AMERIŠKA AMERICAN IN SPOUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 29, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. PUKE PRIPRAVE ZA SPREJEM ROOSEVELTA Roosevelt Se bojir tokrat je v Clevelandu in v I varnost predsednika. ((|cl 1)0 VCS BdlkcM slov. Cuyahoga delajo načrte L°'uvesen sprejem predsedni- r Kor f% m '°sevelta prihodnjo soboto, Prišel v Cleveland in tukaj svojo predsedniško Weil JjPanjo. Predsednik bo do- E v Cleveland enkrat med 6 in 1 !veter. ^čelnik Ray T. Miller in nje-^mpanjski odbor se je že °val z vladno tajno policija ^terih Vozil do mestne dvorane. cestah se bo pred- N Je nažrt sedaj, se bo vozil j(a-e glavne železniške »Je Po Lakeside Ave. do 1 ^ dvorane. Tam je prosto-sto tisoče naroda, da vidi cinika. Tako bo dana prijeti ga tudi onim, ki ne mogii v dvorano. Glavno it' M , h ,1! I ft* »1 $ rč®51 M # t* le ^ ^ tem ima tajna polici-^a skrbeti za osebno Mr. Ray T. Miller, načelnik | lokalnih demokratov je rekel, da Y 0QHJU sedeži v mestni dvorani ne bodo rezervirani. Kdor bo prej prišel, ta bo dobil sedež. Pričakuje se, da bodo vrata v dvorano odprta ob šestih zvečer in že takrat se pričakuje silnega navala naroda. Pričakuje se, da bo začel Roosevelt govoriti med 8:30 in 9 zvečer. Njegov govor bo oddajan po radiu po vsej deželi. Kakih 15 minut prej bo prišel Roosevelt v dvorano. Toda program se bq pričel v avditoriju že eno uro prej. To bo prvič, da bo imel Roosevelt kampanjski govor v Clevelandu in to bo prvič v četrt stoletju, da je imel sploh kak predsednik Zed. držav svoj kampanjski govor tukaj. še vedno upajo na zmago, toda priznajo, da imajo zelo malo prilike •H y IM ork. — Odkar je vodil soliden jug. Zdaj gre v glavnem ■v -eli k Velt, tako a m p a n j o Teddy republikanci niso še ognjevitega kandida- p-roV('| J JG WiUkie. Dasi republi-■J^navajo, da imajo raa-V* na zmago, pa vendar ®j0 '1 še puške v koruzo, ko & a ^err>okratje nimajo še e.seV Svetovni položaj - jv;ri 'uhko vsak čas druga-' i f volivcev v Ameriki, e^ublikanci trdijo, da ta-' Pl9ig Zrtlaee ni bilo že od le- Nit je imel že takoj v k I^ednost pred Willkiem za tem, kateri izmed kandidatov bo dobil štiri države z največjim številom elektoralnih glasov, to so New York, Pennsylvania, Ohio in Illinois. Medtem, ko Willkie ne sme izgubiti nobene izmed teh štirih držav, pa Roosevelt lahko zmaga tudi, če izgubi vse štiri. Kar se tiče države Ohio, celo republikanci dvomijo, da bi šla proti Roseveltu, zlasti še, ker bo prišel v soboto predsednik Roosevelt v Cleveland, kar bo gotovo povzročilo, da bo šla Ohio za Roosevelta. V Ohio j/2 Roosevelt zlasti močan v mestih in mesta er trn Je imel za seboj ves pa itak odločujejo. ur 4 jpM 4 rn Ji ■eif v>K j ° K i**! 4 A" ? 4 DRAGINJA ŽIVILOM PO VSEM BALKANU CfN. 28. okt. Po vsem s -■ ^HHIP ^ siri šepetajoča kam-L , Je Nemčija kriva po-•'u živeža v južnovzho- 1T ^vroPe> kar je izzva- m delu te severno Bukovino. Vlada poskuša dobiti čebulo iz Turčije. Od lanskega avgusta so se podražila živila v Jugoslaviji za 79 odstotkov kljub naporu vlade, da kontrolira cene živilom. Isto se poroča tudi iz Bolgarije in Grške. V Turčiji, kjer so bile že pred vojno cene živilom najvišje, so zdaj poskočile do 20 odstotkov. Radi pomanjkanja živil so 'Sati na poljedeljskih vlade vseh balkanskih držav za- >Ev ■ Potest od strani vladne-Časopisje trdi, da skrivni tujezemski %Kndi«ti, ki s pismi in le-' Do''0 'zvoz živil v Nemčiji -mailjkanje živeža in ne- :V?ginj' v teh krajih, ki 1 bo časopisje trdi, da je 1(le Pr°pagande L »roti P.Vi naščuti eč Nemčiji. *rPi Romunija, ki je velike zaloge pšenice, lri namiznega olja, ko Usedla Besarabijo ter zvišajo cene. to: L -0 O »X povedale dajati ljudem le gotove porcije živeža. Na tisoče špekulantov z živili je bilo zaprtih, težko kaznovanih z globo in obsojenih na prisilno delo, ker so gromadili živež z namenom, da Newark, N. J., 28. okt.— Predsednik Roosevelt se je posvetoval z državnim tajnikom Hullom glede nove situacije na Balkanu. Pričakuje se, da bo Roosevelt ukazal zaseči vse grške kredite v Zedinjenih državah ter da bo razglasil nevtralnost Zedinjenih držav v balkanskem sporu. Vladni uradniki v Beli hiši izražajo bojazen, da ne gre samo za invazijo Italje v Grško, ampak da je to samo začetek za bolj resno situacijo na Balkanu. Roosevelt, ki se nahaja na obhodu po deželi, je dobil v svoj železniški voz telefon, potom katerega je neprestano v zvezi z državnim tajnikom. Državni oddelek vlade še ni dobil uradno poročilo o vpadu Italije v Grčijo. -o- Vsi za zrakoplov! V sredo večer 30. oktobra ste vabljeni, da pridete v dvorano nove šole sv. Vida, kjer bo čakal pripravljen zrakoplov za vse, ki bodo prišli v dvorano, da jih bo popeljal okrog sveta. To bo nova slika poleg onih, o katerih je bilo poročano že v soboto. Predstava se bo pričela točno ob osmih. Slike so vse nove in večinoma v barvah, razen zrako-plovne A'oznje okrog sveta. Vstopnina bo samo 20 centov in vsi dohodki bodo v korist nove cerkve sv. Vida. Pišejo drugače, volijo drugače Marvin C. Harrison, predsednik Ohijskega odbora neodvisnih volivcev, ki dela za izvolitev Roosevelta, je obdolžil tri cleve-landske ameriške dnevnike, da pišejo za republikanskega predsedniškega kandidata, ker so njih oglaševalci za Willkiea. Harrison je trdil, da so na primer pri Pressu uslužbenci v uredništvu 4:1 za Roosveelta, a vendar časopis piše proti njemu. Izgubljena broška V cerkvi sv. Vida ali na 61. cesti se je izgubila mala broška. Najditelj je prošen, da jo vrne na 1057 E. 61. St. Selitev podjetja Skok Beauty Shop se je preselila iz 6420 St. Clair Ave. na 6917 St. Clair Ave. Podjetje se toplo priporoča._ Angleška mornarica že hiti na pomoč Grški f /j *! r Wheeler ponovno zatrjuje, da ima inozemski trust besedo v ameriški industriji 'iS \ , v reS ifi I10 ir A [I KSn«* — 8t°n. D. C. — Senator Montane je izjavil, ^ ni senatski odsek od-nemški, italijanski, i v 'n drugi interesi delni-l), briški industriji, ki V trdi ambnem programu. W da nekatere ameri- 'llg K. . ."He,'majo naročila za iSlo ' načrt> plačujejo od-. Velikim nemškim ke-\ J1. municijskim trustom \v. Jlh patenta. Se cel0' da je dobi" ^Jii denar naravnost ^ .e 2ed. držav. Wheeler majo Nemci patent za j\hiaŽnih delov Pri letalih \Pl0vih in je treba za to Mafcevati odškodnino. Našla sta se! John L. Lewis, predsednik delavske organizacije CIO, je ves čas, odkar obstoji ta organizacija napadal Tom Girdlfirja, predsednika Republic. Steel korpo-racije. Ime no val ga je največjega sovražnika organiziranega delavstva. No, zdaj sta ta dva bivša sovražnika skupaj v enem, taboru. Oba namreč delata1 za izvolitev Willkiea predsednikom. -O-- Angleži so bombardirali Skodave tovarne London, 28. okt. — Angleško zrakoplovno ministrstvo naznanja, da so danes angleški avija-tičarji prvič napadli nemške postojanke v Cehoslovakiji in sicer so bombardirali svetovno znane Skodove tovarne za orožje v Pilznu. Napad je izvedla mala skupina angleških letalcev in domov so prinesli zagotovilo, da je bil napad uspešen. Angleški letalci so tekom zadnje zime večkrat poleteli do Češke, toda so metali samo letake in samo proučevali razdaljo. žrebanje novincev Danes, točno opoldne se bo pričelo z žrebanjem novincev v Washingtonu. Pl'PTOČdtilk Roosevelt bo imel kratek nagovor, nakar bo vojni tajnik Stimson potegnil prvo številko iz steklene posode. Za njim bodo potegnili številke drugi višji uradniki, S tem se bo nadaljevalo, dokler ne bodo dvignjene vse številke. Danes in jutri bodo registriranci zvedeli pri svojih okrajih v katerem redu je bila njih številka vlečena. Napredek za Newburgh Sinoči je bila vpeljana po Union Ave. in sicer od Broadway pa do 93. ceste izjemna razsvetljava, takozvani White Way. S tem je tamošnja okolico zelo veliko pridobila, ker zdaj ne bo več srednjeveške teme v tej okolici. Za te vrste razsvetljavo je bila borba že od leta 1934. Največ so se borili za to g. kanonik Oman, Louis L. Ferfolia, Frank V. Opaškar, John Lewandowski, Ralph Miller in George Woino vich. Italijanske cele, ki so se včeraj zjutraj vsule preko albanske meje v Grčijo, so zadele na srdit odpor grških čet. - Italijanska letala so bombardirala grška pristanišča. - Anglija je obljubila Grški vso pomoč. Njene bojne ladje hite s polno paro, da zasedejo grški otok Kreto in druge otoke v Egejskem morju. Grška ima 100,000 močno armado in 125 letal Grška, ki se je postavila po robu italijanski armadi, ima 100,-000 mož močno armado, nekaj bojne mornarice in 125 bojnih letal. Armada se je zbrala na utrjeno črto proti Albaniji, katero je zgradil premier Metaxas takoj, ko je Italija okupirala Albanijo. Sedanji kralj Jurij II. je zasedel prestol 22. septembra 1922. Toda prihodnje leto je moral že bežati iz dežele, kjer je nastala revolucija, ki je izgnala kraljevo družino. Na 24. marca 1924 je bila Grška razglašena kot republika. Toda leta 1935 se je vršilo ljudsko glasovanje, ki je določilo, da se zopet vzpostavi monarhija in kralj se je vrnil 25. novembra 1935. Sedanji premier Metaxas je v uradu že od 4. avgusta 1936 kot diktator. Za časa njegove vlade so se izboljšali odnošaji z Italijo, Jugoslavijo in Turčijo. Diktator je začel s splošnim programom za modernizacijo javnih naprav. Pri tem je sodeloval ameriški kapital z vsoto $10,-000,000. Grčija šteje 7,000,000 prebivalstva in se bavi v glavnem z poljedeljstvom. Pred vojno je največ trgovala z Nemčijo. Jugoslavija ne bo dovolila prehod nemških in italijanskih čet preko njenega ozemlja Pec, Jugoslavija, 28. okt. — Iz albanskih obmejnih krajev se poroča, da so se vzdignili Albanci proti Italiji in da albanski vstaši zadržujejo italijanske čete pri prehodu v Grčijo. Italijanska armada, ki je v pondeljek zgodaj zjutraj udarila iz Albanije na grško o::emlje, je naletela na srdit odpor od strani grških čet. Italijani so dosegli s težkimi izgubami grška mesta Bibiho in Ra-doti. Italijanska armada, ki prodira v Grčijo, šteje do 200,000 mož. V istem času, ko je armada Važen sestanek V sredo 30. oktobra ob 8. uri zvečer se vrši v SND| soba št. 1 važen sestanek hišnih posestnikov in najemnikov (stanovalcev) med vzhodno 62. in 67. cesto in severno od St. Clair Ave. Odbor, ki ste si ga izvolili na zadnjem sestanku, vam bo podal svoje poročilo. Pridite, če se resnično zanimate za stvar. Ne ustrašite se groženj politikarjev Mnogo ameriških firm* trdi senator, je obvezanih, da obveščajo nemške korporacije in one drugih držav o tehničnem napredku v letalstvu in drugi obrambni industriji. Znani sta dve taki pogodbi, ena z nemško firmo, druga z italijansko, ki sta veljavni še do leta 1941. Wheeler tudi trdi, da so ameriški industrijci dovolili japonskim firmam, da izdelujejo letala po ameriških načrtih. Ameriški justični oddelek zdaj preiskuje, v koliko je inozemski kapital udeležen v ameriški industriji. Po ustavi Zed. držav je bila vsakemu državljanu dana prostost, da na dan volitev lahko izrazi svojo voljo s tem, da lahko tajno glasuje za kateregakoli kandidata hoče. Te pravice ne more državljanu nihče kratiti in je tudi ne sme. V prejšnjih volitvah se je večkrat slišalo, cla so gotove osebe grozile, zlasti delavcem češ, ako ne bo ta in ta kandidat izvoljen, potem bomo tovarno zapi-li, pa si boste iskali kruhka drugje! Leta nazaj so tako grozili kar odprto. Dandanes so pa take grožnje bolj šepetajoče, naskrivaj. Taka kampanja nosi odkrito pečat diktatorske taktike. Ali ste brali, kako je Hitler poslal svoje emisarje med francoske begunce, da so širili neutemeljene vesti in strah med njimi, da so ljudje planili po cestah in jih zagozdili, da se vojaki potem niso mogli prosto po strašenih beguncev? Tudi v naši deželi slišimo in opažamo na levo in desno tako šepetajočo kampanjo. Nekateri ljudje so že tako zbegani, zlasti oni, ki so zaposleni v tovarnah, da se že res boje, da v Ameriki ne bo dela, ako bo Roosevelt zopet izvoljen. Odkod izvirajo take prikrite grožnje, si lahko vsak predstavlja. Saj smo imeli dovolj prilike slišati republikansko kampanjo po radiu in v časopisih. Tudi v tem se poslužujejo Hitlerjevega sistema, to je, neprestanega bevskanja tako, da človeka že kar ušesa bole in da se mu želodec obrača. Našim ljudem ne moremo drugega reči nego: ne bojte se, da ne bo dela, ako bo Roosevelt izvoljen! Tudi leta 1932 ni bilo dela, a Roosevelt je znal pomagati in je ustvaril dela. In naj so se kapitalisti še tako branili, prisiljeni so bili, da so odprli to- mikati naprej radi obilice pre-j varne. Sedaj so tovarne odprte in bodo ostale odprte. Kdorkoli vam grozi z brezdeljem, ako bo Roosevelt izvoljen, sporočite nam njegovo ime, da se ž njim potom časopisa javno pogovorimo. Ce si upa vam naskrivaj groziti, naj si upa tudi javno nastopiti, da mu preiščemo obisti, s kom se pajdaši in če mar ni v zvezi s kakim početjem, ki je proti varnosti naše nove domovine. Ne bojte in ne ustrašite se groženj, ampak rabite svojo razsodnost. Predsednik Roosevelt je preskrbel, da ima dandanes tudi delavec nekaj pravice in da je v Washingtonu delavski urad, pri katerem se lahko sleherni pritoži, ako se mu godi krivica. Torej če bo Roosevelt izvoljen, bo delo, zato pa na dan volitev vsi v volivne koče in vsak glas naj bo oddan za Roosevelta in VSE DEMOKRATE! prekoračila mejo, so italijanski bombniki napadli grška pristanišča. Angleški kralj je takoj poslal Grčiji zagotovilo, da ji bo Anglija pomagala proti Italiji. Pričakuje se tudi, da ji bo prišla na pomoč Turška in baje je tudi Rusija posvarila Nemčijo in Italijo, naj ne prodirata proti Dardanelam. Bolgarija, Romunija in Jugoslavija nameravajo ostati strogo nevtralne. V Belgradu pa pričakujejo, da bosta Nemčija in Italija zahtevali dovoljenje poslati vojaštvo preko jugoslovanskega ozemlja. V tem slučaju se bo, trejijp poročila, Jugoslavija uprla z Orožjem. Po prvega spopada med Italijani in Grki je prišlo pri grškem mestu Melisopetra, kjer so grške čete vrgle Italijane nazaj. Italijani so pustili na bojišču 100 mrtvih. Pri okupaciji grških mest Bobiho in Radoti so Italijani izgubili 70 mož, 180 jih je bilo pa ranjenih. Italija ima načrt, da bodo prodirali v dveh smereh: proti Janini in ob obrežju, da odreže-jo otok Krf in proti Koritzi in Florini v smeri proti Saloniki. Tukaj je jako gorat svet in Gi> ki se bodo lahko tukaj uspešno branili. Grška vlada je ukazala zapreti vse šole, da se bo otroke lahko poslalo v skrviališča pri bombnih napadih. Ljudje v Atenah so stali na ulicah in navdušeno vzklikali, ko so prišla poročila, da se grška armada na meji dobro drži. Danes sta se sestala Hitler in Mussolini v Florenci in kot zatrjujejo poročila, sta se sporazumela na vseh problemih. Napad na Grško je prišel naglo in po načrtu Hitlerja, ki hoče dobiti vso Evropo za skupno fronto proti Angliji. Najprej je Hitler zasedel Romunsko, da si zavaruje bok ob črnem morju in da drži Rusijo v šahu. Potem je spravil Španijo v linijo in prisilil Francijo, da bo sodelovala z osiščem. Nemčija in Italija imata za cilj bogata oljna polja v Mali Aziji, Sueški prekop in Gibraltar. če dobita to, bo angleška moč v Sredozemlju zlomljena. Trenutno hočeta zaseči diktator ja grški Saloniki, odkoder bi potem napadala Egipt. Vpad Italije v Grško je dal Angliji vzrok, da bo zasedla grški strategični otok Kreto in druge otoke v Egejskem morju. Od tukaj bi Anglija lahko bra nila Dardanele in pošiljala bombnike na romunska oljna polja. Sofia, Bolgarija. — Kralj Boris v parlamentu ni omenil italijanskega vpada v Grčijo, toda izrazil pa je "hvaležnost" Nemčiji in Italiji, ki sta Bolgarski pomagali dobiti od Romunske Dobrudžo. Nobenega znaka ni. da bi Bolgarija ukazala splošno mobilizacijo. * Belgrad, Jugoslavija. — Uradna izjava jugtosdlavanske vlade je, da bo ostala Jugoslavija nevtralna, čeprav je Italija kršila sporazum, ker je ni obvestila o pohodu na Grško. Nepotrjena poročila zatrjujejo, da je splošna mobilizacija jugoslovanske armade neizogibna. Glede Turške so različna mnenja, ali bo šla na pomoč Grški ali ne. Nekateri trdijo, da bo ostala Turška nevtralna, sicer pa da vse zavisi od zadržanja Rusije. Mnogi nevtralni opazovalci trdijo, da se Rusija ne bo vmešavala v balkanski konflikt. -o- Burton je desetkrat več potrošil kot McSweeney Washington.—P o r o č i 1 o senatnemu odseku o kampanj-st.roških senatorskih kandidatov kaže, da je potrošil demokratski kandidat John McSwee-ney $836, a njegov protikandidat župan Burton je potrošil $7,724. McSweeney izkazuje za kampanjo $1,115, Burton pa $12,381 prispevkov. Cleveland ima trojčke Po dolgih letih so se vile rojenice spomnile, da slavno mesto Cleveland že dolgo ni dobilo nobenih trojčkov. Zato so se v soboto večer ustavile pri družini Ryder, 12409 Shaw Ave. in prinesle dve deklici in enega dečka. Družina je imela že prej dva otroka. Oče dela pri WPA ter je prideljen uradu okrajnega inženirja. Trojčki so bili rojeni predčasno, in so jih dali v inkubator, kjer se prav dobro počutijo. Pogreb Anton Zakrajška V četrtek ob 8:15 se bo vršil pogreb Anton Zakrajška iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla. Novi koledarji Mrs. Margaret Kogovšek, 15606 Holmes Ave. naznanja, da ima v zalogi koledarje Ave Maria za leto 1941. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Johano Wenzel. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 29, 1940 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošt), celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year CT. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «*)ggg*>83 No. 255 Tue., Oct. 29, 1940 Zakaj smo za Roosevelta Ni je danes na svetu dežele, v kateri bi smel vsakdo tako svobodno izraziti svoje mnenje, kakor ga ravno tu v Ameriki. Tradicija, najstarejša ameriška tradicija je svoboda in sicer svoboda tiska in svoboda govora. Seveda morajo tudi pri tem veljati pravila etike in dostojnosti. V našem včerajšnjem uradniškem članku smo podali izjavo, da iz vsega srca podpiramo kandidaturo predsednika Roosevelta za tretji termin. V istem članku smo pa ravno tako odkritosrčno povedali, da smo s to izjavo čakali toliko časa, da smo imeli priliko slišati obe plati zvona oziroma republikansko, ker demokratska, katero zastopa Roosevelt, nam je itak znana. Storili smo to zato, ker smo smatrali to etičnim, dostojnim, a predvsem odgovarjajoči tradiciji svobodnega izražanja. Danes, skoro pb zaključku predsedniške kampanje, ne more biti v srcu slehernega pravočutečega in pravomisleče-ga državljana nikakega dvoma več, komu bo oddal svoj glas na volivni dan 5. novembra. Sedanji predsednik je nastopil svoj urad v začetku leta 1933, v dobi največje in najdaljše depresije, ki je kdaj zadela to našo deželo. Obljubljenih dveh avtomobilov v vsaki garaži in dveh kokoši v vsakem loncu in bilo v hišah delavcev, pač pa mogoče v palačah male peščice Amerikancev, ki niso nikdar trpeli pomanjkanja. Republikanska administracija z dičnim Hooverjem na čelu se je igrala skrivalnico okrog vogalov z obljubljeno prosperiteto. In kako velikodušni so bi'i vedno republikanci in so še v svojih obljubah, da pri tem vključimo i sedanjega republikanskega predsedniškega kandidata. Kje so bili tedaj republikanski kapitalisti s svojim denarjem in s svojo mogočnostjo, da niso mogli zaustaviti toka depresije? Mar tudi tedaj niso hoteli odvezati mošnjiška, kakor so to trdili pod demokratsko upravo še nedolgo nazaj, češ: nočemo, ker demokratska vlada noče iti roka v roki s kapitalom! V najčrnejših časih ekonomske depresije je ameriška javnost skoro ob dvanajsti uri spoznala, da obljube ne morejo napolniti želodcev milijonov ameriških delavcev in njih otročičev. Osem let bo od tedaj. Ne pozabimo onih časov! Ameriški kapital je ob nastopu Roosevelta za prvi termin dobro vedel, kaj naj od tega moža pričakuje. Dobro je vedel, da i« mož ne bo hodil iste poti, kakor jo je že stoletja hodila stara klika republikanskih gardistov, ki so vedno in tako tudi sedaj, živeli v senci Wall Streeta. Da se bo pot zabrnila v čisto drugo smer, jim je Roosevelt povedal že v svojem govoru ob nastopu vlade. Ni še dolgo tega, ko je vrhovni glavar rimsko-katoliške Cerkve v svoji encikliki povedal vsemu svetu, da bo moralo priti do tega, da bo bogastvo tega sveta bolj enakomerno razdeljeno. Naše prepričanje je, da ni noben človek tako do podrobnosti informiran o svetovnem položaju, kot je ravno poglavar katoliške Cerkve v Rimu. Ameriško prebivalstvo šteje nad 130,000,000 duš. Z malo izjemo si morajo vsi ti služiti s trdim duševnim ali telesnim naporom svoj vsakdanji kruh. Le mala peščica, morda vsega skupaj par tisoč oseb, je prišlo, da se razumemo: največ ne po svoji lastni zaslugi, pač pa po zaslugi svojih dedov in očetov, ki so znali priti do denarja, čim so se rodili, v srečne plenice svetskega blagostanja. Od te peščice je za-viselo do leta 1932 ameriško blagostanje. Od njih je bilo odvisno,- da-li bodo ameriški delavci siti ali lačni. Ta peščica ljudi je takoj spoznala v Rooseveltu moža, ki ne bo hotel hoditi ž njimi roko v roki. Spočetka so lepo mirno pričakovali, kaj in kako bo, upajoč, da morda le ne bo tako hudo, kakor so nekateri med njimi slutili. Tudi so bili zavozili ekonomski voz že tako globoko v blato (srečni kočijaž Hoover si je vsaj toliko še pomagal, da mu ni bilo več treba biti rudniški inženir, ko je zapustil predsedniški voz), da niso upali, da ga sami kdaj izrinejo iz blata. No, demokratska administracija je začela z rehabilitacijo delavca, rehabilitacijo farmarja, z eno besedo: z rehabilitacijo revnih slojev. Pričelo se je graditi ceste, šole, saditi gozdove. Pričela so se javna dela. Brezposelni delavci so dobili delo. Vlada je začela pošiljati med ljudi denar, ne v obliki miloščine, ampak v obliki vladnega dela. Vlada je trosila in trosila denar, da, ogromne vsote. A glej, tedaj so pričeli kapitalisti vpiti: demokratje nas bodo spravili na boben! Ugonobili nas bodo! Čudno prečudno! Leta 1932 ni bilo nobenega denarja, a sedaj ga pa demokratska vlada lahko toliko potrosi. In več ga je potrosila, več ga je bilo. Pa naj ga je demokratska vlada potrosila še toliko, denarja je še vedno toliko, da ga niti republikanskim voditeljem ni zmanjkalo, še danes ga bodo potrošili v tej predsedniški kampanji nad 30 milijonov dolarjev, das* sa "uradno" ne smejo nad treh milijonov. Še danes lahko najamejo nad tri sto radijskih postaj, da potom njih govori "delavski" vodja Lewis, ki se je odkašljal in pljunil na roko, ki ga je doslej redila, pa slučajno ta roka ni pustila, da hi jo Lewis tudi izpulil iz telesa. (Dalje jutri) Spomin na prosperiteto Sem že pisal in bom še, ker se mi zdi, da boljšega nasveta ne morem dati svojemu najboljšemu prijatelju, kakor če mu dam pojasnila, katera mu bodo služila v dobro takrat, ko bo naj bolj -v potrebi. Današnji dopis se bo na našal na "varčanje." Pojasnil bom iz zgodovine resničnih dogodkov, katere so potrdili lastni rojaki s svojimi izjavami na moja lastna ušesa z njihovim pričevanjem, da je bilo resnica to, kar sem jim pripovedoval takrat, ko niso hoteli vrjeti, ko sem jim dajal dober nasvet. Bilo je za časa svetovne vojne, ko je tako zvana prosperiteta objela vso Ameriko, ko je bilo dela in denarja, da ni svet vedel kam in kako bi ga trosili. Ko so tovarne prejemale vsa-kojaka naročila, so tudi potrebovale delavcev. Delavci pa, ki niso slutili ali se zavedali, da so take prosperitete le začasne, so se malo zmenili za to kaj lahko temu slediti. Ljudje so zgubili v tisti prosperiteti čut varčevanja, misleč da bo tako ostalo vsa leta naprej, mnogi so prerokovali, da bo tako za dobo 5ih let. Za to se niso zanimali za varčevanje ali za previdno gospodarstvo, marveč, so trosili in mnogi se še zadolžili ter razširjali svoje imetje v nadi, da jim bo prineslo bogastvo brez dela in truda. Posebno so v tistih časih izkoriščali agenti ljudi na, razne delnice, kamor je romalo na žalost tudi veliko stotin slovenskih tisočakov. Vsa industrija je obetala dobiček brez dela na t^ko zvane "Shere" (stock). Toda, v kljub temu je pa vlada ljudi svarila, pošiljala je zastopnike vseh narodov v tovarne, da so prigovarjali delavcem tele: "delaj in šparaj." Delaj se-eaj, nikar ne ostajaj doma, ko to kompanija tako potrebuje v tovarni. (Takrat so ljudje, posebno mladi in neizkušeni ostajali doma od dela po dva in tri dni na teden, da so lahko med tem časom zapravili zaslužek.) Za to smo imeli nalogo tisti, ki : mo bili poslani v tovarne med dnevom, da smo tam, v svojemu jeziku govorili "Slovanom" in drugi drugim, ter jih v imenu ameriške vlade prosili ter opominjali, da naj nikar ne opuščajo dela sedaj, ko ga je veliko in ko je plača velika. Naša naloga in dolžnost je bila tole: "Povejte ljudem, da naj delajo in zaslužen denar tudi prihranijo, kajti: "En dolar prihranjen bo, pozneje vreden $5.00, ko ne bo dela in ne zasluška." Da, tako sem govoril tudi jaz v več tovarnah našim Slovencem, Hrvatom in drugim Slovanom opoldan med edmorem, ko so imeli "lunch time." Istočasno smo imeli nalogo tudi to, da smo delavcem priporočali v nakup državnih bondov za vladna posojila. V t-rn ie bil smisel varčevanja in smisel za delo, ker bi z rednim delom lažje več zaslužili in de- jali v bonde, kateri bodo v do-glednem času velike vrednosti zanje. Vse to zgoraj omenjeno se je resnično godilo in dogajalo, mnogi so bonde kupili, mnogi so tudi pridno varčevali, mnogi so pa prezrli eno in drugo in se ravnali po prosperiteti na način da so vse, kar so zaslužili tudi potrošili. Da so bila priporočila vlade po zastopnikih pravilna so mi rojaki sami potem pripovedovali, ko so me srečavali, ko je minila prosperiteta. "O, da bi bil jaz takrat pameten, je rekel eden in drugi, kako lahko bi si bil prihranil lepe denarje in bi sedaj bil možak. Pa to je sledilo prav kmalu, ko se je prosperiteta ustavila. Bil je mlad fant ,imel je delo pri avtomobilih, katere je barval z novim aparatom, plačo je imel od komada, zaslužil je po $60.00 dnevno, pri vsem zapravljanju si je kupil še drag avtomobil. Toda, poslušajte, ta fant se je razvadil na trošenju, kdo mu naj bi bil govoril od varčevanju, jutri bo zopet pedesetak itd. V dveh mesecih je šel njegov dragi avtomobil in potem je premišljal, kako bi si mogel z nova poiskati tako službo, da bi imel vsaj za vsakdanjo hišno ali stanovanjsko potrebo. Hitro dospelo in hitro odšlo. Prosperiteta prinesla in depresija je desetkrat več odnesla in sicer hitreje. To so resnični dogodki, rojaki! Ali jih ne bomo uporabili za nauk v bodoče? Nekaj podobnega se vrača, če tudi v mnogo manjši meri prosperitete, vendar pa, če bomo varčevali v lepih sončnih dnevih, bomo imeli nekaj za temne, deževne dneve. Nikoli ne zaslužimo tako malo, da ne bi, če imamo le dobro voljo, mogli vsaj ne-caj de,jati na stran za dneve, ko ie bo zaslužka. DOBIL NARODNO PRIZNANJE Okrajni inženir John O. McWilliams je clobli letos že drugči narodno priznanje, ko mu je revija "Boljše ceste" (Better Roads) priznala tretje mesto v tekmi p0 vsej deželi za izvrstno zgra jene ceste in mostove. Že prej je dobil inženir McWilliams priznanje za nov Main Avenue most, kot eden najboljših mostov zgrajenih v tem letu- McWilliams je kandidat za zopetno izvolitev. bil plačo in je plačal za nazaj, v nedeljo je še bilo, v pondelek je začel zopet na "puf" to se je vedno ponavljalo naprej in naprej, koncem je pa za par tednov ali še več skupaj ostalo neplačano, ker se eden ali drugi pijan-ček ni vrnil več, šel je k drugemu gostilničarju in je tam naredil enako. človek se lahko nauči varčevati ali pa zapravljevati, vsak je sam svoj gospodar. Izmed vseh narodov smo Slovenci najbolj gospodarski narod, naučeni smo bili še iz stare domovine, naši očetje so bili varčni gospodarji, so bile tudi izjeme, ljudje so zabredli v napačne druščine, v ne-prilike in se zgubili. Mnoge je pahnilo zapravljanje v nesrečo nje in njihove družine. So tudi izjeme, kjer se varčevati ne more. Toda, kjer je dobra volja tam bo tudi uspeh varčevanja in napredovanja, katero pa ne more biti brez varčevanja pa imej dohodke male ali velike. To sem napisal iz lastne izkušnje, nekaj za to, ker sem uradnik pri finančni ustanovi, še več pa iz namena, da bi eden ali drugi o tem razmišljeval in opozoril na varčevaje tiste, katerim želi za njih bodočnost srečnejše dneve. Z varčevanjem lahko pomagamo sebi in drugim, z zapravljanjem pa storimo zlo sebi in drugim. Anton Grdina, predsednik N. A. banke. -o- EUCLID RIFLE CLUB Ako je kateri govor ali članek umesten za dobro svojega bližnjega, je nasvet varčevanja na mestu. S tem, da nasvetujemo to svojemu rojaku, ne iščemo sebi ničesar, marveč hočemo le dobro temu, kateremu to prigovarjamo. Jaz sam zase predobro vem kaj pomeni varčevanje, brez tega bi se ne bil nikdar nikamor povspel. Dospevši v Ameriko sem računal s tem, koliko je vreden po naše rečeno "nikelj" 5 ct. Ta je veljal 12 krajcerjev takrat še našega "avstrijskega" (spadali smo še pod Austrijo) denarja in za ta nikelj bi si v starem kraju kupil že precej belega kruha. Za to sem ta nikelj "špa-ral" tako kot punčico svojega očesa, mesto da sem plačal za poulično železnico "nikelj" sem hodil celo uro hoda, mesto da sem pil časo pive sem pil vodo, denarček sem spravil, če tudi sem delal težko v železnih tovarnah : American Steel & Wire Co., American Pipe Shop, na cestah in v kanalih in drugod, vsaj po nekaj dni v tednu, največkrat je bila moja plača na teden $4 ali $6, ker je drugo pokvaril dež ali zimsko vreme. Toda, pri vsem tem sem hranil in deval v banko in to se je množilo, da si bi bil tako rad in lahko za vsakdanjo potrebo uporabil brez vsake nepotrebne potratnosti, pri tam, sem živel tako skromno. Moje stanovanje je bilo samo ena soba za družino — za vse skupaj, dve leti in dva meseca sem živel oženjen v takem stanovanju $2.00 na mesec z družino, da sem si na ta način prihranil nekaj dolarčkov, vse za to, da sem mogel imeti za še hujše dni dolar za protekcijo. Vse to mi je omogočilo, da sem v petih letih pričel skromno trgovino, s katero sem z varčevanjem in pa pridnim neumornim delom znjo napredoval. Brez varčevanja sploh ni nikomur mi- Ajnrikamo,! Taublih! Tako sliti na ndben napredek, z var- se je bahal po našem strelišču čevanjem bo slednji napredoval, v sredo 16. oktobra naš cenje-pa naj ima še tako skromne do-1 ni sobrat Frank Kastelic, ki je hodke, vedno je treba od tega ne- Prilezel na strelišče ves v pan-kaj dejati na stran, če tudi ma-1 »elčkih in pušelcih, za klobu-lo. Iz malega zraste veliko, brez! kom Je l)a imel "listič bel"> semena ne zraste nobena rastli-i kar naj bi bil° znamenje, da je na in nobeno drevo. Varčevanje! ^"a00steleng.i1z. dru/im! 500,999 ameriškimi fanti, da , bo šel služit Strica Sama. Povedal je, da je potrjen k drago-narjem na morju za šest mesecev za šest pa k mlekarcam na Morost. Smilil se nam je revež, ki bo moral iti komis jest za eno leto. Se reče, naš predsednik Jim pravi, da bomo Franceta frajali. Kot vzrok bomo v Washington povedali, da Franceta ne moremo pogrešiti pri našem klubu, vsaj poleti ne, ko balimo. če so si kaj v štati ž njim pozimi, naj ga pa kar vzamejo. Da pa France zares misli, je pa pokazal takoj drugo srede na strelišču, ko jih je naciganil vseh 25 in tako napravil v-naši blagajni lepo luknjo za en fin-farček. Naš predsednik, ki je previden mož, mu je odrajtal tistih pet koles pri bari, kar je bil za Franceta jasen opomin, kaj je njegova sveta dolžnost I do na'; ostalih članov. France i se je pošteno odrešil. , , , . , Naj pri tej priliki omenimo, je pil na kredit, v soboto je do-1 - je največja čednost, zapravlja- j nje nepotrebnim potom je pa največja pregreha in nesreča za vsakega, ker tak človek ne bo nikdar koristil ne sebi ne drugim. V deželi, kjer se sedaj nahajamo, v novem svetu, je vse preveč prliožnosti za zapravljanje! Vlada si sicer prizadeva ljudi vabiti k varčevanju, zopet pa rzamere tako zahtevajo, da je vse le za sproti. Tisti "sproti" je pa zelo tvegana zadeva. Meni se zdi, da je tak človek, ki je prepuščen drugim na milost in nemilost, največji siromak. Do tega je mnoge pripeljalo to, ker se niso zavedali jutršnjega dneva.. Bolj kot nam, velja to še tako zvanim "Amerikancem," ki so bili v tej deželi rojeni, ko niso nikoli imeli priliko se naučiti kaj boljšega. Ko je imel moj brat gostilno, so hodili v prvih letih, ko sem dospel v Ameriko v gostilno taki pijančki, cel teden da si naši fantje predstavlja-j jo, da Stric Sam ne bo mogel ' napovedati vojske ne Japoncu ne Nemcu, še manj pa Talja-nu, če ne bo povabil našega kluba na sodelovanje. Pa ne zato, da bi osnike pobirali, ali hilzne snažili, ampak da bi šli i v prvo vrsto, ker znamo tako imenitno streljati. Kramer in Kastelic bosta šla narnaprej, ki jih lahko vnic namlatita po 25, kar bi zelo napek hodilo po-lentarjem, kadar bi se šli rin-ga-ringa-raja tam za laškim gričem. Za drugega ne bi vpra-! šali kot da bi kdo za nami vozil dobro rejeno kantino, dec ol! Fantje, naš predsednik mi je naročil, naj vam prav na uho povem, da bo v sredo zadnje streljanje na Močilnikarjevi farmi v Gospodovem letu Ker se pa vsako slovo sl^1 obhaja, se bo tudi to. bomo streljali z meseni"11 basami in kislim zelje"1; 1 pravi, da bomo streljal's troni, klobase bodo pa li. mačo zabavo. Torej ste in se po tem ravnaj^' dvakrat se ne bo n1" reklo Zadnji dve sredi smo t1 streljali: Kunstelj .............. ^ Sepic .................... 22 Mandel ................ Kastelic ................^ Jazbec ..................^ Plesec .................. 16 Kramer ................ 2* Dolenc ..................19 Pintar .................. 14 Korman ................21 Sober ...................."" Gubane ................ rt kar f«3 '»Vi] hi "bi PODPIRAJTE SLOV TRGOVCE iiiiimumimiii iS if Je, K t 'a ima fta S * m H verjamete aF pa ne iiiiiimiiiiiiiiiin KDO JE GOSF (Nadaljevanje; ic r "Pa še kakšen!" se ^ jal hlapec. "Veste, ta Je A lepšem dnevu sedel Rebulčku od ranega j1 zne noči. Ko je kolov^ ves natrkan domov, daleč slišalo, ko je v*"lS ^f! L sti. če ni našel vrat, J® ^ no ograjo polomil-pil skozi vrata, je jUhuhu, juhuhu in P01^* vsa hiša polna hrupa- v žena brenčala vanj k bj|i hala in sikala je', da strah. Na vse nje"e je odgovarjal samo z ^ pet da, tako nekako s g m, Pri r %s do osemkrat. Pote«1 e So] ■M S o, kratko prijel in kreP kal." "Kako misliš to'?" jje| K. "Zelo enostavno. ^ V za kite in ji z vrvjo Tneril" "Je kaj takega je res?" 'Do pike resnično-^ftJV je dobro učinkovalo-^ ^ slučajih je postala ^ t je| Ihi! kot jagnje. Kolikor^l^ :;neie prišel pozno le i f-— i.; tia j mov, mu je šla nap^, J V hc vrat, ga lepo pelj»la ^jp1 prinesla copate, mu , ;p vo in ga spravila SP^-jl delala z njim kot z ^ otrokom. In sedaj Je ^ rajnki, ki ga ne m°re q abiti-" nfi/ Si Miha. ti tako Pr V da > S» bi ji bilo treba \j y palico vtepsti v * V da se zdi, kot sploh ne bila spreje*^ s Vi te '.'ali "Sedaj ste prav 1 J V Verujte mi, gospod*^/ »»^ vzamete v roko šibe- , if 1 fi;i .v • „ i-iiib^ jHi. us segli pri zeni ne Uu štovanja. Njeno sVce^eV usnje. Usnje pa Je ti in krtačiti, da P ko." L So s tist M w "Če bi le za g°t0^V me to ne pogubi, bi skusiti," je rekel i daljšem preudarku- ^ "Poguba je tako ^ „e • odvrnil hlapec, poskus nič škodit1- $ "Msiliš torej, »3J znil?" "Kar pogum, "Da ,Miha, posk^ /p da, kajne, Miha, beš šel za pogrebo«1^!J Zadnje besede Je $ dar, ko sta stopi'3 ' 5|/ čno polje k drug11* y1*. Dva dni je hod1'. vešeno glavo, tre J J ^ dne je pa nena^ / tra ga. je jezno vpraševala; bil. Posli niso z» ti. al« (Daljo Prl )l0' 'k <*tl3- AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 29, 1940 ,19« oves* n ni1 i iS za sem se in opazil člo-' Pfvega človeka v mestu JJ; as. J^j ge zmenji za me_ mirno je meril korake. jj,.Vesel, da končno vidim # ' Je> sem ga spoštljivo polj,,'n Poprašal, ali imajo v tudi gostilno in ka-1 bila najbolj priporoč- 9 2« Ni CXXXXIXXIIXXIIXTIXIXTTXXXXXXXXTXTXXTXXTXTTT- SATAN IN 1ŠKARI0T Po nemškem izvirniku K. Maya EQXXXTXXXTTXXXTXXXXTXXXTTTTTTTXTTTX^TTTYrT^ ,„. 0 Je pokazal na hišo z 10 tablo jfc Jn skrivnostnim na- i/ i ! občin- ^ nič več ne iščite, senor! tj|„Clsto Prav prišli! Tale ja ^ najimenitnejša, kar I> j*10- Na napisu sicer beseda Madrid, vam pa |.l5jt1UČesar manjkalo, če se j® gostilničarju don Ge-' Povejte mu, da sem i" ^Poročil." .1 Vao ( ne poznam —.' _ i,8110 se je vzravnal. r j Cm escribano ^ n Z ~~ in poznam vse 1 ju-W mestu. Le povejte ^ ljf.°, v'as je priporočil, do-| ete postreženi. Seve, iPr.te denar —." \ 'teh besedah me je sum-jj.#!ievremeril od raztrganih ~„li<$sjh 0 klobuka brez kraj- > 0" m y ni ' jj)! "Jegovem pogledu se ' d»! ^ 111110 izražala misel, da Lpač Prej v občinsko je-\t C v naJboljši hotel me-V W,mas- In potem je do- >>*o odkorakal. 1 j,i sem stopil k odprtim i t« VneSa hotela, zaupa-10 j«1 ST^lo take imenit- sV1 V °sti' Sicer pa bi bil tu" oj>; ^v.^iegovega tajniškega i le^ a krenil v gostilno, h... i' utrujen in ker je med zidov jem res elitnejši hotel v Guay-Meson de Madrid! ij6j'°e> snažne, bele, meh-|j,,e> okusna hrana —! , Celo izvrstno eksport- ^Skoraj preveč imenitni Veka, ki se je mesece 1)0 divji J.%% bii v 3' u |'> 011 Z 'J % H lini, ležal pod mi-na golih tleh in ote- i^'jeno, napol ožgano Kar sline so se mi s®.Qi. In s prvim kora- ze kar "v vseh pro-■g, 'lJlrhenitnejšega guay- le sla. namreč samo eno so- so držala vrata v so- e«; Jt Vrat°m nasproti so \ Vl'ata, ki so se menda dvorišče. Drugih J k.' celo oken ni bilo. Za 1 ^i Vrati je stal° s,aJa" .'V»m^ih'Uto ognjišče. Dimni v | S ijaj0pazil, najbrž je dim Ugodno priliko in jo Vrata popihal v ljubo K 0 bil. vn. d sphana prst. Koli Jv J? zabiti, daljši in kraj- 4 ft^'Ce^6 kole 80 bile Pritr" !ltij ^ ki a o služile za mize je» P 4 ■J s ni bilo. Na ste-W. kotu so visele mrežni ^ "postelje" za goste, Au* vsakogar, ki se mu leik°leči. Na desni je sta- I t * dele in ude, če klobčič razvozljati. / žil« iiv steklenica-Posodo, najbrž zbi-\]{; 2abojev, poleg pa so greznice, buen reti-V lllca — gotilničarjeve EM ti , stih mrežnic so spali ci> zamotani in zavi-ij| '3en, zavozlan klobčič, rn°i'al temeljito studi '^i^^^ei je počivala go-hčerka. Senora Fe- .MJeVa >h%7r K , . ;,\je rne' i-ak° sem zve-^ ' Jn šestnajst poletij Pa .ie ko Sesft-" nih zim vkup vzetih. sem našel go-trdnem popoldan- ^vr' ^ona Elvira je bi-■lev in pet palcev je ONu. merila in njen mož mi je zaupno tožil, da je izredno odločna in samovoljna dama. Ker pa je dremala in spala vse dni, kar sem jih prebil v "hotelu," nisem žal doživel prilike, da bi opazoval kak izbruh njene odločnosti in samovoljnosti. V četrti mrežnici končno sem ugotovil obrq(čast predmet, zavit v sivo platno. Mislil sem, da je rešilni pas, kakor ga imajo po ladjah, in ta misel je bila čisto verjetna, saj je bilo morje blizu. Ko pa sem si rešilni pas ogledal natančneje, sem dognal, da bi se iz njega utegnilo izci-miti še kaj plemenitejšega, če bi bilo treba. Nalahno sem udaril po napetem sivem platnu in glej, rešilni pas se je zgenil, se razvijal, roke in noge so se pojavile, celo glava. In nazadnje se je pas čisto razvil, skočil iz mrežnice — in pred menoj je stal majhen, suhljat možicelj, oblečen v ozko, sivo-, platneno obleko. Iznenaden, da', osupel me je gledal, pa vprašal z glasom, ki bi naj bil jezen, ki pa si je upal biti samo rahlo očitajoč: "Kaj bi radi, senor?" "Gospodarja iščem." "Tisti sem jaz." "A tako —! Vi ste don Gero-nimo?" "Da! Zakaj me motite v mojo siesti — popoldanskem spanju — ? čemu ste še vobče na nogah — ? Zakaj ne spite —? V tej silni vročini spi vendar vsak pameten človek!" "Pravkar sem prispel. Odpeljal bi se rad, pa nobene ladje nisem našel." "In kaj bi torej radi, senor?" "Počakati moram na ladjo. Ali bi dobil prenočišče pri vas?" "O tem se bomo že še pomenili. Pojdite zaenkrat spat! Tja-le v eno tistih mrežnic!" Pokazal je v kot za ognjiščem. "Rad pojdem počivat, saj sem res utrujen. Ampak tudi lačen sem. Bi dobil jesti in piti?" "Dobite, dobite —-!" je silil nepotrpežljivo. "Najprvo pa pojdite spat." "In žejen sem." "Da da —! Za vse bomo poskrbeli! Pojdite spat, spat pojdite! Naspite se najprvo!" Vse glasneje je silil. Sosednje mrežnice so se za-gugale. Možicelj je plašno pogledal po šest čevljev dolgi doni Elviri in svareče šepnil: "N)3 govorite več! Sicer se prebudi dona Elvira —! Spat pojdite, spat!" In zlezel je v svojo mrežnico ter se spet zvil v obročasti rešilni pas. In spet je legla tihota siesta na mrežnice, po sobi in po vem^ hotelu de Madrid. Osupel sem stal in razmišljal. Kaj se je dalo ukreniti —? Nič! Utrujen sem bil. Rešilnega pasu in njegove družine tudi nisem hotel več dražiti in motiti v dobrodejnem počitku, vroče je res bilo, — tiho sem stopil k dvoriščnim vratom in jih odprl. Prostorno dvorišče sem zagledal. V kotu je ležal poleg raznega orodja in druge navlake kup koruznice pod preprosto streho iz vej in koruznih stebel, v ko-ruznici pa velik pes, priklenjen h kolu. Koruznica je bila vsekakor boljše ležišče ko mrežnice v zatohlih prostorih hotela. Brž sem se odločil in se previdno bližal uti. (Dalje prihodnjič) •-o-- Ptica, ki laja kakor pes V republiki čile živi majhna rdečebarvna ptica, ki jo domačini imenujejo guid-guid. Njen glas spominja na lajanje majhnega psa. Doslej pa je ni mogel še nihče ujeti, ker je izredno plašna. Martin L. 0'Donnell za šerifa Clevelandsko časopisje se kar peni od jeze, ko strupeno napad sedanjega šerifa, Martin L. 0'Donnella, ker ne posluša njih nasvetov in povelj. Podtikajo mu, da se v okraju hazardira brez, da bi s prstom mignil. To kar ne more preprečiti v okraju 3,200 policajev, naj stori šerif z par pomožnim šerifi. Moštvo šerifovega urada dostavlja sodne pozivnice, naj pazi na okrajni zapor, naj iz-polnuje sodne odredbe v okraju in jetnike eskskortira iz zapora v zapor in poleg še nadomešča policijo, ki križem rok gleda, da se v njeni bližini kršijo zakoni. Popolnoma nič mi ni šerif 0'Donnell, toda zdi se mi' smešno in otročje, kar počenja v gonji sovraštva angleško časopisje proti javnemu uradniku, kateremu ne morejo ničesar nepoštenega dokazati. Če angleško časopisje ve o kakšni hazardnih igralnicah naj opozori mestne in vaške župane na kršenje zakonov in jim svetuje, da če ne morejo s svojo policijo počistiti prostorov, naj na pomoč pokličejo šerifa, kateri bo gotovo interveniral, če bo po merodaj-nih faktorjih poklican. Znano nam je, da do sedaj še ni bil šerif poklican, da bi kje s svojim moštvom interveniral, če hočejo posamezne vasi trpeti tak red kakor "ga imajo svobodno jim, saj lahko potom volitev sami izpremenijo občinsko administracijo, če jim ne ugaja. Svetovali bi lokalnemu angleškemu časopisju naj zdaj v volilni kampanji malo več pozornosti obrne mestnemu škandalu na premogu, drago plačanim ekspertom pri gradnji električne centrale in visoko prekoračen proračun graditve moči v okraju. V slučaju, da 'demokratje zgube ta važni okrajni urad bo zopet nekaj naših ljudi na cesti brez kruha in zaslužka. Ker je Martin L. 0'Donnell ljudski kandidat in ne kandidat kričečega časopisja, ga Slovenski demokratski klub 32. varde našim Slovencem toplo priporoča v izvolitev. Pridite na politični shod Slovenskega demokratskega kluba 32. varde, večer pred volitvami, dne 4. novembra, v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer se boste srečali z Mr. Martin L. 0'Donnellom. Joško Penko, predsednik kluba. Šerif O'Donnell zasluži ponovno izvolitev ter druge manjše kraje, katere j Delo dobi je dne 24. avgusta oklestila gro- ženska, da bi varovala tri otro-zovita toča, je pred kratkem ob-;ke, ki nimajo matere. Jako do-iskal goriški prefekt. Pregledal je hudo poškodovane njive, sadovnjake in vinograde ter obljubil izdatno pomoč zlasti najbolj potrebnim družinam. Obiskal je tudi kmetijo posestnika Stekar-ja na Valerišču pri števerjanu in pohvalil njegovo vzorno urejeno gospodarstvo. Izredni rekord, ki ga je dosegal šerif v svojem uradu in vse izboljšave v vseh oddelkih, ki spadajo v področje šerifa so delo štirih let, katerega je izvršil šerif Martin L. O'Donnell, ki je sedaj kandidat za ponovno izvolitev v ta urad. Vse zastarele metode tako v kriminalnem kakor tudi v civilnem oddelku, so bile izboljšane z raznimi napravami, ki so v splošno korist prebivalcev okrajne jetnišnice. Z jetniki se danes vse bolj humanitarno postopa kot pa se je to de- lalo pred leti. Že samo poglejte stavbe. Priporočali bi, da zo-' mo hrano, ki jo sedaj dobivajo pet oživijo netaktično postopa- jetniki in sicer trikrat na dan ' in mnogo ceneje kot se je to dogajalo pod prejšnimi admi- nje guvernerja Brickerja ob času, ko je mestu Clevelandu grozila lakota in pomanjkanje. Sežejo naj leta nazaj, ko so se pod varnostnim direktorjem Sarryom, sedanjim republikanskim kandidatom za šerifov urad godile nerodnosti, katerih sad je bil odstranitev nekaterih policijskih poveljnikov in obsodba policijskega grafta. Za časa njegovega službovanja kot varnostni direktor v mestu Clevelandu, je zahtevalo lokalno (isto ki ga danes priporoča) nistracijami. Ves živež je kupljen pri odgovornih trgovcih in plačan od okrajnih komisarjev, da je absolutno nemogoče, da bi mogoče šerif imel kaj dobička od tega. Oglejmo si kuhinjo te jetnišnice in videli bomo, da vlada v njej največja snaga kakor tudi po vsem poslopju. Vljudnost pomožnih šerifov in sploh njih obnašanje je tako, da se je pohvalno izjavila o njih vsa- angleško časopisje odstranitev j ka porota, ki si je ogledala te tega uradnika iz javnega ura- j prostore in prav tako se po- da. No časi so se spremenili (kandidat menda ne) in Mr. Barry je zopet eden najzmož-nejših za urad šerifa. Oh, oh, kako se vremena hitro izpremi-njajo. Mi Slovenci smo močno za- hvalno izražajo o splošnem vodstvu in redu tudi razni duhovniki, advokati in sploh civilisti, ki si ogledajo okrajno ječo. Postrežba je za vse jetnike enaka, ne glede na barvo, vero bolan, je deležen vse zdravniške oskrbe v jetniški bolnici, kjer je vedno na razpolago bolniška strežnica. Narkotiki so tu zdravljeni na poseben način in od tega je samo njih korist. Jako ganljivi so slučaji tudi pri jetnikih, ki so pod nadzorstvom probatne sodnije in tem jetni-kom-revežem se posveča še posebno pozornost in imajo poseben oddelek zase. Posebna novost, ki jo je vpeljal sedanji šerif pa je gotovo električno oko", ki onemogoča utihotapljanje raznega orodja ali orožja jetnikom od strani obiskovalcev. Odkar je vpeljana ta novost, ni bilo še nobenega poskusa za pobeg. Tudi v verskem, oziru je preskrbljeno za vse jetnike enako, da je vsakemu dana prilika izpolnjevati svoje verske dolžnosti. V tem oziru je dobil priznanje šerif O'Donnell že jcer jih njj}10ve .?rtv:, ne m0 L. O'Donnell za šerifa. Znano ,ti to je ukaz šerifa 0'Donnel- L^J, nazn£miti pol;dji ker bi Se nam je, da v njegovem uradu la in se ga mora brezpogojno same izpostavile kazni! kajti pridela deset Slovencev, kar je upoštevati _ _ vatnikom je prepovedano kupo-posten odstotek nase politične če je kateri izmed jetnikov ^ ^ k- .q morajo dobit. ^ mo na podlagi kart. Prav tako svari tržaška kvestura pred raznimi zlikovci, ki se predstavljajo kot zastopniki re-žJmskih organizacij in prodajajo ter ltasirajo za razne knjige in revijo v dobrodelne namene.] Kvestura je prijela že tri Itali-j jane, ki so razpečavali v ta nar men knjige in druge časopise. Oblasti opozarjajo prebivalstvo, da ne naseda takim zlikovcem. —V Trnovem pri Ilirski Bistrici je umrla dne 23. avgusta t. 1. naša rojakinja Jožefa Zaje, rojena Mlakar, vdova po tajniku trnovske posojilnice, v starosti! 70 let. Pokojnica je bila blaga in skromna mati, saj je po smrti svojega moža, ki jo je zapustil že 1. 1915., sama skrbela za svojih 11 otrok, in jih vse spravila do kruha. Za njo žalujejo štirje sinovi in sedem hčera, vnuki in vnukinje ter drugi sorodniki in znanci. —Goriški prefekt. v Brdih. Števerjan, Kojsko in Šmartno Covuf. Jleatuuj Pioldem.' DOMESTIC • COMMERCIAL INDUSTRIAL splošno udobnost Udobnost, čistoča in nagla akcija plina, zadovoljstvo in ekonomija radi avtomatične kontrole je zdaj na razpolago pri gretju po jako zmernih cenah. Te Reznor grelne naprave so popolnoma samostojne ter dajo gor-koto, kjer se jo najbolj potrebuje. Vprašajte za podrobnosti in razložili vam bomo. Grelce na plin dobite od JJ'®® naprej. Lahka mesečna odplačila. ) APPLIANCE & FURNITURE St. Clair Ave. 819 E. 185th St. JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika Predsednik Roosevelt in trgovinski tajnik, Jesse Jones, opazujeta letala v zraku nad zrakoplovnim poljem, katero je bilo bas otvorjeno v Washingtonu, D. C. Predsednik se je izrazil, da se bo narod boril proti vojni. Obleka sčiščena in zlikana Izvršimo vsa potrebna popravila Pridemo iskat in pripeljemo na dom 85' Obleka sčiščena v pralnici in zlikana (Laundry Cleaning) 39 FRANK POJE IN SIN 631 East 185th St. KEnmore 4720 ftMEftTžKA nOTvfOVTNA, OClOBEft 29, ro-io ^•aimfiiiiiiiE3fiitiiifiiiiE3iiiifiitiiiiE3iiiiiifiiiiira(fitiiiiiiiir3iiitiiiitiiic3iiiiiiiiiiiiL3itiiiuiiiiirjiiiiiiiiffiic3iitiiifiiiiiraiiiiiitiiiix^> Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI H.—ŽENA m- ^^lllliflltllintilf JllttlitCllfililltlTIIC3(E(l tilt MI1CL3I tlEilMilllC39MIIIIMI JfC3lrilMIHltlC3FII [Uf iU 11C3 ■ E tt I Ml 11IIC31MIII i LII11C2IIIII (I (IIU C Tisto pomlad se je Erlend Jffikulausson zelo zavzel za svoj dvor. Tisto leto so popravili vse plotove in o pravem času nataknili lese, oranje in pomladna dela so opravili kar se da skrbno in še za časa, in Erlend je nakupil prelepo molzno živino. Za novo leto je bil moral zaklati del stare črede, saj ni bilo kdo ve kako škoda te stare, ničvredne živine, ki jo je dotlej imel v hlevu. Dobil si je ljudi, ki so mu žgali smolo in nabirali brezovo lubje, na poslopjih so zamašili špranje in popravili strehe. Od tistega časa, ko je bil stari gospod Nikulaus še čisto pri moči, ni bil Ilusaby nikdar več tako dobro oskrbovan. Seveda, Erlend išče sveta in pomoči pri očetu svoje žene, so si pravili ljudje. Med vsem tem delom je Erlend tu pa tam jezdil z bratom, duhovnikom in Lavransom k okolici. Toda zdaj je jezdil, kot se spodobi, z nekaj vrlimi, poštenimi možmi. Prejšnje čase pa je jezdaril okoli s celim spremstvom razuzdanih in norih dedcev. Tisto pikro govorjenje ljudi o nesramnem življenju Erlenda Nikulaussona in o zanemarjanju in propadanju Husabyja, ki je tako dolgo vrelo, se je poleglo in se spremenilo v dobrohotne šale. Ljudje so se nasmihali in govorili, da je Er-lendova mlada gospodinja v šestih mesecih mnogo napravila. Nekaj časa pred Botolvovim dnem sta Lavrans Bjorgulfsson in mojster Gunnulf odjahala v Nidaros. Lavrans naj bi nekaj dni ostal pri duhovniku v gosteh — hotel je v Nidarosu obiskati svetišče svetega Olafa in druge mestne cerkve, preden spet odide na jug proti domu. Od hčere in njenega moža se je ločil v ljubezni in prijateljstvu. VI Bilo je določeno, da poj de Kristina v Nidaros tri dni po Seljumanninem prazniku (8. julija.) — proti koncu meseca se je v mestu že pričenjal nemir in vrvenje Olafovega semnja, in poprej tudi ni bilo mogoče tamkaj dobiti nadškofa. Na večer pred odhodom je bil prišel na Ilusaby mojster Gunnulf, ki je naslednje jutro žarami odšel s Sira Eilivom v cerkev pet zornice. Ko je Kristina šla proti cerkvi, je na travi rosa, siva kot krzno, toda sonce je zla-tilo drevje gori na pobočju in po gozdovih se je oglašala ku-( kavica — kazalo je, da bo nemara dobila lepo vreme na pot. Razen Erlenda, njegove žene in obeh duhovnikov v razsvetljenem prezbiteriju ni bilo nikogar v cerkvi. Erlend se je ozrl na Kristinine bose noge. Mora ji biti ledeno mrzlo, ko tako stoji na kamenitih tleh. Vseh osem ur hoda jo bodo spremljale samo molitve tistih, ki bodo ostali doma. Prizadeval si je, da bi povzdignil srce k Bogu, tako, kakor tega že mnogo let ni bi i več storil. Bila je oblečena v pepelnato sivo haljo z vrvjo okoli pasu. Pod njo, to je vedel, je imela samo srajco iz raskavega hodnika. Tesno zavezana ruta iz ra-ševine ji je zakrivala lase. Ko so stopili iz cerkve v ju-trnje sonce, jih je čakala dekla z otrokom. Kristina je sedla na podrto drevo; obrnila se je s hrbtom proti možu in dala malčku prši, da bi se še enkrat po mili volji napil, preden se odpravi na pot. EVlend je nepremično obstal nekaj korakov vstran — lica so mu bila bela in mrzla od razburjenja. Duhovnika sta prišla iz cerkve nekoliko kesneje — najprej sta bila v zakristiji odložila masna oblačila. Ustavila sta se pri Kristini. Sira Eiliv je kmalu nato odšel doli proti dvoru. Gunnulf pa ji je pomagal, da si je varno in trdno oprtila otroka na hrbet. V vrečici, ki ji je visela na vratu, je imela svoj zlati venec, denar in nekaj kruha in soli.. Vzela je v roko palico, se globoko priklonila svečeniku in Pod dosedanjo administracijo Martin L. O'Donnella, je bil urad v vseh oddelkih upravljan vestno in ekonomsko. Okrajna ječa je bila ocenjena kot ena najfinejših v Zedinjenih državah. Zdravstveni pripomočki za jetnike in varnost za publiko je na višini. V civilnem oddelku je bilo upravljanih več kot dvajset milijonov dolarjev letno in vse sodne listine so se dostavljale ročno. Tako administracijo se mora obdržati VOLITE ZA Martin L. O'DONNELL za šerifa Mi podpisani uslužbenci šerifovega urada poživljamo slovenske volivce, da volijo Martin L. 0'Donnell za šerifa na volivni dan 5. novembra, demokratska glasovnica. BERTHA CERVENIK ANTHONY KOSAN LAWRENCE LESKOV EC ERNEST MODIC JOSEPH GORNICK JOSEPH KOVACH LEA PLECKO ANTHONY ZAKRASEK JOSEPH KVSAR O'Donnell for Sheriff Committee, Charles Wing, Treas. tiho odšla po poti na sever, ki je držala navkreber proti gozdu. Erlend je ostal sam — grozno bled v obraz. Mahoma se je spustil v tek. Na severu od cerkve je bilo nekaj gričkov z bornim travnatim pobočjem in ob-žrtim brinovim in brezovim gr-mičjem — tu so se po navadi pasle koze. Erlend je stekel tja gori — od ondod jo je mogel videti še košček pota, dokler ni izginila v gozdu. Gunnulf je počasi sledil bratu. Svečenik je bil videti tako velik in teman v svetlem jutru. Tudi on je bil močno bled. Erlend je stal tam z rahlo odprtimi usti, solze so se mu usi-pale čez bela lica. Iznenada se je zgrudil na kolena — nato se je po dolgem vrgel v nizko travo, ležal in ihtel, ihtel in trgal in ruval res je s svojimi dolgimi, rjavimi prsti. Gunnulf se ni ganil. Pogledal je doli na ihtečega moža, se ozrl tja proti gozdu, kjer je bila izginila žena. Erlend je nekoliko dvignil glavo: "Gunnulf, mar je bilo potrebno, da si ji to naložil? — Mar je bilo potrebno?" je spet vprašal. "Ali ji ti ne bi bil mogel dati odveze?" Oni mu ni dal odgovora; tedaj je Erlend znova pričel: "Sali sem se vendar žfo jaz izpovedal in odpravil pokoro." Sedel je pokonci. "PlačaV sem zanjo trideset zadušnic in eno letno mašo in grob v blagoslovljeni zemlji — izpovedal sem se greha škofu Helgeju in šel na božjo pot v šverin k Sv. Krvi. Kaj ne bi bilo moglo vse to nekoliko pomagati Kristini—?" "četudi si to storil," je tiho rekel svečenik, "— četudi si ponudil Bogu skrušeno srce in se z njim popolnoma spravil — bi vendarle lahko razumel, da se boš moral še leto in dan prizadevati, kako bi izbrisal sledove svojega greha tu na zemlji. Kar si njej, ki je zdaj tvoja žena, prizadel s tem, ida si jo najprej potegni! v nečisto življenje in nato v umor človeka — tega ne moreš zanjo popraviti ti, to more edinole Bog. Moli torej, naj jo ščiti s svojo roko na tem potu, kjer je ne moreš spremljati in ne braniti. In dokler bosta živa, brat, nikar ne pozabi, da si videl, kako je tvoja žena odhajala s tvojega dvora — veliko bolj zaradi tebe kot zaradi svojih lastnih grehov." čez nekaj časa je Erlend rekel: "Prisegel sem bil pri Bogu in svoji krščanski veri, preden sem ji vzel nedolžnost, da nikdar ne bom maral za' nobeno drugo žensko, ona pa je obljubila, da nikdar ne vzame drugega moža, vse dokler bova živela na svetu. Ti sam si dejal, Gunnulf, da je to pred Bogom enako zakonski zvezi ; kdor bi se nato poročil s kom drugim, bi živel v prešuštvu. Potemtakem ni moglo biti govora o nečistem življenju, če je bila Kristina moja —" "Greh ni bilo to, da bi z njo živel," je rekel duhovnik čez nekaj časa. "če ne bi bil s tem ranil pravice nekoga drugega — ampak ti si jo vendar gnal v grešen upor zoper vse tiste, ki jih je Bog postavil nad tega otroka — in naposled si ji nakopal na glavo krivdo za prelito kri. Tudi tole sem rekel tedaj, ko sva govorila o tej stvari —: Zato je cerkev s postavami uredila zakonsko zvezo in zapove-dala, naj se vsaka dvojica okliče in naj mi duhovniki nikar ne združujemo moškega in devico zoper voljo rodbine." Gunnulf je sedel, sklenil roke nad enim kolenom in se zastrmel venkaj čez poletno svetlo pokrajino, v kateri se je na dnu doline modro svetlikalo jezerce. "Saj si moral vendar sam vedeti, Erlend, zasejal si bil krog sebe bodeče grmovje sipka in trnja in kopriv — mar si mogel pritegniti k sebi mladega dekleta, ne da bi si bila razpraskala meso do krvi —" "Ti si se več kot enkrat potegnil zame, brat, takrat ko je šlo zame in za Elino," je tiho rekel Erlend — "Tega ti nisem nikoli pozabil —" (Dalje prihodnjič) Podpirajte slovenske trgovce! Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska ^fp Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, iakorporIrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odraslem ln mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio Je 15 naSih krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $7,400.000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpora, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski KatoI&kJ JednoU, kjer ee lahko zavaruješ za smrtnlno. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sorejema v svojo sredo Člane in članice od 16 do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16- leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnlne. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" all "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nirek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom naraSca. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnlne. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto Izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruje« se lanko za »2.00; $1.00 in 600 na dan ali ts.Gc na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnlh ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K- Jednote," m izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član ln članica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednott, kot pravi materi vdov ln sirot. Ce §e nisi član ali članica te mogočne ln bogata podporne organlzacua, potrudi se in pristopi tako]. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti druStvo, spadajoče h K. S. K. Jednott. Kjerkoli & nimate društva, »padajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 18. do 60. leta. —' Za na-daljna pojasnila ln navodila piftlte na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Ultaots. 1873 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancel11 prežalostno vest, da je izdihnila svojo blago dušo naša preljubljena in nikdar Pozabljena soproga in, mati JOHANA BAJT ROJENA CEPON Po kratki bolezni je dne 28. septembra 1940 zatisnila svoje mile oči in za ve' zaspala v starosti 67 let. Rojena je bila v Horjulu pri Vrhniki zadušnici v cerkvi sv. Vida je bila položena k večnemu počitku dne 1940 na Calvary pokopališče. jjefl' V dolžnost si štejemo, da se tem po tom prisrčno lepo zahvalimo Rev- lili ^ Sod ji za spremstvo iz Jos. Žele in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pok0'' lišče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. ^ Posebno prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo i" ^ pomagali na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. tako tudi lepa hvala vsem, ki so jo prišli pokropit^ vsem, ki so čuli in mo krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. J. Globoko hvaležni izrekamo našo prisrčno zahvalo vsem sledečim, ki s°vf'in nji pozdrav pokojni okrasili krsto s krasnimi venci: Mr. in Mrs. John LaC . s, družina, družina Mrs. Josephine Bajt, družina Andrew Bajt, Carry Ave., _ ^ Mary Eržen in sin, Fluorescent Lamp Works, družina Mrs. Jennie Petk0^ Mr. in Mrs. Anton in Annie Luzar, Mr. Frank Bercan, družina Louis Zak^ ^ Bonna Ave., družina Anton Prime, Addison Rd., Mr. in Mrs. Anton Petk°^y družina Hren, Mr. in Mrs. Lawrence Petkovšek Sr., Mr. in Mrs. Frank PeJ ^ šek, Mr. in Mrs. Thomas Maglich, Mr. in Mrs. Frank Godec, Mr. in Mrs. Fr Glavic, Mr. in Mrs. Emery in Louise Križman, Mr. in Mrs. Joseph Trebeč,^ Mrs. Joe Lunder, družina Klopčič, E. 63rd St., Mr. in Mrs. Lawrence Pe1^, Jr., Mr. in Mrs. Rigler in družina Hlad, Employees of The Madison Founds ^ Mr. in Mrs. Jos. Jaklich, Sr., E. 66 St., za skupni krasni venec prisrčna hv»la ^ dečim prijateljem in sosedom: M. Pristov, C. Ferkul, A. Grosko, J. Ark°> g, Gerbec, F. A. Turek, P. Laurence, M. Z averi, M. Hlad, K. Russ, M. Skrajner' ^ ^iti Bele, F. Medves, M. Prudich, M. Klaus, A. Ujčič. Legan, M. Godec, M. Nago de, Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki So darovali za svete maše za mi,'n, \f ko j blage duše in sicer: Rev. Michael Cepon iz Jolieta, 111., družina Mr. m M* John Lach, E. 61st St., družina Lesnak, Waukegan, III., Mr. in Mrs. John LeS" --•» ' ------------------------. ga«1' družina iz Waukegan, 111., Mr. in Mrs. Thomas Twordy in družina iz WaUk" y, III., Mrs. Mary Erzen, Mr. in Mrs. J. Cankar iz Waukegan, 111., Mrs. A*0!^)' %6 pon in družina, Waukegan, III., Mr. in Mrs. A. Bajt, Carry Ave., Mr. Frank 11 ler, Waukegan, 111., družina Louise Klopčič, Mr. in Mrs. M. Francis, Mr. >n >-« vol1' Louis Zakrajšek in družina, Bonna Ave., Mr. in Mrs. F. Zakrajšek, Ave., Mr. in Mrs. John Zakrajšek, Carl Ave., Mr. in Mrs. Louis in Ann Z® j. šek, E. 147th St., Mr. in Mrs. A. Zakrajšek, Mr. in Mrs. Frank in Mary ^ 25G 10! evi V St ž 3C «isi '»trt 'z si 1 na Pn, M H n !•' ica] ills Nhj] is Stir lev Piki >dil H !fs, % 82; jii šek, Metta Ave., Mr. in Mrs. Joe Zakrajšek, Addison Rd., družina Ahlin, St., Mrs. Laurič, družina Mr. in Mrs. Frank Arko, Mr. in Mrs. Lawrence Pe . šek Sr., družina Jakomin, Mr. in Mrs. John Hlad Jr., Mr. in Mrs. Frank Mrs. Rose Fajdiga, družina Lawrence, Mr. in Mrs. E. Križman, Mrs. Jennie y q,, povenik, Waukegan, 111., Mary Treven, Waukegan, 111., Mrs. Yurman, Mr. in Mrs. Meyak, Lorain, O., Dougan družina, Lorain, O., Mrs. Jennie Mr. in Mrs. Petrich, Mr. Joe Lesnak, družina John Gabrenja, družina \f Carl Ave., Mr. in Mrs. L. Debeljak, Mr. in Mrs. Skala, družina Zadnik, V Mrs. Jezerinac, Mr. in Mrs. Louis Rigler, Ralph in Lou Branovic, Mr. in per Erzen, Mr. in Mrs. Louis Zeman, Mr. in Mrs. Joseph Križman, Mr. Frank j Je c. I k can, Mr. in Mrs. Frank Urban, Mr. in Mrs. Frank Legan, Mr. in Mrs. • Knaus, Mr. in Mrs. Jacob Sebenik, Mr. in Mrs. B. Modic, Korencan 55th St., Peterlin družina, Yale Ave., Mr. in Mrs. J. Hlad, E. 64th St., Mr-^ J. Selan, Mr. Frank Heglar, Mr. in Mrs. John Gerbec, Mr. in Mrs. J°e ' $ družina Zgonc, E. 71st St., Mr. in Mrs. Anthony Sterle, Mrs. Margaret Mr. in Mrs. Jos. Kremžar, Mr. in Mrs. John Milavec, Mr. in Mrs. Zdesar, &'ft Simon Bizjak, Mr. in Mrs. Jos. Hegler, Wenzel družina, E. 62nd St., druži"a ty lin, družina Leo Zupančič, Bliss Ave., Mr. in Mrs. John Zakrajšek, E. Mr. in Mrs. Anton Zupančič, družina Hlad, Metta Ave., družina Jenn«e . „ Bonna Ave., Mr. in Mrs. Frank Debelak družina, Mrs. Frances Orazein ^jjf* :Cj y Carl Ave., Mrs. M. Cimperman, E. 61st St., Mrs. Gerbec, E. 61st St., Mr. »V/ Anton Lužar, E. 69th St., Mary Klemene, Mr. inMrs. Louis in Helen Mr. in Mrs. J. Delgaudio, Mr. in Mrs. Rudolph Otoničar družina, Mr. "L^ Praznik, Mr. in Mrs. M. Leskovec, Mrs. Strnad, Mr. ip Mrs. Frank A- 1 J družina A. Stanich, Mr. in Mrs. L. Bandi, Mrs. Jerman, Mrs. Mol lie 5 ^ družina Jos. Verbič, Mr. Tom Krištof, Mr. in Mrs. Joe Repar, Mrs. Rack ^ družina, Mr. in Mrs. M. Stephanko, Mr. in Mrs. T. Skettle, Mr. in Mrs. J■ 5 9 Mr. in Mrs. Frank Jaklich, Mrs. Rose Cimperman. fcil1 Nadalje naj velja naša iskrena zahvala vsem, ki so dali svoje brezplačno na razpolago pri pogrebu. Posebno se pa želimo iskreno j/ Mr. in Mrs. John Cankar, Mr. John Cankar, Mrs. Mae Twardy, Mr. Fra"11 nak, ki so prišli sem iž Waukegana, 111., in se udeležili pogreba. flS1' Obenem naj velja naša prisrčna zahvala članom društva sv. Janez« ^ nika št. 37 JSKJ za lepo udeležbo pri p cgrebu, posebno pa nosilcem krste' jo spremili in položili k večnemu počitku. ^ Lepa hvala tudi članicam Oltarnega društva fare sv. Vida, ki so se ^ skupne molitve ob krsti pokojne. Ravno tako tudi vsem, ki so hodili m0''1 J"* večerov po pogrebu. Iskrena zahvala naj velja tudi pogrebnemu zavo<»u Žele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. te( *e Slučajno, če se je kasno ime pomotoma prezrlo, prosimo oproščen jim ravno tako najprisrčneje zahvaljujemo. Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in dobra mati, zastonj ^ jfl iščejo oči ker božja volja je bila, da si nas morala zapustiti. Močno PotrtJl f Iostni nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš mirno v zaslužen^ čitku in nebeška luč naj Ti sveti! Žalujoči ostali: ANDREW BAJT, soprog JENNIE poročena Klopčič, MARY, poročena Zakrajšek in THERESA' MARTIN in ANTHONY, zeta Zapušča tukaj tudi žalujočo sestro Mary Lach, v stari domovini pa žalujoč Terezijo Remzgar in brata Valentin in Louis. Cleveland, Ohio, 29. oktobra 1940. h* / / »le ftii] bi P> s Hill i** Hž« 1c Ud Clj fctv * j H štev s > v in O h S] > K