Z^ETHaJfBJEE JUNIJ 1980 - St. 11 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXI. KAM NA LETOVANJE VIŠJI PRISPEVKI V Uradnem listu SRS. št. 11 /80, je bil objavljen zakon o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981. S tem zakonom zagotavljamo sredstva za plačilo dela prispevka SR Slovenije v letih 1980 in 1981 za odpravo posledic potresa, ki je prizadel območje SR Črne gore v lanskem letu. Dodatni prispevek bomo obračunavali od vseh osebnih dohodkov in drugih dohodkov, dosežnih po 1. maju 1980, in sicer za leto 1980 po stopnji 1 S od bruto osebnih dohodkov, v letu 1981 pa po , stopnji 0,8 %. To torej pomeni, da bomo od bruto osebnega dohodka za mesec maj 1980 že obračunali skupno 33,75 % prispevkov in davkov (za občino Litija). A. 1*. o' nenavaden občutek nas obdaja, ko pomisli ^°m. n/ •?n,e' Toplo vreme kar odlaša s svojim pribo •ali UF’ nan meseca junija so vremenarji še vedno obe Že odločb - *, mPerature. Toda čas teče in morali smo s< Pust. n, l "1 Hn^Uovati, kje bomo preživeli svoj letni do Ijcah *" nas *)0 letovalo v počitniških hišicah in priko faznoto ,t<)^arne- Prijave so že pobrali in napravili tud za počitxi Za l.e,ošnje leto je značilno da je veliko prijav za Ves m * .l)rikolice v Runkah in Fažani. Zasedene sc |U), inodt',S< < julij in avgust. Tudi v ; Martuljku je vse pol - j Več n,T„.,>a ie v Novigradu še prostor. Naj nam o ten n J VVO »V,*., c ....... 1 »KIHI 1/ 1VII (,ront. Ve re,erentka za družbeni standard, tov. Vlast; .^Pisnem r Pn‘ l'Qnj„ , ' 0(1 tegi Af0 vi J PotitnM • Pun?d, /67- ^ 27. ,, j \uljku j2?e,V (' ljencei> 2 n 1:1 tu ^ **■***«■d sA°ra/ ° lnhko r He4j’S'e , Prija gl; i r°ku, re , Pr(>šnje bij’ j so - S"***" '*e»0 • « zan 'ft> n,Wa na ”'lo mog( Večji problem pa je bila razporedi lev prija i >Ijen cei1 v prikolice, kajti prijavilo se jih je več, kakor je sploh možno, da jih letuje, zato je bilo nujno potrebno, da bi se preusmerili za letovanje v Novigrad, oz., vseh nismo mogli razporediti. V počitniškem domu Novigrad pa bo letos letovalo tudi cca .75 naših delavcev, za katere bo stroške letovanja plačaI sindikat. Ker je po razporeditvi ostalo še precej prostih mest v počitniškem domu Novigrad, smo prijavljali tudi svojce oz. smo se pove- zali z našimi kooperanti Slovenijales. Naj bi ob tej priliki tudi opozorila vse tiste delavce, ki se v razpisnem roku niso prijavili za letovanje, a letovati želijo, da je še nekaj prostih mest v začetku julija in konec meseca avgusta. (Nadaljevanje na 3. strani) Stališče republiških sindikatov SMOTRNA IZRABA DELOVNEGA ČASA Zaposlovanje delavcev in izraba delovnega časa sta zelo pomembni sestavini tako družbenoekonomskega položaja delavcev in njihove socialne varnosti kot tudi načrtnega usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja, povečanja družbene produktivnosti dela in uspešnega gospodarjenja. Da bi pospešili uresničevanje že sprejetih stališč v vseh organizacijah in organih sindikatov in s tem tudi v celotnem združenem delu, je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, po predhodni obravnavi na regijskih posvetih, sprejel na seji 13. maja letos, usmeritve in stališča sindikatov pri uveljavljanju načrtnega zaposlovanja in smotrne izrabe delovnega časa. Ker se v tem času odločamo o novi varianti delovnega časa, je dobro, da poznamo tudi stališča sindikatov o smotrni izrabi delovnega časa: (Nadaljevanje na 2. strani) Sve je tužno Teško nas je potresla smrt »DRUGA TITA«! S vi smo ogorčeni tu go m, ko ja steže naše grudi. Držimo se hrabro, oči kvasi suze, teška smrt našeg »TITA« uze. Mi svi Jugoslovani tužno, bolno, sa suzama u očima poslednji put ispracamo oca Jugoslavije »DRUGA TITA«. »TITO« otac Jugoslavije—, majka Jugoslovena, Ju gosi o-veni h raca i sestre ostajemo naslednici »TITA«. I mi smo sad »TITO«. Ceo svet oko nas »TITOM« če nas zvati! Smrt k oj a je uzela našeg dragog TITA nanijela je boli, boli koju nikad nečemo moči prebol jeti. Ostajamo kao d ječa bez majke, tužno gledamo dan 4. maj. Taj dan sve je tužno, povi-jeno drveče s k oj ih padaj u krupne kapi kiše, ptice prestale da cvrkuču, kiša se tužno spušta, lagani vjetar zavija tužne zastace, na polja kopi ja. Ožaloščeni radnici obavljaju svoje poslove! Sve je zanemelo; tvornice, priroda, ptice, ljudi, žene i d ječa. Najjači glas je hio sirene kad je plavi vlak prošao kroz Litiju, ispračen tužnim pogledom »TITOVE« d ječe. Poslednja zakletva je bila »DRUŽE TITO MI TI SE KUNEMO DA SE TVOGA PUT A NE-SKRENKMO«. Nika nečemo moči zabora-viti slavno ime »JOSIP BROZ TITO«, najdraža riječ »TITO« u srcima ostaje. »TITO« naroda i narodnosti Jugoslavije na zemlji planeti naj vedri ji. Na TITOVOM putu bratstva i jedinstva, ovaj put ko-jim si nas poveo želimo do kraja preči. Sa srcem zaliveno TITOVIM duhom, ta srca če se vjerno prenositi sa kol jena na koljeno. Dok smo živi ostajemo pri TITOVOM riječ ju; »TUD JE NEG EMO SVOJE NKDA-MO«. Mi svi TITOVI smo nepohedljivi i niko nas tleče skrenuti sa puta koji si nam ocrtao. Na svetu ostajemo simbol »BRATSTVA I JEDINSTVA« miroljuhiva zemlja koju je mogao ustvariti samo »DRUG TITO«. J. Maletič Stališča republiških sindikatov: SMOTRNA IZRABA DELOVNEGA C ASA (Nadaljevanje s 1. strani) 1. Prizadevanja za večjo produktivnost in boljšo gospodarnost terjajo, da se zaposlovanje in izrabi delovnega časa nameni več pozornosti. Zaposlovanje in delovni čas sta med seboj tesno povezana, saj lahko večjo produktivnost dela dosežemo tudi z uvajanjem produktivnega zaposlovanja in najbolj smortnim razporejanjem delovnega časa. To pomeni, da morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela planirati takšno zaposlovanje, ki omogoča doseganje več realnega dohodka in višjo produktivnost dela. Tudi planiranje delovnega časa mora zagotavljati najracionalnejšo izrabo delovnih sredstev, delovnega časa in delovnih sposobnosti delavcev. Delovni čas je treba prilagoditi delovnemu procesu in potrebam delovnih ljudi in občanov, kar bo zagotavljalo produktivno izrabo delovnega časa v organizacijah združenega dela in organizirano izrabo prostega delovnega časa delavcev in občanov. Ko delavci v organizacijah združenega dela samo določajo razporeditev delovnega časa, morajo upoštevati čim-boljše izkoriščanje delovnega časa ter uskladiti svoje delo z delom delavcev v drugih organizacijah združenega dela, s katerimi so povezani pri uresničevanju skupnih interesov. Za nadaljnjo celovito in organizirano aktivnost na tem področju, ki mora v občini potekati od krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, je bistvenega pomena usklajeno delovanje zainteresiranih in odgovornih dejavnikov. Pri izvajanju nalog, ki bodo opredeljene v srednjeročnih in dolgoročnih planih, moramo doseči usklajeno delovanje ter večjo odgovornost za načrtno in hitrejše uresničevanje potreb delavcev in delovnih ljudi pri zadovoljevanju osebnega in družbenega standarda, zlasti na področjih: varstva in vzgoje otrok, izobraževanja mladine, zdravstva, družbene prehrane ter tistih storitvenih dejavnosti, ki neposredno omogočajo zadovoljevanje potreb delavcem in delovnim ljudem za življenje in delo. 2. Temeljni cilj smotrne izrabe delovnega časa je večji delovni učinek posameznika in vseh delavcev v združenem delu ter tudi večja humanizacija dela in boljše počutje delavcev. Naraščanje odsotnosti z dela in ugotovitve o nezadovoljivem izkoriščanju delovnega časa zlasti v neproizvodnih dejavnostih, predstavljajo pomemben prihranek pri gospodarski ustalitvi. Ugo- tovitve tudi opozarjajo, da odsotnost z dela v mnogih temeljnih organizacijah združenega dela ni celovito evidentirana. Zato morajo strokovne službe pripravljati strokovne analize ter spremljati in ugotavljati vse vrste odsotnosti z dela in njihove vzroke. Samoupravni organi, zlasti pa osnovne organizacije sindikata, so dolžni zaradi boljše izrabe delovnega časa, zaostriti odgovornost za neupravičeno izostajanje z dela oziroma zapuščanje delovnega mesta ter neutemeljena podaljševanja prazničnih dni. — neuveljavljenih načel delitve po delu in rezultatih dela; — slabega nadzora in premajhne motiviranosti delavcev za odgovorno opravljanje del in nalog zlasti delovnih skupnosti; — premajhne obveščenosti delavcev o odsotnostih z dela in o vplivu takšne odsotnosti na ustvarjeni dohodek v temeljni organizaciji, delovnih skupnostih in drugih organizacijah združenega dela. Odločno bomo nastopili tudi proti nezakonitemu in nepotrebnemu uvajanju nadurnega Sindikat predlaga NOV DELOVNI ČAS -POSKUSNO V torek, 3. junija, so se sestali člani konference sindikata na seji, kjer so obravnavali pripombe na razpravo o osnutku predloga in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih. Na sestankih sindikalnih skupin so delavci o tem predlogu že razpravljali v mesecu maju, žal pa udeležba na teh sestankih ni bila pohvale vredna (sukalnica 29,8'?. predilnica 28,8!?, predpredilnica ,r>(),2% in ostale službe 8,7%). Iz zapisnikov razberemo, da nekatere delavke iz predilnice in sukalnice niso za uvedbo 8-urnega dela, delavci iz predpredilnice so ta predlog1 podprli, delavci ostalih služb pa so predlagali, naj hi se uvedel nov delovni čas poskusno za tri mesece. Ne smemo prezreti, da hi le 8-urn o delo pomenilo zadovoljiv izkoristek investicij preteklih 4 let. O uvedbi pavšalnih odškodnin ni bilo pripomb, veliko pa so govorili o slabih klimatskih napravah v sukalnici. Temu hi veljalo posvetiti več pozornosti. Glani konference sindikata so sprejeli sklep: podpiram« uvedbo novega delovnega časa (8 urni delovnik za vse oddelke), za dobo treh mesecev, potem pa bi se o tem dokončno odločili. Dopoldansko delo (za proizvodne oddelke) se bo pričelo ob 5. uri in trajalo do 13. ure, popoldansko bi trajalo do 21. ure in nočno do 5. ure naslednjega dne. Ta predlog bodo posredovali delegatom delavskega sveta, ki bodo o tem dokončno odločali na svoji seji, ki bo predvidoma 18. junija 1980. M. R. Zavzeti se moramo za zmanjševanje vseh vrst odsotnosti z dela, še zlasti pa za odpravljanje odsotni z dela zaradi: — nespoštovanja in kršenja predpisov, družbenih dokumentov, dogovorov, sporazumov in samoupravnih aktov temeljnih organizacij združenega dela; — neizvrševanje samoupravnih pravic, odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu, — neusklajenega in neprilagojenega delovnega časa delavcev v gospodarskih dejavnostih in delovnih skupnostih skupnih služb ter delavcev v storitvenih in družbenih dejavnostih, javni upravi ter drugod; — slabe organizacije dela, ki je ponekod v premajhni funkcionalni povezanosti s produktivnostjo, ekonomičnostjo in rentabilnostjo poslovanja; zmanj-48^. dela, ki je mnogokrat P08 dica slabe organizacije in P' gramiranja dela, neustreznih razporejanja dnevnega, te'1 ,, skega in letnega delovnih časa ali teženj nekaterih lavcev, da si z nadurnim del zagotavljajo dodatni zasl«* Smotrna izraba del«vnt ■■ časa terja tudi sestankovanja v delovnei« ^ su. Zavzemamo se za to,Vii-poveča učinkovitost in 88 v vost priprave vseh sest a« < in delovnih dogovorov f8^ tem preprečuje nepotre izguba delovnega časa. *\ vost samoupravnega ' ,av-n ja delavcev je treba z8G! jgi Ijati z boljšim predh«« obveščanjem, s kak«vn izven njega, zmanjše-.anJe bolezenske odsotnosti, o va| kI n (,stj j„ predčasnega • anjševanja delovne sposob-delavcev. sv,'( 1edstvo republiškega ta Zveze sindikatov Slo- ski . 10 posebej opredelilo l)() el)e 'n naloge sindikatov, ko del razPr.ayljalo o humanizaciji .,a z vidika varstva pri delu. dr'' Uelavci v temeljnih in ne Klh organizacijah združe-"Prot' - * 'norajo vsako leto načrtovati izrabo letne- Po i . 1/.IČ1UU lflllf- ti ,,iovnega časa. Zagotavlja-sn ”orajo čim popolnejšo in ,oVn["e.'S,> izkoriščenost de-časi' sre(Jstev in delovnega Pr<>di V‘r čim učinkovitejšo in dela 'kllv,u‘jšo izrabo svojega dela Usklajenost skupnega združb temeljni organizaciji deL i Re?a dela in skupnega nih o nolavei v drugih temelj-dela ^''nizacijah združenega alresničevmfii|r,ni soPovezani Rri družbe •'LanJV skupnih in tudi i interesov, kakor delovnik,OVo!jevanju potreb 'kiihoveV'11,11' ki uporabljajo Plan •tontve- ga časa 'Zral)e letnega delovne-•Pejo .jZ‘! naslednje leto sprej-tekoče„Qe,vnu o združe-raZtnerjib 'n zakonu ° delo\ nih lovneini 'etne razporeditve de-nih j asa' zlati plan delov-a°ledar) ,)r°st'h dni (interni delavci m!!.10,ra-Poznati vsi I- R'ZMIOtl V.il Temelio'11-Jne organizacije. jlJe zdru»,!' 111 druge organiza- d® Prometa11688 *■' - «■ . * 55 lov.Jože Boštar marljivo skrbi za lepše okolje na naše P1 dvorišču. TEK MLADOSTI Po večletnem premoru so letos pri občinskem komiteju Zveze Socialistične mladine (OK ZSMS) že drugič zapovrstjo organizirali tek mladosti, po ulicah mesta Litije. Prireditev se je pričela v soboto, 24. maja ob 14.30 uri. Takrat so se s starta pognali najmlajši — cicibani, od 5—6 leta starosti. Bilo jih je kar 69. Nato so se zvrstili: L razred osnovnih šol (35 udeležencev), 2. razredi os. šol (43), 3. in 4. razredi osnovnih šol - dečki (53) —deklice (37), 5. razredi - dečki (20) - deklice (20), 6 razredi - dečki (25) - deklice (23), 7. razredi - dečki (13) -deklice (21), 8. razredi - dečki (17) - deklice (15), mladinke (15—25 let — 4), člani (od 28—35 let — d), veterani (nad 35 let - 7), članice (nad 25 lel -3). mladinci (16-27 let - Letos so uvedli tudi novost - poseben tek za celotne družine. Udeležila se ga je le ena — družina Joie' ta Borštnaria — (naš upp' kojenec) z Ženo Marijo 1 vnukom Primožem- T°v_ Borštnar je dobil tudi P0.. sebno priznanje kot n*' starejši udelženec. v Dolžine posameznih tek«, so bile prilagojene posam«?-*!. kategoriji. Najmanj so ,t,K cicibani (200 m) na jdalj P mladinci (1500 m), od žensk P mladinke <800 m). Pri ."'j. dveh, najzanimivejših plinah, so prva tri mesta < segli: pri mladinkah: Mati ta Hostnik (Vintarjevec/' Zdenka Zlahtič (Litija), M1'* na Kokalj (Šmartno), DraPJ1' Klemenčič (Litija); pri dincih: Lado Pavliha (*J'v.k - Gradec), Tomaž Gradi** (košarkarski klub Litija* Simon Pikovnik (ŠmarU1* Teku je ob 19, uri, sle«"v svečana zaključna priredi na košarkarskem igrišču, P delitev nagrad in glasbeni P .g gram. Celotna priredite« popolnoma uspela. ., M - a*1' ' 5 Vabljeni so bili tudi člani družin rezervnih vojaških starešin. Zal pa je vreme mnogim, ki so se želeli udeležiti srečanja, preprečilo, da hi si od blizu ogledali, kako se rezervne vojaške starešine v miru pripravljamo na to, da bomo znali braniti mir, svobodo, pridobitve, ki smo si jih ustvarili po vojni, pod Titovim vodstvom, združeni v eni Jugoslaviji, z bratstvom in enotnostjo, s socialističnim samoupravljanjem. I. M. Litijski gasilci-močnejši Obrambni dan starešin Litije Na eni od delovnih točk smo metali šolsko ročno bombo. Na zadnji delovni točki pa je bilo prikazano streljanje z ročnim metalcem min, tromh-lonom in avtomatskima puškama M 70 in M 70 A. Starešine smo se lahko prepričali o učinkovitosti in preciznosti naših strelcev na teh orožjih. Letošnji pohod smo imenovali »Obrambni dan starešin«. streljanje s tromblonom srečanje re-Litiin,.h yojaSkih starešin njgJ6 Je bilo tudi letos orga-ktisir n° z namenom preiz-vex..' znanje iz vojaških fije ^^tike in topogra-tudi ^?bravnavana je bila n,»tikdrUŽbenopolitična te' druiu8 8 Poudarkom na V^Sion®Ltiftni 9itUaCiji sm0 ^ževnem jutru .11. maja ralj v Y Šmartnem organizi-skupine in krenili na j)ohod. Na delovnih točkah od Šmartnega do strelišča pod Javorškim pilom smo reševali razne naloge in vprašanja. V neki vasi smo npr., po predpostavki, morali »likvidirati« sovražnikovo diverzantsko skupino, ki se je utrdila v cerkvi. Pismeni del je obsegal vprašanja iz poznavanja vojaških pojmov, poznavanja nastanka in razvoja oboroženih sil SFRJ, poznavanja človekovega obnašanja v boju idr. h -.V £ ^ 5 $ C c S o ^ f O rs 5> ■V- tx tr > •s) ti S >5 % šs. V. <3 E \ rx ' v-n vi ? ? Š D "X Cj ' * v . - R’ r *>!> O ■ . K *"zagr* -u -O. A <3 3* .SINDIKAT Pi-eJilmcu Li//7 61270L ih'j a -SlemnA*. 1 1 I°mše' p-Y.r služi vojaški rok, se je oglasil naš sodelavec ba(ajn‘jtl8',u mu- Njegov naslov: Bogo To niše, v. p. 3634-3, Prav je da zveste, da smo v prvi polovici letošnjega leta znatno popravili stanje moči naše opera ti ve z nabavo novega kombiniranega avta ZASTAVA 645 AN. Omenjeno vozilo je bilo naročeno in plačano že februarja 1979, za kar so pri »Vatrospemu« garantirali dostavo v drugi polovici leta 1979. Kljub večkratnim urgencam OGZ (občinska gasilska zveza) Litija na direkcijo VATROSPEM smo vozilo sami dvignili šele 20. februarja 1980. Z zgoraj omenjenim vozilom je operativa na celotnem Litijskem območju pridobila veliko, kajti sedaj smo sposobni, z že obstoječo opremo in novim vozilom ZASTAVA 645 AM, gasiti vse zahtevne požare, od trdih snovi, preko lah-kovnetljivih tekočin in plinov, do električnih naprav. Prišel je čas, ko je občan dobil zdošče-nje za delež sredstev, ki jih prispeva v SIS za varstvo pred požari, kajti nemalo je bilo tistih, ki so nas spraševali in celo kritizirali, naše vodstvo, češ, .dobili ste sredstva, ne znate pa jih uporabiti.1 Vsi se zavedamo, da je gasilstvo pomemben faktor družbene samozaščite in da smo dolžni gasilstvo vedno bolj izpopolnjevati, vendar nimamo vedno te sreče, da bi za zbran denar lahko tudi takoj dobili iskano opremo ali naprave. Kljub vsem težavam je pred nami že nekaj novega s čimer smo postali močnejši, strmeti pa moramo, da bomo s pomočjo vseh občanov in delovnega človeka, našo sposobnostjo raven še dvignili. Na pomoč! Štefan Kržan Zap. štev. Naziv organizacije Šifra dej. Štev. zapcsl. % staleža KAMNIK 6,1 1 Donit TOZD Svit 0112 231 9,1 2 Titan TOZD 1 0113 539 9,1 3 STOL Tozd kov. in tapec.poh. 0113 287 8,1 4 Kendjska industrija 0119 256 7,8 s Donit TOZD Trival 0119 190 7,9 6 Menina 0123 216 7,7 7 Stol 0123 255 16,3 6 Tovarna usnja 0127 327 11,1 KOČEVJE 7,0 1 Itas TOZD Grad.opr.in pol. 0114 402 10,6 2 1 Itas TOZD Prik.in nad.gr. 0115 115 12,1 3 Tekstilana 0125 567 9,4 4 Trikon 0126 332 9,8 5 Posestvo Snežnik 0201 358 8,5 6 ZKGP 0300 185 10,2 7 ZKGP TOZD Pugled 0300 199 12,1 8 SGP Zidar 0501 301 10,8 LITIJA 5,9 1 Predilnica 0125 1142 8,6 LOGATEC 5,9 1 K L I 0123 477 9,1 2 Gradnik 0501 182 8,6 RIBNICA 5,3 1 Ind. term.aparatov Žič.plet. in plastike 0113 208 8,9 2 Tov. stavb.poh. TOZD Inles 0123 562 7,1 3 KGP TOZD Gozdarstva Jelenov žleb Grčarica 0300 142 7,4 4 Evrotrans 0605 161 7,0 TRBOVLJE 1 REK TOZD Rudnik 0102 498 16,6 2 REK Zasavje TOZD Separacija 0102 352 7,5 3 TGA TOZD Livarna lah.kov. 0110 155 7,4 4 Iskra IEZE TOZD Polprevodniki 0117 565 8,0 5 IP0Z 0128 214 7,8 6 REK DO RGD TOZD Rud.invest.grad. 0502 742 9,2 7 ZPS Strojna tov. invest. vzdr. energ. trans. 0901 147 9,0 8 Konunala 1001 122 8,1 Ocenjujemo delo naših delegatov Čeprav je aktivnost delegatov, ki smo jih izvolili v delavski svet in druge samoupravne organe, mogoče ocenjevati na več načinov, je eden od njih tudi ta, da se redno udeležujejo skicanih sej. Zato bomo vsaj enkrat letno objavili pregled udeležbe delegatov na sejah delavskega sveta. Tokrat dajemo pregled udeležbe na sejah delavskega sveta za prve pol leta od izvolitve. Od 7 sklicanih sej se je udeležil-a: 1. Avbelj Antonija pp/3 (S krat, 2. Gorišek Tončka pp/1 fi krat, 3. Groznik Slavka pp/4 5 krat, 4. Vovk Egon meš. fi krat, 5. Ajdonik Stane p If?3 4 krat, 6. Kovič Drago p II'? 2 3 krat, 7. Martinčič Franc PA'?2 4 krat. 8. Rozina Terezija 5 krat, 9. Sabljič Rajka p II%3 ti krat, 10. Sekulič Tatjana PA'?3 5 krat, 11. Strašek Martin, proizv, 7 krat, 12. Stritar Viktorija p II%2 5 krat 13. Sukič Stane p I% 1 fi krat, 14. Tomažič Danica p lil 1 fi krat, 15. Ahac Ana ef. suk./2 fi krat, 16. Boldin Franc suk./l 3 krat, 17. Borišek Antonija ef. suk./3 7 krat, 18. Garantini Viktor suk./3 5 krat, 19. Kastelic Borka suk./3 4 krat, 20. Lukač Elizabeta suk./3 fi krat, 21. Merčun Al bina zbir. cevk fi krat, 22. Namestnik ana suk./2 5 krat, 23. Novljan Nada ef. suk./l 7 krat, 24. Štefan Marija suk./l fi krat, 25. Cirar Franc elektro 4 krat, 2fi. Cvetežar Danilo valjčk. fi krat, 27. Fornazarič Vinko rem. suk. 5 krat, 28. Hauptman Ciril rem. pp fi krat, 29. Jelnikar Leon meh. del. 7 krat, 30. Gril Jernej po**1, osebje 7 krat, 31. Komljan? Nada fin. s. 7 krat. 32. Kranj1 Janez transp. fi krat, 3-1 Malenšek Matic psi. s. 5 krat. 34. Penčur Marija kom. s. 1 krat, 35. Planinšek Fani <>b? dr. p. 5 krat. Od ,35 delegatov delavskega sveta, jih je bilo v tem obdobju poprečno na sejah 27. kar še *" zaskrbljujoče, vendar je p?a' da so na sejah delegati z vseh delov delovnega procesa. Zal11 bi bilo nekatere že dobro op0-zoriti na njihovo delegatsk11 dolžnost. Poleg udeležbe na sejah j11 bilo potrebno seveda učenj?! vati tudi to, ali se delega1! pred sejo posvetujejo s svoji1"1 volilci, in tudi to, če se delega11 udeležujejo sklicanih zbovc' za'javne razprave, da bi se a" organiziran način seznanili / razpravo in stališči svoje del?' gatske baze. In ne nazaduj? delegati naj tudi poročal0, kako so prenašali naša stali*?' v delegatsko razpravo in odl°' Čanje in kakšne sklepe so sp?? BESEDA NI KONJ Informacija o odstotkih bolniškega staleža v OZD SR Slovenije Posebna skupina za stati- in sicer so posamezne TOZD stiko pri strokovni službi razvrščene po šifrah dejavno-regionalne zdravstvene skup- sti. V pregledu so izločene nosti Ljubljana izdela vsako predvsem TOZD. kjer je v leto pregled izgubljenih delov- opazovanem obdobju eviden-nih dni zaradi začasne zadrža- tiran znatno višji odstotek nosti delavcev od dela v OZD, staleža. Med njimi je tudi Pre-s 100 in več zaposlenimi. dilnica Litija, z 8,fir? bol- Pregled je sestavljen za ob- niškim staležem. dobje januar —september 1979 UPOKOJENCI Izvršilna odbora društva upokojencev Litija in Gabrovka vabita vse upokojence (starostne, invalidske in družinske), da se vključijo v naša društva. Zveza društev upokojencev je kolektivni član zveze sindikatov Slovenije, oz. Jugoslavije, zaradi tega je prav, da s svojim delom kot bivši član zveze sindikatov, nadaljujete v društvu upokojencev. V članstvo sprejemamo vsako sredo in petek od 8. do 11. ure, v Litiji, Brodarska 6. Prosimo za pojasnilo V nedeljo, 1. fi. 1980, se nam je že drugič primerilo v zadnjih mesecih, da nismo mogli med malico kupiti kavo v naši menzi, ker je to nekdo prepovedal. Zgoraj navedenega dne (nedelja dopoldan) smo šli delavci 3. izmene predpredilnica, mi-kalnica in čistilnica, ob 8. uri na toplo malico v menzo. Kot vedno, želimo piti kavo v času malice tudi ob nedeljah. Tov. Štefka Končar, ki je stregla pri šanku nam je dejala, da imajo kavo, samo je ne smejo kuhati ob nedeljah dopoldan, ker dela samo štiriizmenska posadka. Na naše vprašanje in negodovanje, kdo je dal prepoved ni hotela povedati in naposled dejala, da se ne spominja, kdo je dal takšen nalog. Delavce naše izmene zanima, kdo je dal (o prepoved, zakaj ravno za proizvodno izmeno, ki delamo tudi ob nedeljah, in če je to stabilizacijski ukrep. Prosimo, da to pojasnite. Po pooblastilu delavec 3. 1 mene pred predilnice: Franc Borišek Za pojasnilo smo popr<,!jtj li tov. Marjano Remec, nadomešča upravnika <•” ta družbene prehrane. »Ob nedeljah dopolda" ... pri nas na malici le ena ^ mena iz predpredilnice i" j( teh navadno naroči kač0 /, 4 — 5 ljudi. Da bi lahko ^ teh pet kav. bi morali vkljl‘ aparat najmanj uro in P° f(ti dve prej. in po tem ?'/, zopet čistiti, kot to deJ(l ,,/> vsak dan. Sklenili smo. c'' nedeljah ne bomo kuhali k1 Posebej, v loncu tudi "zo remo kuhati kave. ker ekspres za to ni dobra■ ‘ r počne pa že dalj časa mo.« ft' Morda pa se bo vse to dilo že čez en mesec, roma, ko bomo ukinil* ' meno in ob nedelj***1 bomo hodili na delo. 44,85 % Letos smo že večkrat pisali in govorili o financiranju krajevnih skupnosti. S sprejemom samoupravnega sporazuma smo se zavezali, da bomo prispevali po 500 din na zaposlenega za izvajanje programov krajevnih skupnosti. Ker letos nismo ustvarili dovolj sredstev čilega dohodka za realizacijo sporazuma, za dodatno dejo se tudi večina ni bila Pripravljena odločiti, smo se odločili za možnost, da bi delavci iz osebnih dohodkov zbrali ta sredstva v pe-|*h obrokih po 100 din. S tem bi omogočili krajevnim skupnostim uresničevanje sprejetih programov in načrtovanih akcij, z.a katere v marsikateri krajevni skupnosti prispevajo obča-ni Ae dodatna sredstva. .Akcija, to je podpisovanje izjav, kdo je pripravljen P1"'speva ti sredstva, je na-etela v kolektivu na takšen n,drugačen odmev. Dobra Polovica naših delavcev se 50(1 “ Pripravljena odreči ' 0 din za svojo krajevno PioPn°8t- IZJAVE JE POD- UvAcLP°v “ 44’85% DEJ v j v, čeprav vsi, vsak svoji krajevni skupnosti, |:®8tavljamo potrebe in že-Po boljšem standardu. n smo že omenjali, fi-n c'fanje krajevnih skup-sko' deian8ko tudi sistem-bo° 01 najl)0lje rešeno in se no Po^rekno za srednjeroč-dri, °”dobje zavzemati za — Kačen način zbiranja sredstev za krajevne skupnosti. Vendar nam je že vnaprej lahko jasno nekaj: ne da bi ustvarili in ne da bi se za določen standard čemu odrekli, tega tudi ne bomo imeli, pa naj bo sistemska rešitev takšna ali drugačna. M. Kralj Knjige, dostopne vsakomur r Na ta ali oni način večkrat razmišljamo o knjigi, zlasti v zadnjem času, ko nas k temu spodbujajo številne, družbeno organizirane akcije, s katerimi želimo delavca bolje seznaniti z možnostjo nakupa dobrih in poceni kn jig. Eden od načinov, kako delavcem. kmetom in študentom, ki prejemajo nižje osebne dohodke, omogočiti nakup prav tako dobrih knjig, kot jih ponujajo številni akviziterji komercialnih založb, ponavadi za precej več denarja, je izvirni način prodaje preko poverjenikov, ki se ga poslužuje Prešernova družba. Poverjeniki Prešernove družbe s ponujanjem knjig ne služijo denarja, temveč kot kulturni in družbenopolitični aktivisti iz poln ju jejo tisto kulturno poslanstvo. ki ga je Prešernovi družbi že leta 1953 določila njena ustanoviteljica. Osvobodilna fronta slovenskega naroda. V tistih temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer Prešernova družba skupaj s sindikatom in Socialistično zvezo še ni našla poverjenika, lahko delavci in občani knjige naročajo tudi po pošti. Seveda pa tu včasih ne vedo. da morajo naročilo poslati čimprej. kajti le naročniki, ki plačajo knjige do 30. junija, prejmejo v zbirki brezplačno tudi nagradno knjigo. Pa poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe v letu 1980: PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981 SLOVENSKE OTROŠKE PESMI Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Prod. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev. POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. Ta ho: Max von der Grtin: BLODNI OGENJ IN PLAMEN. Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980. Razen te. redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko LJUDSKA KNJIGA. v kateri bodo naročniki za ceno 440 dinarjev prejeli 6 izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki izhajajo skozi vse leto: pa revijo OBZORNIK, reprodukcije slik, značke. Poezije in drugo. NASLOV: Prešernova družba, Borsetova 27. Ljubljana. Telefon: 21-440 Postopek sprejemanja prednostne liste za stanovanja V°ZNl Red velja od 1. VI. do 27. IX. 1980 in od 5. IV. do 30. V. 1981 V skladu s samoupravnim sporazumom o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj, je zopet potrebno sestaviti prednostno listo za stanovanja, ki bo veljala od pravnomočnosti do konca tega leta. Zato opozarjamo vse prijavljene interesente za stanovanja, da v razpravi o osnutku prednostne liste sodelju-jejo. V teh dneh je bil na oglasnih deskah objavljen predosnutek prednostne liste, na katerega je bilo možno vložiti pismene ali ustne pripombe v roku 8 dni po objavi. Odbor za stanovanjska vprašanja bo pripombe obravnaval in sestavil prednostno listo, na katero bo možno vložiti zahtevek za varstvo pravic na delavski svet delovne organizacije v roku 30 dni po objavi. Prednostna lista bo objavljena v informacijah dalje bo tekel rok za vložitev zahtevkov za varstvo pravic. Prednostna lista pa bo objavljena tudi v prihodnji številki Litijskega predilca in naveden rok, do kdaj je možno vližiti zahtevke za varstvo pravic. V. G. Smer: ZIDANI MOST — LJUBLJANA oWmqsT-festnik 1 ^b„0vlie j : ,®va * • I,tesaice* 1 b-ea j f*log e * • 2002, 913 _____I A 4 09 5002 X 4 17 4 22 4 27 4 24 4 32 4 38 4 44 4 36 4 42 4 49 4 54 4 58 5 05 5 08 5 15 <5 24 500 5 07 5 13 5 18 5 25 5 28 $5 34 4050 4052 X 5008 B,C 2151 2153 2010 905 2012 2157 2159 2016 2165 2018 910 | 2167 1 2169 2024 916 D 4 35 15 17 — 6 07 655 7 53 8 32 8 56 10 42 12 07 14 17 15 57 16 35 17 06 1837 20 00 21 18,21 45 4 44 -5 26 — 6 16 7 03 8 01 9 04 10 50 12 15 14 25 16 05 16 43 17 14 18 45 20 08 21 26>21 54 4 49 <5 31 — 6 21 7 08 8 07 8 44 9 09 10 55 12 21 14 31 16 11 16 50 17 20 18 50 20 13 21 31(22 00 4 55 S5 37 — 6 27 7 14 8 13 9 15 11 01 12 26 14 37 16 17 16 56 17 26 18 55 20 19 21 37 ,22 06 5 00 >5 42 — 6 31 1 1 1 1 1 14 42 1 17 01 l 1 5 05 <5 46 — 6 36 7 22 8 21 9 24 11 09 12 35 14 46 16 25 17 05 J 19 04 20 28 21 45 5 13 5 54 S 6 10 6 42 7 28 828 9 31 11 16 12 42 14 53 16 32 17 12 17 39 19 11 20 36 21 52 5 20 >6 01 >6 17 6 49 7 35 8 35 9 39 11 23 12 49 15 00 16 40 17 19 1 19 18 20 44 21 59/22 21 5 26 <6 07 <6 23 6 54 7 40 8 40 9 44 11 28 12 54 15 05 16 45 17 24 19 23 20 49 22 04 5 31 $6 12 S6 28 658 7 44 8 44 9 48 11 32 12 58 15 09 16 49 17 28 19 27 20 53 22 08 5 39 >6 20 >6 35 7 05 7 51 8 51 9 55 11 39 13 05 15 16 16 56 17 35 18 00 19 35 21 01 22 15 5 42 <6 23 <6 38 7 08 7 54 8 54 9 58 11 43 13 08 15 19 16 59 17 38 1 19 38 21 03 22 18 5 50 <6 30 <6 45 7 15 8 00 9 00 9 27 10 05 11 50 13 15 15 25 17 05 17 45 18 10119 45 21 10 22 25)22 50 Smer: LJUBLJANA — ZIDANI MOST $ 1 a j i 2152 2003 2005 20071 910 I 2158 21601 2162 L »ANA- 1 B X 1 1 A 2aln~na Polip b 2 55 4 30 5 25 6 31 8 35 9 35 10 50 12 50 (13 30 14 15 14 35 15 15 16 30 16 45 17 30 18 40 19 30 20 45 ,22 10 22 30 • . 4 36 5 32 6 38 1 9 42 10 56 12 56 $13 37 14 21 14 42 15 21 16 36 17 36 18 46 19 37120 52) 22 36 :| 3 03 4 40 5 34 6 40 8 44 9 45 10 59 13 00, /13 40 14 24 14 46 15 24 16 39 17 39 18 50 19 40 20 56< 22 40 C'c? • . 4 47 5 41 6 47 9 52 11 08 13 07 <13 47 14 31 14 53 15 31 16 46 17 46 18 57 19 48 21 03’ 22 47 Lit]£lc' . 4 51 5 45 6 51 9 56 11 10 13 11 $13 51 14 35 14 58 15 35 16 50 17 50 19 01 19 52 21 07) 22 51 • • 4 57 5 50 6 56 10 01 11 15 13 16 >13 56 14 40 15 04 15 40 16 55 17 55 19 06 19 58 21 12< 22 56 !!We* 1 • : O 4 5 05 558 7 04 9 05 10 08 11 23 13 24 (14 04 14 48 15 13 15 48 17 03 18 03 19 13 20 06 21 19S 23 04 ‘ • 5 10 6 03 7 09 | 10 14 11 29 13 30 >14 10 14 53 15 19 15 54 17 08 18 08 19 19 20 13 21 25> 23 10 UbQ.e . 1 6 07 7 14 1 1 13 34 $ 1 1 15 23 1 1 | 19 24 1 I Hra,°,V> • : o J7 5 20 6 13 7 19 9 19 10 24 11 38 13 40 $14 19 15 02 15 29 16 02 17 17 18 18 19 29 20 23 21 34< 23 19 3 43 5 25 6 18 7 25 9 25 10 30 11 44 13 46 >14 25 15 07 15 35 16 08 17 23 17 38 18 24 19 34 20 29 21 40>22 55 23 25 3 48 5 30 6 24 7 30] 9 30 10 35 1 1 49 13 51 <14 30 15 12 15 40 16 13 17 28 18 29 19 39 20 34 21 45< 23 30 _ 3 55 5 38 6 32 7 38 9 38 10 43 11 57 13 59 14 38 15 20' 15 48 16 21 17 36 17 40 18 37 19 47 20 42 21 53<23 07 23 38 2015 2164 4055' 2166 2019 904 2168 20211 4053i 2170 912 I 2023 r, _ Vozi ob delavnikih; A = Vozi od L VI. do 27. IX.; B = Ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih; OPOMRiV vozi od 1. VII. do 31. VIII; D = Vozi od L VI do 14. IX; v ostalem času pa le ob nedeljah in praznikih. v tem voznem redu ni vlakov, ki vozijo na relaciji Zalog—Ljubljana in potniških vlakov, ki vozijo le ob določenih dnevih. Železniška nesreča v Ponovičah 21/4 ob 16.28 uri je strojevodja tovornega vlaka 62070 Alojz, GRAH iz Ljubljane. Krimska 20, vozil od železniške postaje Sava proti Litiji. V Ponovičah je pred signalom stoj, vlak ustavil. V tem trenutku je v isti smeri pripeljal potniški vlak 2165, strojevodja elektromotornega vlaka Miran ČERNE, iz Maribora, Kramar-jeva 10 in trčil v zadnji del stoječega tovornega vlaka. Kmalu za tem je iz Litije pripeljal tovorni vlak 44522, ki ga je vozil strojevodja Bogdan UMEK, iz Ljubljane, Vlahovičeva 5 in trčil v razbitine tovornega in potniškega vlaka, ki so ležale čez oba tira. Pri nesreči sta se poškodovala ČERNE in njegov pomočnik Stanko SKENDAR ter 11 potnikov potniškega vlaka. Vsi poškodovani so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico. Škoda znaša po nestrokovni oceni 40.000.000 din, saj je bilo 10 vagonov popolnoma uničenih in trije potniški vagoni, zelo poškodovani pa trije tovorni vagoni in lokomotiva tovornega vlaka. Nesreča smrtnih žrtev ni zahtevala. Reševanje je bilo otežkočeno, vendar pa so pripadniki civilne zaščite, gasilci iz Litije ter Ljubljane pokazali veliko požrtvovalnost, delo pa so ovirali radovedneži iz Litije in vseh okoliških krajev, ki so na mnogih mestih dobesedno zaprli cesto reševalnim vozilom. Tekst in slika Pravnik kri m. Ciril Golouh Tretjo etapo 14. kolesarske dirke Alpe-Adrija od Velenja d" gradu Hogenšperk pri l.itiji, dolgo 94 k in, je dobil Itoden (NDR) — na sliki. Najboljši Jugoslovan je bil Vinko Polončič. Osvojil je peto mesto v času zmagovalca, Ob koncu je zasedel 4. mesto. PRIŠLI - ODŠLI V MESECU MAJU 1980 Prišli: 12.5.1980 Ilinka RISTIČ, Trbovlje, predilnica si n te tike 3. izmena 14.5.1980 Roman ČARMAN, Litija, mehanična delavnica 14.5.1980 Hašija TOPA-LOVIČ, Litija, sukalnica 1. izmena 21.5. 1980 Medija MASLIČ, Zagorje, predilnica bombaža 1. izmena 28.5.1960 Smajo SAFIČ, Litija, zunanji transport Odšli: 3.5. 1980 Pavel KOPRIVNIKAR, Litija, proizvodni sektor, pismeni sporazum — odpoved delavca Pn tiskanju 10. številke, v kateri smo na zadnji strani objavili reklamne oglase, delovnih organizacij, ki so nas finančno podprle pri organizaciji 4. zveznega tekmovanja predic, nam jo je zagodel tiskarski škrat. Nehote je zame-njal zaščitne znake Velane Ljubljana in Gorenjske predilnice Škofja Loka. Za napako se opravičujemo. Litija, predpredilnica 1. iznu na, pismeni sporazum - od poved delavke 10.5 1980 Zijada HUSEJ NOVIČ, Trbovlje, predilnic bombaža 2. izmena, pismen sporazum — odpoved delavke 14. 5. 1980 Džuro PRAŠTA LO, Litija, predilnica sintetik 2. izmena, pismeni sporazun — odpoved delavca 27.5.1980 Alojzija BA LANT, Litija, sukalnica 3. iz mena, upokojitev 31.5.1980 Vida HABJAN I rbovlje, obrat družbene pre hrane, pismeni sporazum -odpoved delavke 31--V9«0 Mara CANČA REVIČ, Zagorje, predilnici bombaža 2. izmena, pismen sporazum — odpoved delavke 31.5.1980 Alojz LOKAR Litija, predpredilnica 4. iziaf>' na, pismeni sporazum — odp°' ved delavca 31.5. 1980 Ivica KOS, Lit>: ja, sukalnica rezerva, pisune sporazum )dpoved delavk1’ Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu maju 1980 5.5.1980 Bronislava DEJ, sukalka v sukalnici 2-1 j mena zbiralka cevk v zbit*1 niči cevk ^ 7.5. 1980 Pavla AJDNHj čistilka raztezal v predprejd niči 4. izmena, zbiralka cevk zbiralnici cevk _. 12.5.1980 Jožefi na RIČ, snemalka v predu^ bombaža 2. izmena, čist* raztezal pri rezervi predilm^., 19. 5. 1980 Marjeta MK**! snemalka v predpredilnic' ^ izmena, čistilka strojev prl montu predpredilnice -.n 20.5. 1980 Metoda REN^, čistilka strojev pri ren[1<,,Ilit predpredilnice, snemalka fi ver jih v predpredilnici -• mena ,T„ jsAfl, 20.5. 1980 Irena UIA^,, čistilka strojev pri rem<’ ^ predpredilnice, snernalkn . fiverjih v predpredilnici ' mena 15. 5. 1980 Viktor Zl izdelovalec čistilnih bepJ: kljuk mazač strojev pri re predilnice sintetike un°0 mizacij' v naši utMuvm flnu je bilo na dan 31. 5. 1980, slenih 1131 delavcev, <>d 779 žensk in 352 moških- Od skupnega števila ' fljh slenih je bilo 42 mlade sraj oseb. M- ,V“° r1"-sevom, urednik), Brenke dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom TRk GP "L’ Melc in Ma,lc