GLASNIK
URADNI
VESTNIK
OKRAJA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 2. AVGUSTA 19G3
%
LETO X., ŠTEV. 53
OBČINA
KAMNIK
•	586
Na podlagi 3. in 7. člena zakona o urbanističnih projektih (Ur. list LRS, štev. 22-127/58), je Občinski ljudski odbor Kamnik na seji zbora proizvajalcev in seji občinskega zbora dne 30. aprila 1963 sprejel
SKLEP >
0 določitvi urbanističnih vplivnih območij na področju občine Kamnik •n o rokih za izdelavo urbanistične dokumentacije
1.	člen
S tem sklepom sc določijo na Področju občine Kamnik urbanistično vplivna območja naselij, za katera je treba izdelati urbanistično dokumentacijo.
2.	člen
V smislu 1. člena tega sklepa se v občini Kamnik določijo. naslednja naselja za izdelavo urbanistične dokumentacije:
1.	Kamnik;
2.	Duplica — Smarca;
3.	Moste;
4.	Komenda;
5.	Stranje.
3.	člen
Poleg naselij, navedenih v 2. čl. tega sklepa, je potrebno za kraje, Pomembne v turističnem in rudarsko cksploatacijskem smislu, izdelati urbanistično dokumentacijo.
I.	Turistična področja:
1.	Dolina Kamniške Bistrice od Stahovice do izvira;
2.	Velika planina;
3.	Mala planina;
4.	Arboretum Volčji potok.
II.	Rudarsko eksploatacijska pod-
ročja;
1.	Rudnik kaolina v Črni;
2.	Rudnik kalcita v Stahovici;
3.	Rudnik kaolina v Selah.
4.	člen
Za naselja, navedena v 2. členu ■eRa sklepa, je treba upoštevati pri 'zdelavi urbanističnih projektov navdajo elemente kot okvirna napo-
v L KAMNIK — s kraji Mekinje, »rhpolje, Zaprice in Perovo.
Kamnik je že . danes politično-=°sPodarski, upravni in kulturni cen-,“r občine z že delno obstoječimi Javnimi objekti in objekti družbe-e8a standarda.
Po določanju površin za izgrad-Jo stanovanj in ostalih objektov, Pulrebnih za življenje, je upoštevati •'“Večanje prebivalstva mesta spričo {•“večanja kapacitet industrije in uslug.
n Gostota naseljenosti na posamez-Površinah naj se upošteva naj-
n za stanovanjsko izgradnjo 80 v el)ivalcev na hektar;
b)	vrstno in atrijsko izgradnjo 100 prebivalcev na hektar;
c)	blokovno izgradnjo od 150 do 300 prebivalcev na hektar.
Pri določanju površin za industrijo je upoštevati razvoj obstoječe industrije in nastanek.
Pri izdelavi programa je upoštevati, da je Kamnik mesto s pomembnimi zgodovinskimi elementi ter je določiti stopnjo in način zaščite starega dela mesta in zgodovinsko pomembnih objektov. Prav tako je upoštevati pomen rastočega turističnega prometa v mestu.
Z ozirom, da sedanje cestno omrežje skozi mesto ni sposobno prevzeti rastočega prometa, je v programu določiti bodoče osnove prometa v smislu razbremenitve ceste skozi center mesta Kamnika in razbremenitve vpadnice iz smeri Ljubljana. Zaradi ugodnih perspektiv razvoja turizma je predvideti cesto, ki bi omogočila neoviran dovoz na turistično pomembna področja doline Kamniške. Bistrice in Velike planine. Program osnove prometa naj upošteva povezavo Kamnika in kamniškega turističnega področja z avtomobilsko cesto Maribor—Ljubljana in cesto Ljubljana—Brniki— Kranj.
Pri izdelavi programa regulacije vodotokov je . predvideti ukinitev Mlinščice skozi Kamnik, regulacijo Kamniške Bistrice od Stranj do občinske , meje z občino Domžale, regulacijo Nevljice in kanaliziranje' potokov hudourniškega značaja, ki se zlivajo v Kamniško Bistrico in Nevljico na območju mesta Kamnik.
V ostalem je na podlagi določenih izrab površin izdelati najugodnejši program izgradnje komunalnih tiaprav.
2.	DUPLICA — SMARCA
Duplica in Smarca predstavljata skupno samostojno naselje z razvito in razvijajočo se industrijo, zgrajenimi objekti družbenega standarda, kot je šola, kino dvorana, stadion.
Pri določanju površin za izgradnjo stanovanj in ostalih objektov, potrebnih za življenje naselja, je upoštevati povečanje prebivalstva spričo povečanja kapacitete industrije in uslug. Gostota naseljenosti na posameznih površinah naj se upošteva najmanj:
a)	v Duplici blokovna izgradnja 180 prebivalcev na hektar;
b)	v Smarci — malostanovanjska izgradnja 80 prebivalcev na hektar.
Pri določanju površin za industrijo je upoštevati program razvoja obstoječe in nastanek nove industrije v naselju Smarca.
Sedanje cestno omrežje je neprimerno z ozirom, da poteka skozi naselja po nepregledni'trasi, ter je v urbanističnem programu določiti nove najugodnejše bodoče osnove prometa, upoštevajoč gradnjo ali rekonstrukcijo cest izven naselja, zlasti preložitev ceste iz smeri Ljubljana skozi Duplico in iz smeri Domžale skozi Smarco.
Pri izdelavi programa regulacije vodotokov je predvideti regulacijo Kamniške Bistrice do občinske meje z občino Domžale.
Upoštevati je obstoječe zgrajeno vodovodno omrežje, kanalizacijo in izgradnjo ustrezne čistilne naprave za mesto Kamnik, Duplico in Smarco.
3.	MOSTE
Kraj Moste je razvijati kot manjši industrijski kraj in satelitsko naselje mesta Kamnik. Kraj ima sedaj formirano samostojno kulturno in prosvetno dejavnost. 2e obstoja novozgrajena osemletna osnovna šola z ustreznimi igrišči. Ob lokalni industriji so formirani predeli stanovanjske nadzidhve.
Pri določanju površin za izgradnjo stanovanj in ostalih objektov je upoštevati povečanje števila prebivalcev spričo povečanja kapacitet industrije in prekvalificiranje prebivalstva s pretežno kmečkega na pretežno zaposlenega v industriji in intenzivni kmetijski proizvodnji. Prav tako je omogočiti razvoj obstoječe lokalne industrije. Gostota naseljenosti prebivalcev naj zaradi ohranitve pokrajinske slike ne presega 80 prebivalcev na hektar.
Pri izdelavi urbanističnega programa je upoštevati, da obstoječe cestno omrežje skozi naselje ne ustreza, ter ugotoviti najugodnejši način rekonstrukcije ali prestavitve cest tako, da se omogoči nemoten promet v smeri Kamnik—cesta Trzin—Brniki—Kranj.
Regulacijo je potrebno izvršiti v vodotoku Pšate.
Upoštevati je pri izdelavi programa obstoječe novozgrajeno vodovodno omrežje in izbrati najugodnejši način izgradnje ostalih komunalnih naprav.
Poleg zgoraj omenjenih okvirnih elementov naj program upošteva tudi turistični pomen kraja, kateri se nahaja na križišču cest Kranj— Ljubljana preko Brnikov, Kranj— Vransko preko Tuhinjske doline in Kamnik—Škofja Loka.
4.	KOMENDA
Kraj Komenda je razvijati kot manjši industrijski kraj in satelitsko naselje mesta Kamnika. Kraj ima sedaj formirano samostojno kulturno in prosvetno dejavnost. V kraju obstoja dom družbenih organizacij, kino dvorana, športni stadion, zdravstveni center, novozgrajeni gasilski dom in osnovna šola.
Vslcd izvršene arondacije kmetijskih površin naj služi naselje za naselitev in zaposlitev prebivalcev, kateri se bodo prekvalificirali v delavce v industriji in intenzivni kmetijski proizvodnji, ter s tem spremenili način življenja v življenje v urbaniziranih krajih.
Pri določanju površin za izgradnjo stanovanj in ostalih objektov je upoštevati povečanje prebivalstva kraja vsled prekvalificiranja s pretežno kmečkega na pretežno zaposlenega v industriji in intenzivni kmetijski proizvodnji.
Gostota naseljenosti prebivalcev naj zaradiv ohranitve pokrajinske slike in upoštevanja že obstoječe zazidave, ne presega 80 prebivalcev na hektar.
Obstoječe cestno omrežje v naselju je potrebno rekonstruirati, do-čim je za povezavo kraja z ostalimi
kraji v občini in izven nje upoštevati povezavo na rekonstruirano cestno omrežje v kraju Moste.
Izvršiti je potrebno regulacijo vodotoka Pšate in potokov iz Tunjiških Mlak.
Upoštevati je pri izdelavi programa obstoječe novozgrajeno vodovodno omrežje in izbrati najugodnejši način izgradnje ostalih komunalnih naprav.
5.	STRANJE s krajem Godič
Kraja Stranje in Godič sta satelitski naselji mesta Kamnik s poudarjenim turističnim pomenom. Kraja se razvijata tudi kot stanovanjska kraja rudarjev iz rudnika kaolina Črna in rudnika kalcita Stahovica.
Razvoj kraja in povečanje števila prebivalstva sta pogojena z razvojem industrije v Kamniku, razvojem rudnika kaolina Črna, rudnika kalcita Stahovica in povečanjem turističnega prometa v dolino Kamniške Bistrice, Velike in Male planine.
Urbanistični program naj upošteva razvoj gostinskih in nočitvenih kapacitet na turistični promet z ozirom, da se kraja nahajata na pričetku treh turistično pomembnih dolin, in sicer doline Kamniške Bistrice, doline Črne in doline pod Krvavcem.
V kraju obstojajo že delno objekti za samostojno kulturno in prosvetno življenje ter delno zgrajene komunalne naprave.
Prometna povezava kraja z ostalimi kraji že obstoja, vendar zaradi turističnega pomena je predvideti možnost povezave kraja z novo cesto, katera bi bila zgrajena izven naselij in omogočila hiter dostop iz ostalih krajev.
Od vodotokov je v urbanističnem programu obdelati regulacijo Kamniške Bistrice, Bistriščice in Črne, in sicer na delih strug, ki potekajo skozi kraj.
Program naj obdela najugodnejši način izgradnje komunalnih naprav, katerih razen elektroomrežja v tem kraju ni. Obstoječe vodovodno omrežje v kraju je opustiti z ozirom, da so viri vode za to omrežje oporečni in vodovodna instalacija dotrajana.
5.	člen
Za kraje oziroma objekte, navedene v 3. členu tega sklepa, je treba izdelati ustrezno urbanistično dokumentacijo v obsegu in na način, kakor to zahteva funkcija krajev, odnosno posebnih objektov.
Potrebna stanovanja za delavce, zaposlene v teh krajih, je graditi v urbaniziranih krajih, navedenih v
2.	členu tega sklepa, razen stanovanj za delavce, zaposlene pri dežurni ii> vzdrževalni službi.
■<
6.	člen
Ostali kraji in naselja, ki niso zajeti v 2. in 3. členu tega sklepa, na področju občine niso urbanistično pomembni. Zato se obstoječi gradbeni objekti načeloma samo vzdržujejo. Za nove objekte v teh krajih in naseljih, potrebnih za posebne lokalne namene v okviru njihovega osnovnega značaja, je potrebno pri-.
dobiti izjemnb dovoljenje od pristojnih organov.
7.	člen
Naselja in objekti, ki imajo kul-turno-zgodovinski pomen ali ki imajo značaj posebnega pokrajinskega ambienta, morajo biti v urbanističnem programu posebej navedeni.
Za te kraje in objekte je v programu predpisati ustrezno določitev glede njihove ohranitve.
8.	člen
Vsa kmetijska in gozdna zemljišča, pomembna za družbeno kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, je potrebno združevati, ostala pa vključevati v kooperacijo. Nepomembne kmetijske površine je postopoma pogozdovati.
Navedene ukrepe je izvajati v skladu z odgovarjajočimi perspektivnimi plani kmetijstva in gozdarstva.
ti. člen
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je upoštevati vplive izgradnje'novih cest Ljubljana—Maribor, Trzin—Brnik!—Kranj, Dob— Stahovica.
10.	člen
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati tudi . ostale vplive, ki niso navedeni v tem sklepu, pa se bodo ugotovili' tekom izdelave urbanističnega projekta.
11.	člen
Roki za izdelavo urbanističnih programov so:
1.	Za Kamnik, 31. decembra 1963;
2.	Za Duplico — Smarco, 30. junija 1964:
3.	Za Moste, 30. junija 1964;
4.	Za Komendo, 30. junija 1984;
5.	Za Stranje, 31. marca 1964.
12.	člen
Roki za izdelavo ureditvenih načrtov so:
1.	Za Kamnik:
a)	Zaprice do 15. maja 1963;
b)	Jeranovo — Mekinje do 15. maja 1963;
c)	Za ostale predele mesta Kamnik bodo ureditveni načrti izdelani do 31. decembra 1964.
2.	Za Duplico — Smarco:
a)	Duplica do 31. dec. 1964;
b)	Srnarca do 31. dec. 1964.
3.	Za Moste do 31. dec. 1964;
4.	Za Komendo do 31. dec. 1964;
5.	Za Stranje do 30. junija 1964.
13.	člen
Za kraje iz 3. člena tega sklepa se določi rok izdelave ustrezne urbanistične .dokumentacije 31. december 1964.
14.	člen
Finansiranje izdelave urbanističnih projektov jo predvideti iz sredstev proračuna in drugih možnostnih virov, ki bodo vsako leto posebej zagotovljeni v skladu s predvidenimi nalogami in roki za načrtni razvoj krajev.
15.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 020-28/63-1/1.
Datum: 30. aprila 1963,-
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
France Vldervol 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA
ŠIŠKA
587
Na podlagi 2. člena zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LRS (Ur. list LRS, štev. 8-64/63) in 27. člena statuta občine Ljubljana-Siška je občinska skupščina Ljubljana-Siška na seji obeh zborov dne 20. junija 1963 sprejela
ODLOK
o prevzemu in veljavnosti predpisov, ki sta jih sprejela bivša občinska ljudska odbora Medvode in Ljubljana-Siška
1.	člen
S tem odlokom se prevzamejo odloki in drugi splošni predpisi, ki sta jih do združitve občin sprejela bivša občinska ljudska odbora Medvode in Ljubljana-Siška. —
Odloki in drugi splošni predpisi, ki niso prevzeti s tem odlokom, nehajo veljati.
2.	člen
Prevzamejo se naslednji odloki s področja organizacije in delovanja občinske uprave, ki jih je sprejel bivši ObLO Ljubljana-Siška.
1.	Odlok o organizaciji uprave občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 26-245/63).
2.	Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravi občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 32-357/63).
3.	Odlok o določitvi delovnega časa upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 98-662/60).
4.	Odlok o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Sentvid, občinskih zavodov in občinskih organizacij (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 45-335/60 in 50-473/62).
5.	Odlok o odškodnini za izgubljeni zaslužek odbornikom ter članom svetov in komisij ObLO Ljubljana-Siška (sprejet 3. aprila 1958 pod štev. 01/1-2/4-58 in-spremenjen v Glasniku okrajnega ljudskega odbora Ljubljana,štev. 42-339/61).
6.	Odlok o povračilu stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi na delo in z dela (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št. 51-397/61).
7.	Poslovnik uprave občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška (sprejet 6/7-1961 in neobjavljen).
8.	Odlok o ustanovitvi sklada skupne porabe sredstev uprave ObLO Ljubljana-Siška (sprejet 26/6-1962 in neobjavljen).
3.	člen
Prevzamejo se naslednji odloki, s katerimi so bili ustanovljeni posamezni občinski skladi, sprejeti po bivšem ObLO Ljubljana-Siška:
1.	Odlok o ustanovitvi sklada za komunalne investicije (Glasnik OLO Ljubljana, št. 51-395/61).
2.	Odlok o ustanovitvi občinskega cestnega sklada (Glasnik OLO Ljubljana, štev. 41-403/62).
3.	Odlok o ustanovitvi občinskega sklada za šolstvo (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, štev. 22-163/61).
4.	Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje telesne vzgoje (Glasnik OLO Ljubljana, št. 51-396/61).
5.	Odlok o ustanovitvi sklada za Štipendije (Glasnik OLO Ljubljana, št. 51 56).
6.	Odlok o ustanovitvi občinskega investicijskega sklada iGlasnik OLO Ljubljana, št. 52/56 in 96/56).
7.	Odlok o ustanovitvi gozdnega sklada (Glasnik OLO Ljubljana, št. 87-607/61).
8.	Odlok o ustanovitvi sklada za potrebe družbenega standarda (Glasnik OLO Ljubljana, št. 43-311/60).
4.	člen
S področja splošnih in notranjih zadev se prevzamejo naslednji odloki bivšega ObLO Ljubljana-Siška, katerih veljavnost pa se razširi tudi na bivšo občino Medvode:
1.	Odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Šiška (Glasnik OLO Ljubljana, št. 44/56).
2.	Odlok o podeljevanju socialnih in dijaških podpor (Glasnik OLO Ljubljana, št. 66-510/61).
3.	Odlok o voznih olajšavah na avtobusih za učence, dijake in študente v času rednega šolanja (Glasnik OLO Ljubljana, št. 36-269/61).
4.	Odlok o kategorizaciji šol na območju občine Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 39-378/62) se prevzame in obenem dopolni tako, da se vanj vključijo tudi šole z območja bivše občine Medvode, in sicer: v 5. členu odloka se v I. kategorijo vključijo šole Tineta Rožanca — Pirniče, Avgusta Barleta — Sora in Albina Grajzerja — Smlednik, v II. kategorijo se vključi šola Franca Bukovca — Preska; na koncu 5. člena se doda nova V. kategorija, v katero se razvrsti osnovna šola Janeza Kalana — Topol; na koncu 6. člena se doda naslednje besedilo: »šoli V. kategorije se dodelijo naslednja sredstva: na enega učenca 5000 din in na en oddelek 50.000 din ter 35 °/e posebnega dodatka«.
Prevzamejo se in ostanejo v veljavi samo na območju, na katerem so že prej veljali naslednji odloki:
1.	Odlok o omejitvi hitrosti vožnje motornih vozil skozi naselje Medvode (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 70- 714/62).
2.	Odlok o prepovedi spuščanja perutnine na prosto (Glasnik OLO Ljubljana, št. 38-304/61).
3.	Odlok o posesti psov (Ur. list LRS, št. 9-131/54).
5.	člen
S področja financ sc prevzamejo naslednji odloki bivšega ObLO Ljubljana-Šiška, katerih veljavnost se razširi na celo novo občino:
1.	Odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka za leto 1963 (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 77-788/62 in 23-213 63).
2.	Odlok o občinskem prometnem davku (Glasnik OLO Ljubljana, št. 6-30/60, 64-500/61 in 24-222/62).
3.	Odlok o uvedbi dopolnilne stopnje občinskega prometnega davka na rezan les (Glasnik OLO Ljubljana, št. 41-402/62).
4.	Odlok o določitvi prispevka, ki se steka v skupne rezerve gospodarskih organizacij na območju občine Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 63-622/62).
5.	Odlok o ugotavljanju stanarine oziroma okolišev mest, klimatskih in turističnih krajev (Glasnik OLO Ljubljana, št. 88-61860).
6.	Odlok o postopku pri razdeljevanju stanovanj (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, štev. 92/55).
Z veljavnostjo samo za območje, za katero so bili sprejeti, se prevzamejo naslednji predpisi:
1.	Sklep o določitvi roka, do katerega lahko prejšnji lastnik nacionaliziranega gradbenega zemljišča zahteva, da se mu to zemljišče da v uporabo, da si sezida družinsko stanovanjsko hišo (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 9-109/63).
2.	Odlok o vpeljavi posebnega krajevnega prispevka za dograditev elektrifikacije v naseljih Brezovica, Topol, Trnovec in Tehovcc (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št, 18-175/63). • .
6.	člen
S področja trgovine in gostinstva se prevzamejo naslednji odloki:
1.	Odlok o tržnem redu (Glasnik OLO Ljubljana, št. 87-666/61). Ja odlok velja samo za kraj Medvode.
2.	Odlok o prepovedi prometa z nepasteriziranim mlekom na območju občine Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 29-261/62). Ta odlok velja samo za del bivše občine Ljubljana-Siška.
3.	Odlok o opravljanju gostinskih storitev fzven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Glasnik OLO Ljubljana, št. 64/56). Prvi del tega odloka velja za vso novo občino, drugi del pa preneha veljati.
7.	člen
S področja kmetijstva sc prevzamejo naslednji odloki, katerim se veljavnost razširi tako, da veljajo za vso novo občino:
1.	Odlok o varstvu kmetijskih
površin in pridelkov (Glasnik OLO Ljubljana, št. 51-401/61).	"
2.	Odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št. 59-300/58).
3.	Odlok o agrotehničnem ukrepu obveznega zatiranja plevelov na kmetijskih obdelovalnih površinah (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana/št. 45-438/62).
4.	Odlok o uvedbi pavšalnega pla- • čevanja s tarifo predpisanega plačila za osemenjevanje goved (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št. 43-340/61).
Z veljavnostjo samo Za območje na katerem so že prej veljali, sc prevzamejo naslednji predpisi s področja kmetijstva in gozdarstva:
1.	Odlok o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št. 75-500/60). Ta odlok velja za del kraja Šentvid.
2.	Odlok o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnikih (Glasnik OLO Ljubljana, št. 1-4/62). Ta odlok velja za del kraja Šentvid.
3.	Odlok o uvedbi minimalnih agrotehhičnih ukrepov na območju občine Medvode (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 72-734/62). Ta odlok Velja za del bivše občine Medvode.
4.	Odlok o rajonizaciji sadjarske proizvodnje in o agrotehničnih ukrepih za nove plantažne nasade v občini Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 75-762/62). Ta odlok velja samo za k. o. Rašica.
5.	Odlok o zamenjavi goveje živine pinegavske pasme v občini Medvode (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 72-735/62). To odlok velja za del bivše občine Medvode.
6.	Odlok o zelenem pasu na območju občine Medvode (Glasnik OLO Ljubljana, št. 38-305/61). Tu odlok velja za bivšo občino Medvode.
8.	člen
Naslednji odloki s področja komunalnih in gradbenih zadev
Prevzamejo in veljajo samo za območje, za katero so bili sprejeti:
1.	Odlok o zaščitnem pasu mestnega vodovoda (objavljen v Ur. listu t*RS, št. 3-91/55). Ta odlok velja za del bivše občine Šiška.
, 2. Odlok o obveznem odlaganju *n odvozu smeti ter odpadkov in ^Porabi javnih odlagališč (Glasnik GLO Ljubljana, št. 48-241/59). Ta od-lok velja za mestni del. bivše občine Šiška.
3.	Odlok o obvezni notranji, telefonski instalaciji v novih stanovanjih in poslovnih stavbah (Glasnik GLO Ljubljana, št. 12-108/62). Ta odlok velja za bivšo občino Šiška.
4.	Odlok o obvezni notranji telefonski napeljavi v stanovanjskih in Poslovnih stavbah (Glasnik okrajnemu ljudskega odbora Ljubljana, št.
u*?43/61). Ta odlok velja za bivšo občino Medvode.
5.	Odlok o določitvi cest IV. reda 'Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 12-111/62 in 10-121/63).
6.	Odlok o zunanjem videzu na-$olij občine Medvode (Glasnik, urad-h' vestnik okraja Ljubljana, štev. ”6-651/62).
7.	Odlok o ureditvi in varstvu Javnik parkov in zelenic na območju občine Medvode (neobjavljen in sPrcjet po ObLO Medvode 27/2-63).
8.	Odlok o določitvi tarife za po-trošnjo vode iz vodovodov .na območju občine Medvode, ki so pod upravo komunalnega podjetja Med-3°dc (Glasnik OLO Ljubljana, št.
Odlok o določitvi kanalizaci ke pristojbine v občini Medvod 'Glasnik, uradni vestnik okraj GJubljana, št. 24-225/62).
10. Odlok o uvedbi kanalske pri s'°jbine na območju občine Ljubija ba-Siška (Glasnik OLO Ljubljani 66-325 58).
Na območje vse nove občine s nai h-* veljavnost naslednjih dve nu, ov’ ki Ju J® sprejel nekdan ObLO Ljubijana-ŠiŠka:
1.	Odlok o uporabi družbeni sredstev za prodajo stanovanjski n, . (Glasnik OLO Ljubljana, šte: ul-452/58).
2.	Odlok o usmerjanju gradnje mnovanjgkih hiš (Glasnik okrajne-S? Jjudskega odbora Ljubljana, št. ”1-453/58).
. 9. člen
tla v Veljavnostj° samo za območje, u katerem so že prej veljali, osta-s] J® v veljavi in se prevzamejo na-,ednji stanovanjski odloki:
Šk 9^1°k 0 določitvi posebne od-Ujni *ne za ulivanje vrta ali sadov-vic a po nosilcih stanovanjske pra-na območju občine Medvode časnik OLO Ljubljana, št. 8-47/60) )Pr3' Odlok o določitvi najnižjih na-m nm za poslovne prostore na ob-q. Ju občine Medvode (Glasniki lok ^jubUana. št. 36-274,61). Ta od-činn. Ja Si>mo za območje bivše ob-ne Medvode.
je^Odlok o določitvi najnižjih na-Uioji-ln za Poslovne prostore na ob-(Q> Ju. občine Ljubljana-Šentvid Ljukv1*1 okrajnega ljudskega odbora Z veii nQ> $t. 86-602/60) sc prevzame dam Javnostjo samo za območje nek-Je občine Šentvid.
bin Odlok o tarifi najnižjih najem-Ju r.vl Poslovne prostore na območ-°Lo rl=ne Ljubljana-Siška (Glasnik Vz^ Gjubljana, št. 73-487/60) se pre-daniA° ? veljavnostjo samo za nek-Je območje občine Šiška.
®dlok o hišnem redu (Glasnik g Ljubljana, št. 38-306/61).
Po kpdl°k o hišnem redu, sprejet °Lo r i m °bLO Šiška (Glasnik 7 JS/juhUano, št. 66-511/61). biiie , lok ° določitvi dela najem-Poslovne prostore v stano-
vanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju, ki se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš (Glasnik OLO Ljubljana, štev. 55-388/60). Ta odlok velja samo za območje bivše občine Šiška.
8.	Odlok o določitvi dela najemnine za poslovne prostore V stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju, ki se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš (Glasnik OLO Ljubljana, štev. 36-275/61). Ta odlok velja za območje bivše občine Medvode.
9.	Odlok o določitvi elementov za izračunavanje stanarine v občini Medvode - (Glasnik OLO Ljubljana, št. 8-46/60).
Razširi se veljavnost naslednjih stanovanjskih odlokov tako, da se prevzamejo in veljajo na območju vse občine:
1.	Odlok o določitvi odstotka, ki ga morajo lastniki družinskih stanovanjskih hiš v državljanski lastnini plačevati na poseben račun pri Komunalni banki, da se zavaruje plačilo stroškov za popravljanje in vzdrževanje hiše (odlok bivšega ObLO Ljubljana-Siška, Glasnik OLO Ljubljana, št. 83-586,60).
2.	Odlok o namenski uporabi poslovnih prostorov (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, štev. 84-592/60).
3.	Odlok o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj (Glasnik OLO Ljubljana, št. 98-663/60).
4.	Odlok o načinu odmerjanja stroškov za uporabo skupnih naprav v hiši, ki jih morajo plačevati posamezni nosilci stanovanjske pravice in kdaj jih je treba plačevati (Glasnik OLO Ljubljana, št. 23-178 61).
5.	Odlok o določitvi pogojev, ob katerih se šteje oddajanje stanovanjskih prostorov podstanovalcem za poklic (Glasnik OLO Ljubljana, št. 95-651/60).
6.	Odlok o odpovednem roku za podstanovalske pogodbe, sklenjene za nedoločen čas (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, štev. 83-588/60).
10.	člen
Odlok o veljavnosti in uporabi predpisov s področja gospodarstva in financ, ki sta jih sprejela bivša občinska ljudska odbora Medvode in Ljubljana-Šiška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 31-342,63), ostane v veljavi, vendar so njegova določila, ki govorijo o prevzemu predpisov, povzeta v tem odloku.
11.	člen
Ta odlok se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 1/1-010-2/63.
Datum: 20/6-1963.
Predsednik občinske skupščine:
Miran Goslar 1. r.
588
Na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. list LRS, št. 8-65/63), 1. člena odloka o prenosu pravic izdajanja predpisov o urejanju mestnega zemljišča na občinske ljudske odbore z območja mesta Ljubljane (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 35-21/63) ter 27. člena statuta občine Ljubljana-Šiška je občinska skupščina Ljub-ljana-Siška na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti 20. junija 1963 sprejela
ODLOK
o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Ljubljana-Siška
1.	člen
Za urejanje mestnega zemljišča na območju občine Ljubljana-Siška veljajo določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8-65/63) in določbe tega odloka.
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjih gradbenih okoliših mest in naselij mestnega pomena v občini Ljubljana-Siška (34. člen zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58), odlok o določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list LRS, št. 1-1/59), odlok o ožjih gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana (Glasnik, uradni ■ vestnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, štev. 12-4 59), odlok o spremembi odloka o ožjih gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št. 9-11/60) in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ožjih gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 72-60/62).
3.	člen
Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če izpolnjuje tele najnujnejše pogoje:
—	da je izvršena priprava mestnega zemljišča;
—	da so zgrajene potrebne dovozne poti in vodovodno omrežje, električno omrežje za preskrbo naselja z električno energijo ter osnovni higiensko-tehnični pogoji odvod-njavanja.
4.	člen
Urejanje mestnega zemljišča se poverja organizaciji, ki jo bo določil Mestni svet Ljubljana na podlagi 2. odstavka 1. člena odloka o prenosu pravice izdajanja predpisov o urejanju mestnega zemljišča na občinske ljudske odbore za območje mesta Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, številka 35-21/63). Organizacija iz prvega odstavka (v nadaljnjem besedilu: »organizacija«) programira urejanje posameznih zemljišč v okviru perspektivnega in tekočega plana, pri čemer se opira na urbanistični plan, zazidalni načrt in določbe 10. člena tega odloka. Ta organizacija skrbi za sistematično etapno izgradnjo in pripravi finančni načrt za financiranje etapne graditve.
5.	člen
Za opremljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti in omrežjem za preskrbo naselja z vodo in električno energijo skrbijo ustrezne komunalne gospodarske organizacije, , če tega ne dela investitor. Komunalne gospodarske organizacije se ravnajo po načelih o financiranju gospodarskih investicij.
6.	člen
Program urejanja mestnega zemljišča v okviru tekočega in okvirnega plana sprejemata svet za urbanizem in svet za komunalne zadeve. Pri tem sodelujejo tudi ustrezne komunalne, strokovne in družbene organizacije.
Organizacija iz prvega odstavka
4.	člena financira in kreditira v soglasju s smernicami občinske skupščine in pristojnih svetov občinske skupščine po urbanističnem načrtu in s svojimi programi ureditev mestnega zemljišča. Operativna dela za pripravo mestnega zemljišča oddaja
navedena organizacija ustreznim gospodarskim organizacijam.
Količina, kakovost, cena in rok dovršitve pogodbenih del iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo med navedeno organizacijo in izvajalci.
7.	člen
Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča se'zbira pri organizaciji. Ta prispevek se sme uporabljati le za urejanje mestnega zemljišča.
8.	člen
Mestno zemljišče se . oddaja v uporabo fizičnim in pravnim osebam z javnim natečajem, in sicer za gradnje, ki so predvidene v elementih zazidalnih načrtov.
9.	člen	e
Mestno zemljišče, ki je potrebno
za zgraditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kako drugo javno službo, ali ki je potrebno družbenim organizacijam, se odda v uporabo z neposredno pogodbo, če tako sklene za komunalne zadeve pristojni svet občinske skupščine.
Ta določba velja tudi v primerih, ko na mestnem zemljišču namerava graditi fizična ali pravna oseba, ki že upravlja to zemljišče.
10.	člen
S posebnim aktom določi občinska skupščina:
—	zemljiške predele, kareje ali posamezno zemljišče, ki se bo uredilo v dobi, ki jo določa odlok ali akt občinske skupščine;
—	višino potrebnih sredstev za izvršitev teh del, določeno na podlagi izkustvenih normativov;
—	vire finančnih sredstev za pokritje stroškov za ureditev mestnega zemljišča;
—	obseg urejanja zemljišča in način urejanja v skladu z določbami
3.	člena tega odloka;
—	druga vprašanja glede na krajevne razmere;
—	organizacija lahko izjemoma odda za zgraditev objektov tudi neurejeno mestno zemljišče. V takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če ne prevzame organizacija po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotne ali delne ureditve.
11.	člen
Mestno zemljišče oddaja v imenu občinske skupščine v smislu tega odloka v uporabo navedena organizacija.
12.	Člen
Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor organizacije.
Komisija šteje najmanj 3 člane.
13.	člen
V razpisu in razpisnih pogojih natečaja morajo biti obseženi:
1.	V razpisu:
a)	zazidalni podatki;
b)	višina odškodnine za mestno zemljišče;
c)	rok za začetek In dokončanje gradnje;
d)	višina varščine;
e)	začetni prispevek k stroškom za urejeno zemljišče;
f)	rok za predložitev ponudb.
2.	V razpisnih pogojih:
a)	višina odškodnine za mestno zemljišče ter rok in način plačila odškodnine;
b)	višina varščine, rok za položitev varščine in način vrnitve varščine;
c)	začetni prispevek k stroškom za urejeno zemljišče ter rok in način plačila prispevka;
GLASNI*
č) določbe o tem, kako se postopa v primeru, če se v roku ne začne ali dokonča gradnja;
d)	določbe o tem, kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru, če objekt še ni dograjen;
c)	določbe o tem, kako se postopa v primeru, če pride uporabnik zemljišča pod prisilno upravo, ali če preide uporabnik v redno ali prisilno likvidacijo;
f)	navedbe, katera dela bo po dograditvi objekta razpisovalec natečaja izvršil na svoje stroške, v kakšnem roku • in sorazmerni delež stroškov, katere je pri natečaju upošteval;
g)	kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafične podloge natečaja.
14.	člen
Šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpisovalec natečaja prejel vsaj eno ponudbo za zemljišče, katera ustreza razpisnim pogojem. Ce razpis ni uspel, se razpiše ponovna licitacija.
15.	člen
Komisija predloži po opravljenem natečaju upravnemu odboru organizacije mnenje in predlog o določitvi najugodnejšega ponudnika.
O predlogu komisije odloči upravni odbor organizacije in o tem izda odločbo. Obvestilo in izvod odločbe upravnega odbora se vročita udeležencem javnega natečaja najkasneje v 15 dneh po tem, ko je bil javni natečaj opravljen.
16.	člen
Vsak udeleženec javnega natečaja, ki smatra, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju, ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu obvestila in odločbe pritoži na upravni organ okrajne skupščine, ki je-pristojen za komunalne zadeve.
17.	člen
Organizacija mora najkasneje v 8 dneh poten), ko postane odločba o oddajanju mestnega zemljišča pravnomočna:
—	objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno običajen način;
—	skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo ponudbo, pogodbo o oddaji mestnega zemljišča.
18.	člen
Pogodba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati:.
—	podatke iz sprejete ponudbe na natečaju;
—	druge določbe, ki so potrebne Za ureditev lastninskih, finančnih in drugih vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča, oziroma z gradnjo objekta.
Tisti, ki pridobijo urejeno mestno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, morajo po sklenitvi pogodbe prispevati k stroškom za njegovo ureditev.
Koliko mora uporabnik prispevati k stroškom za urejeno zemljišče, se določi na podlagi uspeha javnega natečaja, ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in organizacija.
19.	člen
Prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča sme vsebovati:
1. Stroške za pripravo mestnega zemljišča:
n) asanacljska dela kot so: poravnavanje, nasipavanje in osušltcv zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanacljska dela;
b)	odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi. ti dobili nadomestilo za porušene objekte, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari;
c)	zidava ali, nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb.
2. Stroške gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki . so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča, in sicer: ^
a)	mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, pešpoti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov);
b)	zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo);
c)	omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste;
č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda.
20.	člen
Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem območju ali posameznih delih občine Ljubijana-Siška, in sicer tako, da se kot merilo vzame površina urejenega zemljišča, korigirana s koeficientom gostote zazidave in naseljenosti.
Organizacija je dolžna objaviti specifikacijo stroškov za urejeno mestno zemljišče.
21.	člen
Ce je bil v razpisu javnega natečaja ali v pogodbi o neposredni oddaji zemljišča določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, pa se z natečajem ali pogodbo o neposredni oddaji zemljišča ni dosegla višina dejanskih stroškov, krije občina Ljub-1 jana-Siška nastale razlike iz lastnih sredstev.
V primerih iz gornjega odstavka mora razpisovalec za razpis javnega natečaja predhodno pridobiti garancijo občinske skupščine, da bo občina Ljubljana-Siška krila organizaciji nepokrito razliko, kar velja tudi za sklenitev neposredne pogodbe o oddaji mestnega zemljišča.
22.	člen
Tisti, kateremu da organizacija po uveljavitvi tega odloka v uporabo mestno zemljišče, mora organizaciji plačati za to uporabo odškodnino.
Odškodnina za mestno zemljišče" ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizacijo zemljišč v občini Ljubljana-Siška.
23.	člen
Ce je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo, predno je začel veljati ta odlok in zanj ni bila izplačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi občine Ljubljana-Siška, ali v pogodbi med organizacijo in uporabnikom zemljišča drugače določeno.
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljati pa se začne s 1. junijem 1963.
Številka: 1/1-320-2/63.
Datum: 20/6-1963.
Predsednik občinske skupščine:
Miran Goslar 1. r.
OBČINA
LOGATEC
589	'
Na podlagi 1., 2. In 2 a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. 1. FLRJ, št. 19-194/65, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-859/59) je občinska skupščina Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. junija 1963 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva in od dohodkov samostojnih poklicev, obrti in premoženja na območju občine Logatec za leto 1963 (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 27-267/63 in 40-448/63)
1.	člen
7.	člen se črta.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. jan. 1963.
Številka: 010-2/62-4.
Datum: 14/6-1963.
Predsednik
občinske skupščine:
Otmar Oblak 1. r.
OBČINA
METLIKA
590
Na podlagi 1., 2. in 2. a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem javnem prispevku (Ur. 1. FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) je Občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1963 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi občinske doklade od kmetijstva in na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja v letu 1963 v občini
Metlika.
1. člen
"V odloku občinskega ljudskega odbora Metlika o uvedbi doklade o1) kmetijstva in na dohodke od samo-stojnih poklicev in premoženja (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 20-187/63) se člen » spremeni in se glasi:
davčnim zavezancem samostojnih poklicev in lastnikom premoženja se predpisuje in pobira občinska d? klada za leto 1963 od davčne osnov« doseženih dohodkov, in sicer: a) samostojni poklici:
Od davčne osnove po stopnji:
se odmeri
občinska
doklada
od	100.000	1	7«
100.000	200.000	2	7«
200.000	300.000	37«
300.000	400.000	4	7»
nad	400.000	5	°/o
b) od premoženja in dohodkov stavb
30.000	4 7»
30.000	50.000	6	7«
50.000	80.000	8	7»
80.000	100.000	10	7«
nad	100.000	12	7»
•	2. člen
Ta odlok velja od dneva objave' »Glasniku«, uradnem vestniku okraj ja Ljubljana, uporablja pa se o” 1. januarja 1963.
Številka: 010-25/63 Datum: 29. junija 1963
Predsednik občinske skupščif‘ Franc Vrviščar, 1. (
VSEBINA
580 — Sklep o določitvi urbanistični vplivnih območij na področju n« čine in o rokih za izdelavo urD» nistične dokumentacije občine Kan*
587	—1 odlok o prevzemu in veljavnosti
predpisov, ki sta jih sprejela občinska ljudska odbora Medvo" in Ljubljana-Siška.
588	— Odlok o urejanju mestnega zemu i
Sča občine Ljubljana-Siška.	.
589	— Odlok o spremembi odloka o uvej
Ui doklade na dohodke od ktnevjl stva ln od dohodkov samostojna poklicev, obrti ln premoženja 1. 1903 občine Logatec.	,
590	— Odlok o spremembah odloka ^
uvedbi doklade od kmetijstva ,. na dohodke od samostojnih pon,, cev in nremožcnla v 1. 1963 ob
Zaključni račun KOLODVORSKE RESTAVRACIJE, Novo mesto
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1962
PAS
tVj
Z“P	Postavka	Znesek v 000 din	Z“p	postavka	znese' v ooo^>
I. Osnovna sredstva		L Viri stalnih sredstev	
i. Sedanja vrednost osnov-		l. Poslovni sklad	3.393
nlh sredstev	1.391	2 Sklad skupne porabe	25
1 Sedanja vrednost sredstev skupne porabe	2	$ Rezervni skald ln drugi skladi	56»
11 Druge oblike sredstev		II. Druge oblike virov	
S Banka In blagajna	2.480	sredstev	
4 Kupci ln druge terjatve	143	«. Krediti pri banki	
6. Zaloge	1.772	3 Dobavitelji In druge obveznosti	1.801
8. Druga aktiva	—	6 Druga pasiva	
SKUPAJ	5.790	SKUPAJ	5.79®
				'
V od vi računovodstva!	Predsednik VO
Viktorija J»*b»r	Lojzka Ualajcc
Direktor
Poldo Kink