeka za kritje poslopij, katera se izdeluje na sličen način, kakor po Ha-tschekovem sistemu izdelani Eternit. Kamenit je ravno tako trpežen kakor Eternit, samo prodajati se ne sme pod imenom Eternit, ker je znamka Eternit v naši državi patentirana ter se izdeluje v inozemstvu. Kamenit pa se izdeluje v naši mladi Jugoslaviji in je toraj domač izdelek, na katerega smo lahko ponosni ter je tudi naša dolžnost, ■da istega podpiramo. D. d. Kamenit ima najmodernejše urejeno tovarno v Laškem pri Celju ter lahko dnevno več vagonov Kamenita izdela in razpošlje.
Tovarna testenin se je otvorila v Celju, katera je res v vseh ozirih moderno urejena in kar je še največ vredno, je ista v rokah izbornih ve-ščakov, tako da bo vsak odjemalec zadovoljen z blagom, kupljenim od tovarne »Savinja« v Cehu. Izdelek je že na prvi pogled izboren, kaj šele okus. Ne čudimo se, če ne bo v kratkem pregnal iz trga vse konkurenčno blago testenin, katere se deloma izdeluje v inozemstvu.
Zboljšanje In zdravljenje vina z eponitom.
Eponit je najnovejše sredstvo, s katerim se vzame vinu vsak zopem
okus aii duh bodisi po gnilobi, ples-nivcu, po sodu in celo po žganju alf Špiritu in po grenkobi.
Eponit je v prah zmleto oglje, ki je na poseben način pripravljeno, tak$ da vzame le zopern okus tšr ga drugače nič ne pokvari, pač pa vino raz1-: barva, to je odvzame mu rdečo barvo, posebno če se ga doda večja množina.
Na 1 hi ali 100 litrov se vzame 3'20 dkg, kar je odvisno od pokvarjenosti vina. Čimbolj vino smrdi, tem več eponita se potrebuje. Eponit se rabi na ta način:
Odtehtano množino n. pr. 100 g (10 dkg) se najprej dobro zmeša z vi-' nom v škafu, potem vlije vse skupaj v sod, napolnjen s pokvarjenim vinom ter se takoj v sodu z močno leseno (ne železno) palico ali počinjeno verigo dobro premeša in to premešavanje v sodu ponovi 2 do 5 dni vsak dan po ■ enkrat do dvakrat.
Potem se pusti vino v miru, da se ves eponit usede na dno. Vino izgub? zopern duh takoj.
Omeniti nam je, da se eponit počasi na dno usede, posebno če se ga da veliko na hi. Zato ga je treba, če se hoče imeti hitro čisto vino, umetnim potom izločiti, kar se zgodi s čiščenjem z želatino, ribjim oljem i. dr., najboljše pa s precejanjem. Želatina in klej ne izločita samo eponita iz vina, marveč tudi druge, kalnost povzročujoče snovi ter tudi nekaj čreslovine in barve, vsled česar postanejo taka vina potem milejša in svetlejša.
Na ta način se iahko vsako vino, ki drugače ni za prodajo sposobno, v par dneh popolnoma popravi. Ker postanejo rumena vina po rabi eponita popolnoma bela, rdeča pa istotako bela ali svitlo rdeča, se jih lahko potem brez skrbi z drugimi meša v takem razmerju, da dobijo zopet prvotno barvo.
Uporaba eponita je postavno dovoljeno sredstvo.
RAZGLAS.
Navzlic ponovnim opozoritvam, ds morajo biti vse stranke, ki pripotujejo in se naselijo v Celju (mesto in okolica), odnosno, ki se Izselijo iz Celja in okolice, odnosno ki v policijskem rajonu spremenijo hišno bivališče, oziroma stanovanja, po stanodajalcih prijavljene oziroma odjavljene pri tukajšnjem zglasilnem uradu, se opaža, doberšni del prebivalstva ni pravilno javljen odnosno odjavljen. Radi tega se pozivajo vnovič vsi stanodajalci, da v roku 10 dnij redovito prijavijo vse pri njih stanujoče, odnosno odjavijo odišle stranke, vključno podnajemnike. Proti prestopkom zglasilnih predpisov se bo postopalo po zakonu z globami od 10 do 1000 D n, odnosno z zaporom od 24 ur do 14 dni.
Policijski svetnik: dr. Senekovič s. r.
Načelstva gostilničarskih Zadrug,
katera, še niso za leto 1923 plačala članarine za svoje člane, se uljudno j. •prošajo, da isto nemudoma poravnajo, da nam je mogoče zaključiti k»jige,:; : Članarina znaša 20 Din za vsakega, člana. — Blagajnik.	1	>■
Gostilničarji, katerih zadruge še niso včlanjene pri Zvezi gostilničarskih zadrug v. Celju in dobivajo »Go- -stilničarski list«, se prosijo, da poravnajo nemudoma naročnino, katera, znaša 30 Din letno, ker smo prisiljeni v nasprotnem slučaju proti njim prisilnim potom postopati in list ustaviti.
Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slo-ven.-ko Štajersko, Prekmuije in Mež.dolino.«
Odgovorni urednik: Franc Poderžaj,
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Naznanja se Vam, da kupite sukno, volno, cefir, platno, blačevino, modrovino ter sploh vso manufakturno robo in perilo za gostilne radi velikanskega
Veletrgauini R- StErmectp, CslK
llustrovani cenik zastdnj.
Izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigovez žko stroko spadajoea dela točno, solidno in po konkurenčnih cenah
*§ear”
bjlgBK»Ica
Eostilnlčarji in tanrji pw!
Hbs naitolt pristno ijaiizna in saliMi mb
ias -srsofe vltntogr^a^dniln fejoaje'v dolbite ipo zelo nlzlslln censtlit jar»i
FMANJO CAJIVKO
V«i®is,?|Owin® ae viifiom v Slovenjgradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru.
¥šna v steklenicah (buteljke) vseh vrst,
Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago.
Pristno črno dalmatinsko vino za zdravila.
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.
IH. Kadilom
€©lj«f Hečlsow trg st. 3
priporoča gg. gostilničarjem pristna bela in črna dalmatinska kakor prvovrstna domača vina po zelo ugodnih cenah. Postrežba točna in solidna.
JSla debelo. —------------ — fla drobno.
Moderno urejena pekarna
Franc Lesjah V
Celje—Breg, pri hpuinskEB samostan« ’
priporoča vsakovrstno pecivo najboljše vrste

IW«HW(
mm
Detnišb riVoVania Cašb
priporoča

svoje priznano najboljše izdelke:
SSarčno, Dvojno marčno, Eksportni ležak in Porter.

(
Velelrgovtaaa z Kirnom
Franc Tramšek, Celje, Razlagova uuca štev. 6
I s	v bližini kolodvora.
priporoča svojo bogato zalogo belega, rdečega, črnega, starega in novega vina po konkurenčnih cenah.
Prazna posoda na razpolago.	Točna in solidna postrežba.
»3* a* S5wo.Jl.MaLl	S*w«o>3A S* sswoji
Nova najmodernejše urejena tovarna testenin
„SAV'IIJJA.44 V CB3L,JXJ
priporoča cenj. gg. trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo testenin, kakor makaroni itd. po najnižjih cenah.
Čepe solidne.____________Edino domače slovensko podjetje.	Postrežba točna
Spalne, sobe ::a	. . . Din 4000
%	* za ....	» 8750
Otomani............. .	»	1125
Gostilniški stoli ....	»	45
Žimnice i...........»	500
Pernice ............»	650
kakor tudi druge mizarske in tapetar-s e ,2^eil<e lastnega dela priporoča
Anton Baumgartner
Oelje, Gosposka UiiCa 30.
Trgovski lokal
na prometnem kraju se da v najem takoj. Poizve se v upravništvu »Gostilničarskega lista«.
Vsakovrstne slike, karte i. t. d. izdeluje v najmodernejši obliki
Cankarjeva 9, nasproti pošte.
Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah.
CEL1SKI posolimo
Stanje hranilnih vlog |jOF. dOlIl [113 OtSlU V DFitliEllSl Sta“ic hranilniI> vlog tez K 70.000 OOP'—	ra—5—MBBHmroB	Ccz K 70.000.000'—
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6c|o brez odpovedi, 6V/0 do 80/0 z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje.


Stran 8.
Leto II. Št. 2.
--   -	' ' ——■■ I ■■! ■	- -  
Pivovarna .UNION* v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
dfw©jBi© marcu® plw®
v sodčkih in steklenicah
crnc Herkules-pivo
v sodčkih in steklenicah
Blagne zalege: Selje. Poljčane in Varaždin.
GOSTILNIČARJI
POZOR! ^	POZOR!
m
IVAN NARAKS
najstarejže podjetja
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC
LOŽNICA pri ŽALCU
se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
Prodam dober
sadni his
okrog 90 hi po ugodni ceni.
Fs»a*jc Potočnik, sin veleposestnika, Frankolovo-Vojnik.
RtEigfaisaHsaiBsaassoEsraHogBesiatgiaaBra
I Strešno in zidno i opeiio
IZBORNA DALMATINSKA
VINA
®	pc» najnižjih conah
ima vedno v zalogi	S
\	Frani; Sodin	\
: BaliiisžlaS celje ijikin ;
K	gg
EBOaBS2»SIISSaiSB!33(2!i9B^nBIBaB83EflSDS8Bgi«
nudi v vsaki množini
I P. MATKOVIČ
CELJE, GLAVNI TRG 1
Pivovarna Tomaž Gotz v Mariboru
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo * Bocik ■ pivo
v sodičicihi in stcMenScali

KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA
SKP.iuA r?«
ELEOTRARNA DRtlŽSA 1.0.1..
LAPKO
^Slovenija
i\zl>estrko cemeaatnl
Najstarejša tovarna v Jugoslaviji!
Ustanovljeno 1910. Dolgoletna garancija.
1 m2 tehta 11 đo 13 kg.
jij Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa vsled tega je taka streha wed*ao močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
M _	S®®®!®*®®# .I&fei
IC a) m e s f ga.
Zahtevajte brezplačno ponudbe jp obiske!
ANT. RUD. LEGAT
■■mm
Zasebno učilišče za strojepisje
in stenografijo.
\
------------- n
»
Začetek novih tečajev dne S
Maribor, SLOVENSKA ul. 7.
4. februarja 1924
BBBBtSBBBBBBBBIfiBSBBBBBE
M-
m
J*