Itaiiinn^tro hoii^e ¦'« Na bojišču se razvijajo dogodki za nas neprestano ugodno. Veliko pozoniost vzbujajo sedaj notranjepolitični dogodki v Italiji. namref' odstop Salandrovega ministrstva,, Ministrstvo jp jiadlo vsled vojaških neuspehov v gornji Ita-liji. in zato velja nezaupnica, ki jo ]e dobil Salandra. tudi Kadorni. Kdo bo Salandrov naslednik, se šc ne v-e, a najbolj verjetno je. du Ijo izbran mož, ki bo za brtszobzirno nadalievan.ip vojske. Oogodki na italijauskeui bojišču. Dne 7. junija so naše čete severoizhodno od Asiaga. zavzple zaliodni in severni del gore Monte Meletta, južno od Asiaga pa goro Monte Lemere. Dne 8. jir.iija. so se naši z naskokom 1 olastili gore Monte SLsemol (1244 m). ki leži izliodno od Asiaga. in Monte (;astelgombeTtq (severno od gore Monte Meletta;. Na tej gori je hila mofna italijanska posadka 6ez 500 mož. ki -se je tnkoi udala. NaSi so spra-vili te dni težke možnarje na zavzcti \iSini, % njimi obstreljnjejo biške utrdlfe na gorskih vrhovih. Dnp 9. jmiija so Italijani srdito napadali naše uostojaiikp med Adižoin Arsierom. a so bili odbiti. Ob tolminskpin obmostju so naši zru.šili s pomofjo topo\ ovirc in kritja sovražne bornB ftrte. Na iMonte Lemerlp so naSe čete dne 10. iunija odvzele Lahom še zadrije postojan.ke. Dne 11. .junija so Italijani zopet močno napacTali na celi tirolski fronti. a so l»ili povsod vrženi nazaj. Dne 12. ,juni.ja- \P(v'iii(inia samo artileriiski boji.  Aystrijskl letalci zopet v Italiii.  Naša i.omorska letyla so dne 8, junija motala na železniškp naprave v gornjeitalijanskil? mestih Portogruaro, .Latisa,na, Palazzuolo in v notranjo pristaniščo v Gradežu bombe in naura.vila nemalo ško<!e. Oidelek poraorskih letal je y noei od 11. na 12. junija železniško jirogo San Dona—Mestre in železniško napravo \ Mestri (severozaliotTno od Benetk), izdatno in vidno z velikim uspelioni obmetoval z bombami: vef.krat je bila- dobro zadota shramba za lokomotive in orožarua v Benetkab. Vsa naša letala so sp- kljub srditemu ohrambnemu ognju vrnila. Naš podmorskl Coln potopll laško križarko. Avsti-ijski [iodinorski eoln je dne 8. junija zvet>9r v sj;odn.|i Adriji potopil veliko italijansko križarku ,,Principe UmtHjrto1", ki je prevažala čete, Križarka se je v nekaj minutah potopila^ 25km ua italjanski zemlji. C«tovodj». Ivo Se|jet;k\u od S7. pešpolka uampišc izj-rod Asiaga: D.ileč smo že prodrli na laško stran. Naše geslo je: Slovensko kri preliti y blagor domoVini. In sreča nam jp bila dosedaj mila. Dobili smo že važne postojankp v svoje roke. Pri prvih bojih j€ padel naš bataljonski poveljnik, stotnik ]>1- Klenček in njegov priboCnik \:iueenc Garka, rezervni poročnik, poprej graščinski oskrbnik y Ptuju. Tukaj je bil lep plen: 5 strojnib pašk, mnogo smodnlkat, patron in orožja. vozov ter mnovo ujetnikov. Dne 21. maja je pa bila ravno tako huida bitka kot prvi dan in je padlo zo|;pt aiiiogo našili tovarišev, med temi flctovodja Fran llla/zin in Henrik 'Marusa, trgovski pomofinik, doma \r. Kojirivnice. Naj v mliru počivata daleč od ljiibe inamice. Zdaj se nahajam 25 km nat italijanski zemIji. Nazriaiiiti še Vam hofiem, da je gospod naredjiik Ža\iršnik lastaik zlate hrabror. 'ine Svetrnje. Sedaj 1rn^ torej že vse hrabrostne svetinje. Pozdrave vsem čitateljpin ..Slovenskega Gosf^odarja." Fantje in mož|p polKa 87. 10. stotnije: lvo Šepetauo, RotlTvvein. četovodjii. in Ignac CizeL deseitnik. ,,lliaai)ri. južni Štajerci." List ..IJnzpi- Tagespost'- priobčuje pismo nekega ča,stnika: Se vedno pod velikim utisoni vcerajšnjega dne (21. inaja), naj nekoliko opišem svoje dožhljaje. Ker je deloval moj bataljon na raznih delili Ironte ter bil zatt! pod tnjim poveljstvoin, sein se naliajal na stališču nekega polkovnega poveljstva, tik za k/aterim so lajale štiri lastnp baterijc. Kraja žaJ še ne smem imenovati, toda iz joročila z dne 22. t. m. ga je prav lahko uganiti. Že ob 7. uri zjutraj, po mogočneni artilerijskim učinkovainju se je posrečilo brabrim j n ž 11 i 111 Sl a jer c i; m vzeti del sovražne fronte, in (v-.pz č-ett-t 11 re seni že \ idel nad 1000 ujetnikov, ki so v Irumah priliajali iz postojamke j>roti nam — a močno preganjani po laškeni ognju. Krog približao 10. ure dopoldne je postal sovražni ogenj, ki je bil namenieii artileriji za našim stališčem, tako močen. (xlkriišeno kanienje je tako na gosto letelo krog nas, <!a sino morali iskati zavetja v majhni kaverni. lo tuintam nied odmori se je moglo zopet opazovati. Ol.rog poldnp sp jp zastavil zadnji napad na višino C, katerega se je iideležilo tudi vee stotnij mojega balaljoua. Istoeasno se je ]r.i izvršil napad štirih italijmiskih polkov iz gozda sem. ki se je končal s po|)()]no razrušitvijo sovražnika. Zopet 2500 ujetnikov! Nase strojnp puške so strahovito pustošile in beg 0staukov je izpremeiiila naša celokupna. artilerija v popol:en j)olom. Vse je drlo in proti večeru so našli naši poroftevalski oddelki zapuščene sovražne topove v gozdu. Radoat ogromna. Jutri upam l)iti tudi na sovražnem ozemlju in kakor vse kaže. bomo doživeli inogočno kazpn božjo nad onimi. ki so tekom desetletij posta)i moeni po zaslugi zveze z nami, potem pa na zavraten nafiin dvignili flrožjp proti nara, Vse je nieselo, da koiieiio tudi tu ponosemo vojno grozo iz\en mej naše domovine. Naš polk v boiih. Prijatelj nain plše: To so bili krnti in krvavi dnevi xa 87. pešpolk 20. in 21. maj. a bili so tudi sijajni za nas. Pridobili smo si jpdno najlepšili zma>g. Grozni prizori in slike so bile na bojišou. To[)O\i so tirmeli, granate in pa Srapneli so trgaJi (.:ele eete in strojne puške so žele svojo žetp\-. TisoC sovralžinikov jp ležalo raztrigianih sknpaj na jpdnem mestu in sredi najhujšega ognja siTid gnali tisočp njetnikov k nam nazaj. Italijanski voja-ki so nosili. na hrbtu svoje ranjenc ^as^iikp k nam in vPckrat sem videl: prišumela jp, granata in ranjenca in nosilca ni bilo več med živimi. Med kuponi lnrtvccpv so ležali ra^trpani. na pol nirtvi sovražniki ter jadikovali in prosili iionioči. a. v rokali še držali puške z bajonetom. Clovek ni vpdel. komn linj najprvo pomaga in kjp sp naj skrijc koseči smrti. 2 dni jo trppla t'a krvava borba. marsikatpri tovariš je pri tpm izdilinil svo.io jnnaško -dnšo, tako 11, pr. naS kadef Štampll iz Pragarskega. Se jeileii prizor: Naši jiriplazijo po niuogili iz- «ubah blizu sovražnih utrdb na lirib. Sovražnik na- taJcne belo zastavo v ziiameiije. da se hofe udati, Na- ši gredo k njini. a sedaj ziifrte sovražnik s svojimi strojnimi puškami naše žeti. Se ostali na&t junaki pa gredo le naprej. le naprej, in koneno je padla laška utrdba, na kou se je sovražnik držal skoro eno leto in jo z vsem novodobnim utrdil. Neprimerno velike so bile izgube sovražnikove, naših je primeroma le malo padlo, a tem vefi jih je ranjenih. Pri jedni stotniji je od častnikov ostal le kadet Goršič, ld se je, akoravno že ranjen, hrabro boril in vodil naprej to stotnijo. kojo sem jaz potem prevzel^ a le za nekaj rtni. Dne 23. majnika smo prestopili italijansko mejo iu korakali yeč ur v sovražnikovo deželo, Mimo utrdb in priboreinih topov nas je peljala naša pot, rairao italijanskili skladišč in pol pogorelih faborov. Pned par dnevi sem bil na trdnjavi Verena in imel krasen razgled na italijanska mesteca in pokra|ine, a na drugi strani sem opazoyal naše čete, M so v zelo neugodnem zemljišču prodirale proti sovražniku. Kolikor se je dalo videti, je bil hud boj. Vceraj (dne 28. maja) smo v megli in dežju šli naprej iz visočine 1600 m proti dolini. bližje novega bojišča. V italijanskem gozdu smo si postavili naše šotore in pri velikem ognju sušili ruaše do kože premočene stvari in danes se grejemo pri ognjišču, a okrog nas šumijo in bobnijo naši in sovražni topovi. Lahi bežijo v največjem neredu. SSovenski vojaki 47. pešpolka nam pišejo dne 5. junija: >Clovek obraCa, Bog pa obrne.« Tako nam pišejo siovenski fantje z italijanske zemlje. Kraij Emanuel in njegovi hrabri vojskovodje so si že delali načrte, kako bodo korakali proti Dunaju A ka| S8 je z^odilo? Naši hrabri vojaki so Lahom z božp pomo"jo vss naCrte prekričali. Mi stojimo žo precej daleč na italijanskih tleb. Ni dolgo tega, ko sem he sam dobro prepričal in sem videl. kako so polentard mocali pobegniti v največjem neredu ir vse popustiti, kar so iraeli. Nedavno pa mi pride v roke neki list iz Milana. Kako se začudim, ko vidim kakšna vehka laž je bila v njem Nasiikan je namreč bil Trideat in njihova fronta n a d Tridentom. Poglejte, kako se Lahi sami norčujejo iz svoiih Ijudi in posebno pa še vojaki. ki so sami videli, <"a to ni res. Niti z dalnogledom niso videli na Trident, še tranj pa, da bi tam bili. No, signor Kadorna, k&i boš pa sedaj rekeL ko mi marširamo za teboj? Dosti si jih že poslal, kamor si zmiraj želel, ali ne, ia bi nam deželo vzeli, Sli so namreč pod varstvom uašiii bajonetov, v avstrijsko ujetništvo. Ni ga dneva, da naši vojaki ne bi napredovali. Zmaga mora biti naša. Ako Bog da, bo šlo še dalje tako naprej kakor sedaj. Upamo, da bo kmalu prišel tisti srečni dan, ki nam bo prinesel zaželjeni mir. Prav lepo pozdravljatno »Slov. Gospodarja« in vae njegove bralce. Z veseljem čitamo naš list, zalo se Vam prav lepo zahvaljujemo zanj. Sloven ski fantje od 47. pešpolka: Ivan Mihalič iz Istre, Alojz Požgan, Alojz Štraus, Alojz JanoS, Aaton Tišler, Anton Perko Marko Harb, Ignac Murko iz Slov. Štajerske. Živela naša domovina! Kako Lahl bežllo. Vojak, doma iz St, Petra pri Maribora, piše z lažkega bojišča: Sedaj je že 16. dan, ko smo začeli Laha nabijati, Gre mu slabo pri polenti, Nima časa, da bd si ,jo skuhal; mora prej bežati. Pa jo dobimo mi in tudi špeh zraven. Tudi oni Jjudje, ki bežijo pred nami, nara pustijo svinje, kure, krompir in dosti drugega. Nimajo 6asa, da bi vzeli vse s seboj. Zato se pa mi gostimo, ker je tukaj pri nas že skoraj vsak kuhar, posebno mi, ki smo od začetkSa na vojski. Zdrav sem še, bvala Bogu in Mariji. Saj še tudi molim, in ravno danes sem bil pri sv. maši, ker sem sejdaj zadai v prednji rezervi. Dež gre pogosto, pa saj je dobro, da nas ne žeja tako. Lahu smo odrzell mnogo plena. Slovienski možje in lantje nam pišejo: Slovenski možje in fantje na ttrolski fronti z veseljjBm prejemamo Važ list, da izvemo, kaj se po svetu godi, a posebno pa v nagi mili slovenski domovini. Našemu zahrbtnemu sovražniku dajemo pošteno po prstih za njegovo nezvestobo. Polentar jo je že daleč nazaj popihal in nam je prepustil veliko vojnega gradivai in iudi veliko vina, sira in kruha smo našli. Vsem bralcem in bralkam ,,SlovenskBga Gospodarja" najiskrenejše pozdrave in se Vam priporočamo v molitev: Karl Letnik, poddiesetnik, Ant. Perko, Ignac Murko, Ivan Pihler, Alojz Lorber iz Slov. gor., Karl Ceher, desetnik, in Anton Repolusk iz Jarenine, Anton Slamberger, desetnik, Vencel Tierčič, Stefan Rak iz Slov. Bistrice, Anton Berlič od Sv. Petra pri Mariboru, Kebrič Karol, Sternat Anton iz Kamnice in Anton Laznik od Sv. Lovrenca pri Mariboru, vsi pri 7» stotniji 47. pešpolka. Ministrstvo Sa!andra odstopilo. V seji ))oslanske rzbornice dne 10. junija je ita- lijanski ministrski predsednik Salandra govoril o sedanji naši ofenzivi ter rekjel: Sovtražnik (Avstrija) je izrabil mir na drugih bojiščih, dni se je pripravil na mogočno ofenzivo proti nam ter v trentinskem kotu zbral mnogoštevilne izbrane cete in strašno množino artilerije. Za ofenzivo si je izbral črto Lagarinsko dolinc in planjave ob Breriti. To je to&ka,,' kjer smo najbolj ranl.jivi. To toCko so -nam vsilili leta 1866, da bi imel sovražnik vedno, kadarkoli bi se mu zljubilo, odjjrta vrata v našo hišo. (Splošno mrmranje po celi zbornici. Kliei: Zakaj niste vrat zaprli?) Take nepovoljne okolščii^e so omogočile prve, neutajljive uspehe sovražne (avstrijske) ofenzhie. Zraven tega pa se mora možato priznaii, da bi se dala ta točka vsaj dalje časa bVaniti ali da bi se ofenziiva vsaj v vetji oddaljenosti od ra-viiine na gorah. dala ustaviti, ako bi bila obramba in priprava boljša. (Glasno mrmranje. Klici: Vi obtožujefel) Na to ,je sta^al Salandra vprašanje, ali mu poslanska zbornica zaupa ali ne. Izrekla se mu je s 19 7 profi 158 glasovi nezaup^nica. Seja se je zaključila in drugi dan je Salandra iizjavil, da odstopi z vsemi niinistri. Na io s« je zasedanje drž. zbora odgodilo. Bodoče italijansko ministrstvo. Kot loandidatje za italijansko ministrstvo se imenujejo 831etni Boselli, ki je za nadialjevanje vo]ske. Dalje se imenujejo poslanik v Parizu Tittoni, bivši linančni rainister Luzzatti, poslajnec Padova^iski Alessio, najvefiji vojni hujskač socialist Bissolati in drugi. Gre sedaj seyeda za to, ali tfo prihodnje ministrstvo za brezobzirno nadaljevanje vojske, ali pa pogojno tudi za mir. Anglija je baje že izrekla željo, da bi ostal dosedanji zunanji minister Sonino in četverosporazumovi poslaniki baje mislijo italijanskemu kralju izreči željo svojib vlad, naj se uposta\i ministrstvo, ki ne bo spremenilo dosedanje italijanske zunanje politike.