FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA = Ex RAZPRAVE IV. RAZREDA SAZU issn 1855-7996 · Letnik / Volume 62 · Številka / Number 2 · 2021 62/2 · 2021 VSEBINA / CONTENTS ISSN 1855-7996 | 25,00 € Metka Culiberg & Mitja Zupančič Ob stoletnici rojstva akademika dr. Alojza Šerclja Igor Dakskobler & Ivan Kreft Akademik Mitja Zupančič – devetdesetletnik Mateja Germ Ob osemdesetletnici akademika Ivana Krefta RAZPRAVI / ESSAYS Igor Dakskobler, Branko Vreš, Brane Anderle & Andrej Martinčič Nova spoznanja o nahajališčih in rastiščih vrst Carex brunnescens (Pers.) Poir. in Carex canescens L. v Julijskih Alpah New findings about localities and sites of Carex brunnescens (Pers.) Poir. and Carex canescens L. in the Julian Alps Branko Vreš & Tatjana Čelik Novosti o pojavljanju vrste Carex lasiocarpa v Sloveniji New data on the occurrence of Carex lasiocarpa in Slovenia Folia_2021_62_02_ovitek.indd 1 3. 02. 2022 06:25:34 FOLIA BIOLOGICA E T G E OL O GIC A SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA Razred za naravoslovne vede – Classis IV: Historia naturalis LJUBLJANA 2021 Ex: Razprave razreda za naravoslovne vede Dissertationes classis IV (Historia naturalis) 62/2 2021 Ob stoletnici rojstva akademika Alojza Šerclja Folia_2021_2.indb 227 3. 02. 2022 06:22:13 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA ISSN 1855-7996 Uredniški odbor / Editorial Board Matjaž Gogala, Špela Goričan, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, Ljudevit Ilijanič (Hrvaška), Livio Poldini (Italija), Dragica Turnšek, Branko Vreš in Mitja Zupančič Glavni in odgovorni urednik / Editor Ivan Kreft Tehnični urednik / Technical Editor Janez Kikelj Oblikovanje / Design Milojka Žalik Huzjan Prelom / Layout Medija grafično oblikovanje Sprejeto na seji razreda za naravoslovne vede SAZU dne 11. junija 2020 in na seji predsedstva SAZU 20. oktobra 2020. Naslov Uredništva / Editorial Office Address FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA SAZU Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 423, E-pošta / E-mail: sazu@sazu.si; www.sazu.si Avtorji v celoti odgovarjajo za vsebino in jezik prispevkov. The autors are responsible for the content and for the language of their contributions. Revija izhaja dvakrat do štirikrat letno / The Journal is published two to four times annually Zamenjava / Exchange Biblioteka SAZU, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 462, E-pošta / E-mail: sazu-biblioteka@zrc-sazu.si © 2021, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elek tronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja last- nikov avtorskih pravic. / All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmit- ted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) je vključena v / is included into: Index to Scientific & Technical Proceedings (ISTP, Philadelphia) / Index to Social Sciences & Humanities Proceedings (ISSHP, Philadelphia) / GeoRef Serials / BIOSIS Zoological Record / Internationale Bibliographie des Zeitschriften (IBZ) / Redakcion Homo / Colorado State University Libraries / CABI (Wallingford, Oxfordshire). FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) izhaja s finančno pomočjo / is published with the financial support Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS / Slovenian Research Agency. Naslovnica: Rjavkasti šaš (Carex brunnescens) v združbi s Scheuchzerjevim muncem (Eriophorum scheuchzeri) na planini Na Kalu. Foto: I. Dakskobler. Cover photo: Carex brunnescens in community with Eriophorum scheuchzeri on the alp Na Kalu. Photo: I. Dakskobler. Folia_2021_2.indb 228 3. 02. 2022 06:22:13 Folia biologica et geologica · Volume / Letnik 62 · Number / Številka 2 · 2021 VSEBINA CONTENTS Metka Culiberg & Mitja Zupančič 231 Ob stoletnici rojstva akademika dr. Alojza Šerclja Igor Dakskobler & Ivan Kreft 235 Akademik Mitja Zupančič – devetdesetletnik Mateja Germ 239 Ob osemdesetletnici akademika Ivana Krefta RAZPRAVI / ESSAYS Igor Dakskobler, Branko Vreš, Brane Anderle & Andrej Martinčič 241 Nova spoznanja o nahajališčih in rastiščih vrst Carex brunnescens (Pers.) Poir. in Carex canescens L. v Julijskih Alpah 241 New findings about localities and sites of Carex brunnescens (Pers.) Poir. and Carex canescens L. in the Julian Alps Branko Vreš & Tatjana Čelik 255 Novosti o pojavljanju vrste Carex lasiocarpa v Sloveniji 255 New data on the occurrence of Carex lasiocarpa in Slovenia Folia_2021_2.indb 229 3. 02. 2022 06:22:13 Folia_2021_2.indb 230 3. 02. 2022 06:22:13 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2, 231–233, LJUBLJANA 2021 OB STOLETNICI ROJSTVA AKADEMIKA DR. ALOJZA ŠERCLJA Metka CULIBERG1 & Mitja ZUPANČIČ2 http://dx.doi.org/10.3986/fbg0085 Akademik Alojz Šercelj se je rodil 8. decembra 1921. Po končani Klasični gimnaziji v Ljubljani se je zaradi veselja do jezikov leta 1941 odločil za študij grščine in latinščine s primerjalnim jezikoslovjem na Filozofski fakulteti. Med drugo svetovno vojno je študij preki- nil, po vojni pa nadaljeval s študijem biologije in geo- logije ter leta 1948 diplomiral. Leta 1961 je na Bioteh- niški fakulteti doktoriral s tezo »Naseljevanje gozdne vegetacije v Sloveniji od zadnje poledenitve do danes«. Na podlagi razprave »Pelodne analize pleistocenskih in holocenskih sedimentov Ljubljanskega barja« se je leta 1969 habilitiral za izrednega profesorja. Leta 1989 je bil izvoljen za izrednega člana in leta 1997 za red- nega člana SAZU. Z izjemo prvih nekaj let, ko je poučeval geologijo kot srednješolski profesor, je celotno delovno dobo in še celo desetletje po upokojitvi posvetil palinologiji oz. paleovegetacijskim raziskavam. Po prihodu na SAZU leta 1954 je v okviru Arheološkega inštituta organiziral palinološki laboratorij in takoj začel delo s palinološki- mi ter s ksilotomskimi in karpološkimi analizami. Od leta 1980 je z delom nadaljeval na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija na SAZU (od leta 1981 v okviru Znan- stvenoraziskovalnega centra SAZU). Strokovno se je izpopolnjeval v paleobotaničnih laboratoijih v Nemči- ji, na Poljskem, v Italiji, Rusiji ter Franciji in že kmalu s številnimi odmevnimi predavanji sodeloval na med- narodnih botaničnih srečanjih in simpozijih. Na področju palinoloških raziskav v Sloveniji sicer ni bil pionir, saj je že v začetku 20. stoletja na Ljubljan- skem barju F. Firbas pelodno analiziral nekaj šotnih vrtin, biologinja Ana Budnar pa je palinološko razis- kala plasti iz mamutovega najdišča v Nevljah (1944), pozneje pa še barja na Pokljuki in Pohorju (1958). Po daljšem premoru pa je v začetku šestdesetih let s palinološkimi raziskavami začel svoje raziskovalno delo Alojz Šercelj. Njegov raziskovalni prostor je prvenstve- 1 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1000 Ljubljana, Novi trg 2; e-mail: meta.culiberg@ gmail.com. 2 Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1000 Ljubljana, Novi trg 3; e-mail: sazu@sazu.si. Sl. 1. Akademik Alojz Šercelj, Portret. (Foto: Žiga Culiberg) Folia_2021_2.indb 231 3. 02. 2022 06:22:13 METKA CULIBERG & MITJA ZUPANČIČ: OB STOLETNICI ROJSTVA AKADEMIKA DR. ALOJZA ŠERCLJA 232 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 no obsegal slovensko ozemlje, pogosto pa je sodeloval tudi pri paleobotaničnih raziskovanjih na Hrvaškem, največ v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini in v Srbiji. Že kmalu po začetku palinoloških raziskovanj na Ljubljanskem barju je ovrgel tezo o popolnoma svoj- stvenem razvoju gozdne vegetacije v Sloveniji, ki jo je postavil Firbas na podlagi napačno interpretiranih, le nekaj tisoč let obsegajočih, a na ves postglacial razte- gnjenih šotnih profilov z Ljubljanskega barja. Vse Šer- cljeve pelodne raziskave so namreč kazale, da je razvoj gozdne vegetacije od konca ledene dobe pred 10.000 leti v našem prostoru potekal podobno, kot so ga pali- nologi ugotovili za srednjo Evropo, le da so se tam goz- dne faze zaradi postopnega umikanja ledenikov proti severu vrstile z več tisočletnim zamikom. Ugotovil je še, da je bilo zaporedje dveh zgodnjih gozdnih faz – leske in mešanega hrastovega gozda – obrnjeno, nam- reč, da je slednja južno od Alp dosegla višek pred les- kovo fazo. S pelodnimi diagrami je A. Šercelj dokazal, da so pri nas že v poznem glacialu po umiku ledenikov tla najprej poselili borovi gozdiči in smreka, nekoliko po- zneje se jim je pridružila še breza. To je bila pionirska borovo-brezova faza. Z otoplitvijo v začetku holocena so se začeli hitro širiti prvi listavci: brest, javor, hrast, jesen in lipa. To je bila faza mešanega hrastovega gozda. Sledila ji je kratkotrajna faza leske, tej pa faza bukve, ki je kmalu prevladala v tedanjih gozdovih. Ko se ji je že pred dobrimi 7000 leti pridružila še jelka, je bil z najvišjo stopnjo, fazo bukve z jelko, primarni raz- voj gozda južno od Alp zaključen. Vse gozdne faze, ki so potem sledile, so bile sekundarne faze, ki za razliko od primarnih niso bile več toliko posledica podnebnih sprememb, marveč vse močneje posledica antropozoo- genega vpliva. Ko je A. Šercelj na številnih pelodnih diagramih z različnih območij Slovenije zasledoval gozdne faze, ki so si v naravnem razvoju sledile v sekularnem zapored- ju, hkrati pa so bile vse te faze druga poleg druge nav- zoče v mozaiku današnje vegetacije, je bil prepričan, da današnje nižje, inicialne stopnje ne morejo biti relikti, ki naj bi bili obtičali na določeni stop nji razvoja od konca pleistocena do današnjega časa. Tako je pri- šel do zaključka, da današnji borovi in brezovi gozdovi ne morejo biti »glacialni relikti«, kot jih je nekoč označil znani slovenski biolog in kot jih ne- kateri še danes kot take tolmačijo. Po Šercljevem prepričanju imajo današnji borovi gozdovi sku- pno le to, da so kot pionirji nastopali v poznem glacialu in da tudi danes pionirsko zaraščajo de- gradirane, za drugo vegetacijo neprimerne povr- šine. V nobenem od preštevilnih holocenskih pe- lodnih diagramov namreč ni zaznal strnjene kri- vulje visokih vrednosti borovega peloda, vedno pa je bila prisotna na ledenodobnih diagramih. Tudi današnji pragozdovi po Šercljevih spo- znanjih ne morejo biti nadaljevanje pradavnih primarnih gozdov, četudi človek v njih ni nikoli posegal. So le naravi prepuščeni gozdovi. Z raziskavami makroskopskih rastlinskih ostankov, predvsem zoglenelih ostankov lesa iz paleolitskih najdišč v Sloveniji, je pogosto ugoto- vil poleg prevladujočega oglja iglavskega lesa tudi oglje mezofilnih drevesnih vrst, včasih tudi spo- radično prisotnost njihovega peloda. To pa mu je pomenilo, da so se v bližnji okolici takratnih člo- vekovih bivališč v obdobju zadnje poledenitve v posebnih zavetnih legah, mikrorefugijih, obdrža- li tudi nekateri listavci. Ko pa so se podnebne raz- mere v poznem glacialu začele postopoma izbolj- ševati, se je od tam začela naglo širiti preživela drevesna vegetacija. Izsledke svojih dolgoletnih raziskovanj in spoznanj je združil v slovensko-angleški mono- Sl. 2. Alojz Šercelj (desno) in Mitja Zupančič pri vrtanju 9 metrov globokega palinološkega profila na Ledinah na Jelovici (1980). (Arhiv Metke Culiberg) Folia_2021_2.indb 232 3. 02. 2022 06:22:13 METKA CULIBERG & MITJA ZUPANČIČ: OB STOLETNICI ROJSTVA AKADEMIKA DR. ALOJZA ŠERCLJA 233FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 grafiji Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji (Dela SAZU, 1996), ki jo z gotovostjo lahko uvrščamo med eno te- meljnih preglednih del s tega področja v srednji in ju- govzhodni Evropi. S pohvalno oceno so se nanjo od- zvali številni domači in tuji raziskovalci, npr. D. Min- šek, M. Zupančič, I. Dakskobler, W. van Zeist - Gro- ningen, B. Berglund - Lund, R.G. West - Cambridge idr. Na pobudo fitocenologa M. Zupančiča pa je v zad- njem obdobju skupaj s sodelavko M. Culiberg palino- loško raziskoval profile gozdnih tal. Tovrstna razisko- vanja so bila namenjena fitocenologom, saj so dala vpogled v razvojna dogajanja gozdov v bližnji pretek- losti in temu ustrezno tolmačenje današnjega stanja gozdnih fitocenoz, ponujajo pa tudi razmislek o bodo- čih posegih in racionalnem izkoriščanju gozdov. Kot cenjen strokovnjak za paleopalinologijo je imel A. Šercelj številna predavanja doma in v tujini, bil je član vrste domačih in mednarodnih društev oziroma organizacij, dolgoletni član uredniškega od- bora dveh znanstvenih revij v Italiji. Svoje široko de- lovanje je dokazal tudi s številnimi strokovnimi oce- nami, poljudnoznanstvenimi članki in strokovnimi ekspertizami. Iz različnih tujih jezikov je prevedel šestnajst strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig. Od leta 1969 je kot izredni profesor občasno predaval na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ljubljan- ske univerze. Leta 1965 je za rezultate svojega raziskovalnega dela prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Leta 2000 je postal častni član Slovenskega arheološkega društva in leta 2001 častni član Botaničnega društva Slovenije. Leta 1973 mu je ameriški Geološki raziskovalni center pri Ministrstvu za notranje zadeve (U.S. Geological Survey) podelil Certifikat za zasluge (Certificate of Merit) za palinološka raziskovanja, ki jih je opravil v pogorju Sierra Nevada. Njegovo raziskovalno delo in rezultati, plod velike- ga znanja in vztrajnega dela, so bili v mednarodnem prostoru sprejeti z vsesplošnim priznanjem in visoko cenjeni. Ob vsem tem pa je bil A. Šercelj topel in skro- men človek, ki so ga odlikovali poštenje, delavnost, res- nicoljubnost in kolegialnost. Vedno je bil pripravljen na pogovor in svoja razmišljanja je nesebično delil s kolegi iz različnih strok. Kot široko razgledanega in klasično izobraženega intelektualca so ga zanimala tudi druga znanstvena, strokovna ali življenjska področja. Govoril je več jezikov, rad je poslušal klasično glasbo, kot samo- uk je rad igral klavir in orgle. Od mladih let pa vse do- kler so mu dopuščale moči pa je rad zahajal v gozdove, opazoval in zaznaval dogajanja v njih in se v mislih po- gosto sprehajal tudi po njihovi preteklosti. Sl. 3. A. Šercelj v pogorju Sierra Nevade (1973). (Arhiv Marka Šerclja) Folia_2021_2.indb 233 3. 02. 2022 06:22:15 Folia_2021_2.indb 234 3. 02. 2022 06:22:15 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2, 235–237, LJUBLJANA 2021 AKADEMIK MITJA ZUPANČIČ – DEVETDESETLETNIK Igor DAKSKOBLER1 & Ivan KREFT2 http://dx.doi.org/10.3986/fbg0086 Nestor slovenskih fitocenologov, redni član SAZU ter častni član Botaničnega društva Slovenije, ZRC SAZU in Slovenske znanstvene fundacije, akademik Mitja Zupančič bo 25. decembra 2021 praznoval 90-letnico življenja. Po izobrazbi gozdarski inženir se je že v štu- dentskih letih navdušil za fitocenologijo, vedo o ra- stlinskih združbah. Dejavno je sodeloval s tremi ute- meljitelji fitocenologije v Sloveniji, Gabrijelom Toma- žičem, Vladom Tregubovim in Maksom Wraberjem pri pionirskih raziskavah gozdnega rastja na primer v Zgornji Savski dolini in v Snežniškem pogorju. Fito- cenologiji je ostal zvest do zdaj. V mnogih zelo teh- tnih, pogosto monografskih objavah je obdelal števil- ne rastlinske združbe, predvsem gozdne in grmiščne, pri čemer je največ pozornosti posvetil smrekovjem, jelovjem, ruševju, podvisokogorskim vrbovjem, bu- kovjem, črnogabrovjem in hrastovjem ter sukcesij- skim procesom v njih, v vseh delih Slovenije, a tudi širše, na Balkanskem polotoku. Je avtor ali soavtor več fitogeografskih členitev Slovenije in številnih fito- cenoloških kart. Znan je kot izjemno temeljit pisec, ki skrbno dela fitocenološke popise, jih natančno uredi v preglednice in vedno ustrezno primerja s spoznanji drugih kolegov. Zato ima že dolgo mednarodni ugled in ga cenijo kolegi sosednjih srednje- in jugovzhodno- evropskih držav. Bil je dolgoletni vodja geobotanične skupine Biološkega inštituta Jovana Hadžija in direk- tor Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Je člove- ško čuteč in prijazen, vedno pripravljen pomagati, pogost pisec recenzij in spominskih zapisov o svojih kolegih. Njegova obsežna bibliografija je bila objavlje- na ob njegovi 80. letnici, dopolnili smo jo z novimi objavami ob njegovi 85. letnici (za obdobje 2012-2016), a tudi v zadnjem obdobju (2017-2021) je še zelo deja- ven in sam ali s soavtorji obogatil našo strokovno lite- 1 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Regijska razisko- valna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, Igor.Dakskobler@zrc-sazu.si 2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si Folia_2021_2.indb 235 3. 02. 2022 06:22:15 IGOR DAKSKOBLER & IVAN KREFT: AKADEMIK MITJA ZUPANČIČ – DEVETDESETLETNIK 236 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 raturo s tehtnimi deli. V nadaljevanju povzemamo le nekatera od njih. Kdo, če ne on, je sposoben napisati razvoj fitoce- nologije v Sloveniji od njenega začetka med obema sve- tovnima vojnam do zdaj – in objavil ga je leta 2017. Nekaj let pozneje (2020) se je primerjalno posvetil di- narskim jelovo-bukovim gozdovom, ki jih je spoznal in raziskoval že pred več kot 60 leti v Snežniškem po- gorju in kasneje tudi drugod v Dinarskem gorstvu. Meni, da to gozdno združbo v njenem celotnem obmo- čju razširjenosti lahko uvrstimo v isto asociacijo. Zanjo najbolj ustrezno ime bi bilo Rhamno fallaci-Fagetum, saj se kranjska kozja češnja (Rhamnus fallax) v dinar- skem jelovo-bukovju pojavlja v njegovem celotnem ob- močju razširjenosti. Leta 2107 so skupaj z žal že pokojnima prijateljema Jožetom Skumavcem (njemu je posvetil tudi nekrolog) in Jožetom Mihoričem objavili zanimivo monografsko študijo o rastlinstvu in rastju doline Kot v Triglavskem pogorju, skupaj z Jožetom Skumavcem in še dvema ko- legoma pa predstavili botanično posebnost toploljubno škrlatnomodro ptičje seme (Buglossoides purpurocae- rulea) nad dolino Radovne. Isto leto je v zborniku ob- čine Dobrova-Polhov Gradec objavil tudi članek o naj- pogostejših drevesnih vrstah na Polhograjskem. V letu 2018 je skupaj z Brankom Vrešem napisal zelo tehtno fitogeografsko razpravo. Na podlagi zdaj znane razširjenosti rastlin in rastlinskih združb sta iz- delala novo, temeljito členitev Slovenije na fitogeograf- ske enote, regije, province in distrikte. Leto kasneje (2019) sta skupaj z Andrejem Rozma- nom, zdajšnjim predavateljem fitocenologije na goz- darskem oddelku Biotehniške fakultete, tehtno ovre- dnotila pionirsko delo premalo znanega fitocenologa Stanka Cveka v Kamniški Bistrici. Cvekov elaborat iz leta 1955 je najbrž prvi elaborat, ki podaja gozdnogoji- tvene smernice na podlagi gozdnih združb. Objavila sta njegovo fitocenološko karto (eno prvih v našem prostoru) in takrat ugotovljene združbe primerjala z zdajšnjim vedenjem in poimenovanjem. Napisala sta zelo zanimivo razpravo, v kateri sta povezala pionirsko obdobje gozdne fitocenologije v Sloveniji s sedanjim poznavanjem in sodobnimi pristopi. Mitja Zupančič je opravljal mnoge zadolžitve v okviru SAZU. Od januarja 2002 do decembra 2006 je bil tajnik IV. razreda SAZU. Vrsto let (1996-2016) je bil glavni urednik Razprav IV. razreda SAZU, oziroma Folia biologica et geologica kot se je publikacija preime- novala leta 2009. Ob preimenovanju je poskrbel za vse- binsko in oblikovno preoblikovanje razredne publika- cije. Že kot urednik je skrbel za zagotavljanje znanstve- ne, oblikovne in jezikovne kakovosti prispevkov, z re- cenzijami še vedno redno skrbi za znanstveno ustre- znost objavljenih znanstvenih razprav in drugih objav. Akademik Zupančič posebej skrbi za znanstveno sodelovanje z Gozdarskim inštitutom Slovenije, zlasti pri organizaciji skupnih posvetovanj in objav IV. ra- zreda SAZU in Gozdarskega inštituta Slovenije. Pri tem poudarja naravovarstvene, okoljevarstvene in traj- nostne vidike gozdarstva in širše kmetijstva in bioteh- niških področij. Ves čas skrbno spremlja tudi razvoj delovanja in organizacijske vidike Biološkega inštituta Jovana Hadžija (je tudi dolgoletni član njegovega znan- stvenega sveta) in ZRC. Mitja Zupančič še v svojem 90 letu in v težavnem obdobju epidemije, če je le mogoče, od doma na Trubar- jevi ulici prihaja na Novi trg, kjer ima na sedežu SAZU svoj prostor. Tam dela nekaj ur, hodi na sprehode na Golovec in s hčerko Nino se podajata na lažje pohode, bodisi na Kras, a tudi v gore, predvsem na njemu ljubo Pokljuko in vrhove nad njo. Srečanje z njim je kot sreča- nje z že od daleč opaznim macesnom, ki se mu sicer poznajo leta, a kljub temu je njegova krošnja še vedno živa, vitalna in lahko ga samo spoštljivo občuduješ. IZBOR SLAVLJENČEVIH OBJAV V ZADNJIH PETIH LETIH Suhadolc, M., N. Zupančič, M. Zupančič & H. Grčman, 2019: Pedološke in geokemične lastnosti gozdnih tal osrednje Slovenije na različnih litoloških podlagah. V: Krč, J. (ur.): Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom : zbornik prispevkov posvetovanja. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, pp. 13–18. Zupančič, M. 2017: Fitocenologija v Sloveniji skozi čas. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 58 (2): 175–181. Zupančič, M., 2017: Najpogostejše drevesne vrste na Polhograjskem. Domači kraji. Zbornik Občine Dobrova–Pol- hov Gradec in okoliških krajev 3 (3): 15–34. Zupančič, M., J. Skumavec & J. Mihorič, 2017: Floristične in vegetacijske zanimivosti Kota (Julijske Alpe, SZ Slo- venija). Naravoslovno društvo Bled, Zgornje Laze: Naravoslovni vodniki, 2, 71 pp. Zupančič, M., J. Skumavec, A. Rozman & I. Dakskobler, 2017: New localities of Buglossoides purpurocaerulea (L.) I. M. Johnston in the Julian Alps (NW Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 58 (2): 89–100. Folia_2021_2.indb 236 3. 02. 2022 06:22:16 IGOR DAKSKOBLER & IVAN KREFT: AKADEMIK MITJA ZUPANČIČ – DEVETDESETLETNIK 237FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Zupančič, M. & B. Vreš, 2018: Phythogeographic analysis of Slovenia. Fitogeografska oznaka Slovenije. Folia bio- logica et geologica (Ljubljana) 59 (2):159–211. Zupančič, M. & A. Rozman, 2019: Prva fitocenološka raziskovanja v Kamniški Bistrici (ob 70. obletnici Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 60 (1): 187–213. Zupančič, M., 2020: Syntaxonomic problem of Illyrian (Dinaric) fir-beech forests (Abieti-Fagetum dinaricum (illyricum) s. lat.). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 61 (2): 239–255. Zupančič, M. & B. Vreš, 2021: Ob stoletnici rojstva akademika Ernesta Mayerja. Folia biologica et geologica (Lju- bljana) 62 (1): 5–10. DRUGI VIRI Cvek, S., 1955: Opis gozdnih združb doline Kamniške Bistrice, s posebnim ozirom na gozdnogojitvneo problematiko. Popis iz kopije avtorjeve habilitacije na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Ljubljani (Ljubljana): 54–81. Dakskobler, I., 2017: Gozdar in fitocenolog Mitja Zupančič – petinosemdesetletnik in častni član Botaničnega dru- štva Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 39: 77–79. Dakskobler, I., 2021: Akademik dr. Mitja Zupančič – devetdesetletnik. Hladnikia (Ljubljana) 48: 64–67. Kreft, I., 2016: Ob 85-letnici akademika Mitje Zupančiča, dolgoletnega urednika (1996-2016) Razprav IV. razreda SAZU, oziroma FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA. Academician Mitja Zupančič, 85-years jubilee of former Editor-in-Chief of FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 57 (2): 5-6. Folia_2021_2.indb 237 3. 02. 2022 06:22:16 Folia_2021_2.indb 238 3. 02. 2022 06:22:16 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2, 239–240, LJUBLJANA 2021 OB OSEMDESETLETNICI AKADEMIKA IVANA KREFTA Mateja GERM1 http://dx.doi.org/10.3986/fbg0087 V letu 2021 praznuje akademik Ivan Kreft svojo osem- desetletnico. I. Kreft je v Evropi in Aziji široko priznan znanstvenik in učitelj na področju genetskih in nutricionističnih raziskav ajde, ječmena in drugih poljščin. Prof. Ivan Kreft je vzporedno študiral agronomijo in biologijo, po agronomski univerzitetni diplomi in diplomi za predmetnega učitelja biologije na Univerzi v Ljubljani, je študij nadaljeval na biologiji na Univerzi v Lundu, Švedska, kjer je diplomiral iz genetike in fiziologije rastlin ter magistriral iz genetike. Zadnje leto bivanja na Švedskem ga je senat Univerze v Lundu imenoval za honorarnega učitelja, študentom je pre- daval v švedščini. Od 1968 je deloval na Biotehniški fakulteti v Lju- bljani, najprej kot strokovni sodelavec, potem kot asis- tent, docent in profesor. Po upokojitvi na fakulteti je dve leti delal na Gozdarskem inštitutu Slovenije, v zad- njem obdobju pa koordinira raziskave ajde na Inštitutu za nutricionistiko v Ljubljani. V sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Institutom Jožef Stefan, Kemijs- kim inštitutom in številnimi tujimi partnerji, zlasti na Slovaškem, Kitajskem, v Južni Koreji in na Japonskem, razvija nove pristope in načine raziskav ajde in drugih poljščin. Prof. Kreft je prvi v Sloveniji osnoval in oblikoval univerzitetni študijski predmet Genetika, najprej za študente agronomije na Biotehniški fakulteti in kasne- je predmet Genetika evkariontov za študente biologije ter predmet Genetika kmetijskih rastlin na agronomi- ji. Je avtor prvega slovenskega gimnazijskega učbenika genetike (Kreft 1977). V študijskem letu 1992/93 je bil gostujoči profesor na Univerzi v Kjotu na Japonskem; 2001 na Univerzi Shanxi, Taiyuan na Kitajskem, in 2010 ponovno na Japonskem, na Univerzi Kobe Gaku- in v Kobeju. Za slovensko gensko banko zbira semena kmetij- skih rastlin po vsej Sloveniji in na vzhodu do Črne gore in Kosova. Terensko delo ga vodi na vzhod do Butana, Filipinov, Kitajske, Koreje in Japonske (Kobal 2007, Kreft 2020, Germ 2021). S sodelavci raziskuje genet- ske, fiziološke in druge osnove kakovosti in uporabno- sti pridelkov ajde, ječmena, pire, pšenice, tritikale, ko- ruze, stročnic in buč; ter šentjanževko in divje soro- dnike ajde, zlasti vsebnost in razporeditev sekundar- nih metabolitov, selena, cinka, proteinov, škroba in vlaknin ter ultrastrukturne lastnosti semen. Njegovi, v mednarodnem merilu najbolj odmevni rezultati raziskav, vključujejo vpliv genetskih dejavni- kov na razporeditev in funkcijo prehransko pomemb- nih asimilatov v rastlinah. Prvi je s sodelavci odkril in objavil rezultate o epigenetskem vplivu mineralnih elementov, zlasti selena na rastline naslednje generaci- je. Med najpomembnejšimi rezultati njegovih raziskav je odkritje vplivov genotipov škrobnih mutantov graha in genotipov ajde na procese nastanka retrogradirane- ga škroba. Na primerih visokolizinskega ječmena, de- terminantnih genotipov ajde in pri aloplazemski pše- nici, je prvi podrobno opredelil pleiotropne lastnosti genov, povezanih z alokacijo asimilatov pri rastlinah in razvil predlagane ideotipe rastlin. Raziskovalne metode, ki jih je razvil, in rezultati njegovih raziskav, omogočajo vračanje pridelovanja ajde, zlasti tatarske v Sloveniji. Sodeluje pri uvajanju 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Jamnnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-mail: mateja.germ@bf.uni-lj.si Folia_2021_2.indb 239 3. 02. 2022 06:22:16 MATEJA GERM: OB OSEMDESETLETNICI AKADEMIKA IVANA KREFTA 240 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 pridelovanja ajde v drugih državah, tudi na Švedskem, kjer doslej te poljščine niso širše pridelovali. Sodelova- nje I. Krefta pri popolnoma novem pridelovanju ajde na Tasmaniji (Avstralija) in zagotavljanju kakovostnih pridelkov za avstralsko in japonsko tržišče je vzbudilo veliko zanimanje v mednarodnem tisku (Kariya & Hanasaki 1990). Leta 1995 je pri založbi Kmečki glas izšla njegova knjiga o ajdi in kasneje je pri isti založbi sodeloval z uvodnimi deli z botaničnimi opisi pri knjigah o ajdi, ječmenu, prosu in ovsu. Leta 1999 (razširjena izdaja 2007) je bil prvi avtor nemške strokovne knjige o ajdi Das Buchweizenbuch, ki je izšla v Luksemburgu. Leta 2003 je bil prvi urednik knjige Ethnobotany of Buckw- heat (Jinsol Publ. Co., Seoul), ki je doslej edina knjiga o načinih pridelovanja in uporabe ajde po vsem svetu. Souredil je dve knjigi o raziskavah genetskih virov ajde (Academic Press, London). Lani je pri SAZU izšla nje- gova monografija Grenko seme tatarske ajde. Najbolj odmevne razprave objavlja v mednarodnih znanstve- nih revijah kot so Journal of Experimental Botany, Jo- urnal of Royal Society Interface, Journal of Cereal Sci- ence, Food Chemistry, Journal of Agricultural and Food Chemistry, New Phytologist, Breeding Science in Plants. Leta 1980 je v Ljubljani organiziral prvi mednaro- dni simpozij o ajdi. Mednarodne znanstvene simpozi- je o ajdi od takrat organizirajo v različnih deželah sveta, vsako tretje leto. Dvanajstega je s sodelavci po triintridesetih letih zopet organiziral v Sloveniji. Pred dvema letoma je prof. Kreft sodeloval pri pripravah na simpozij v Indiji in sodeluje tudi v pripravah na pet- najstega, ki je predviden za leto 2022 na Poljskem. Krajši čas je bil urednik Proteusa in je urednik revij Folia biologica et geologica in Fagopyrum ter soured- nik in recenzent drugih mednarodnih publikacij. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil eden od ustanovnih članov Društva genetikov Slovenije (kas- neje preimenovano v Slovensko genetsko društvo). Od začetka sodeluje pri Botaničnem društvu Slovenije, je član komisije za botanični slovar pri ZRC SAZU in redni član SAZU. Prejel je priznanje ambasador RS v znanosti, častni doktorat na Kmetijski univerzi v Nitri na Slovaškem ter več drugih domačih in mednaro- dnih priznanj. O ajdi in drugih poljščinah razlaga in pojasnjuje poslušalcem z velikim in nalezljivim žarom, zato ima širok krog sodelavcev na BF - na oddelku za biologijo, agronomijo in živilstvo, na Institutu Jožef Stefan, Inštitutu za nutricionistiko, Fakulteti za farmacijo in na Gozdarskem inštitutu Slovenije ter po svetu v Ev- ropi in Aziji. Raziskav se loteva z intuicijo in temeljitim študijem, je predan učitelj in mlajše kolege navdušuje za raziskovalno delo. Slika 1. Prof. Kreft nabira vzorce ajde za kasnejše analize LITERATURA Germ, M., 2021. Ob osemdesetletnici akademika Ivana Kreft, Hladnikia (Ljubljana, v tisku). Kariya T. & A. Hanasaki, 1990: Oishinbo, 23, Shogakukan (Tokyo), 135-156. Kobal, E., 2007. Ivan Kreft. V: Strast po znanju in spoznavanju, 2. knjiga, Ustanova Slovenska znanstvena fun- dacija (Ljubljana): 188-196. Kreft, I. 1977: Biologija. III, Genetika: učbenik za srednje šole. Državna založba Slovenije (Ljubljana) 65 str. Kreft, 2020, I. Grenko seme tatarske ajde. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, (Ljubljana) 79 str. Folia_2021_2.indb 240 3. 02. 2022 06:22:16 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2, 241–253, LJUBLJANA 2021 NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS (PERS.) POIR. IN CAREX CANESCENS L. V JULIJSKIH ALPAH NEW FINDINGS ABOUT LOCALITIES AND SITES OF CAREX BRUNNESCENS (PERS.) POIR. AND CAREX CANESCENS L. IN THE JULIAN ALPS Igor DAKSKOBLER1, Branko VREŠ2, Brane ANDERLE3 & Andrej MARTINČIČ4 http://dx.doi.org/10.3986/fbg0088 IZVLEČEK Nova spoznanja o nahajališčih in rastiščih vrst Carex brunnescens (Pers.) Poir. in Carex canescens L. v Julijskih Alpah Na podlagi terenskih raziskav v letih 2018-2021 smo ugotovili, da šaš, ki uspeva v nizkih barjih in povirjih pod grebenom Loške stene nad dolino Bale v Julijskih Alpah ni Carex brunnescens, kot smo objavili leta 2009, pač pa C. ca- nescens. Prišli smo do novih spoznanj o rastiščih obeh omenjenih šašev v Sloveniji. Ključne besede: f lora, vegetacija, nizka barja, Carex ca- nescens, Julijske Alpe, Slovenija ABSTRACT New findings about localities and sites of Carex brunnes- cens (Pers.) Poir. and Carex canescens L. in the Julian Alps Based on our field research in 2018-2021 we recognized that the sedge that occurs in fens and springs under the ridge of Loška Stena above the Bala valley is not Carex brunne- scens (as we reported in 2009), but C. canescens. We present new findings about sites of both sedges in Slovenia. Key words: f lora, vegetation, fens, Carex canescens, Ju- lian Alps, Slovenia 1 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Regijska razisko- valna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, Igor.Dakskobler@zrc-sazu.si 2 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Novi trg 2, SI- 1000 Ljubljana, Brane.Vres@zrc-sazu.si 3 Hraše 34, SI-4248 Lesce, brane.anderle@gmail.com 4 Zaloška 78 a, SI-1000 Ljubljana, andrej.martincic@siol.net Folia_2021_2.indb 241 3. 02. 2022 06:22:16 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 242 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 V letih 2018-2021 smo prišli do novih spoznanj o rastiščih in razširjenosti vrste Carex brunnescens v Sloveniji in ugotovili našo napačno določitev tega šaša v mokriščih pod grebenom Loške stene nad dolino Bale. Od tam smo pred leti (Dakskobler, Anderle & Vreš 2009: 79–81 in 110) objavili njegova nova nahajališča. Pri njihovem ponovnem obisku, herbari- jskih nabirkih in natančnem pregledu rastlin pod lupo v laboratoriju, smo ugotovili, da dejansko tam uspeva 1 UVOD le vrsta Carex canescens, in vse ugotovitve o združbah na teh mokriščih se torej nanašajo le na to vrsto. Fitocenološko preglednico v članku iz leta 2009 (tabelo 3), ki tudi vsebuje našo napačno določitev, smo zato popravili, dopolnili in jo objavljamo znova (pregled- nica 1 v tem članku). Prav tako smo poleti 2021 natančneje preučili rastišča vrste Carex brunnescens na pl. Na Kalu (pl. Na Kolu) in jih bomo prikazali s fitocenološko tabelo. 2 METODE Fitocenološke popise smo naredili po ustaljeni srednje- vropski metodi (Braun-Blanquet 1964) in jih vnesli v podatkovno bazo FloVegSi (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Na popisnih ploskvah smo nabrali mahove in jetrenjake, ki jih je potem soavtor Andrej Martinčič določil v laboratoriju. Popise v preglednici 1 smo uredili z metodo kopičenja na podlagi povezovan- ja (netehtanih) srednjih razdalj – “(Unweighted) aver- age linkage clustering” – UPGMA, ob uporabi Wishar- tovega koeficienta podobnosti (1-similarity ratio). Numerične primerjave smo izdelali s programskim paketom SYN-TAX (Podani 2001). Nomenklaturna vira za imena praprotnic in semenk sta Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007) in podatkovna baza FloVegSi. Nomenklaturni vir za imena mahov je Hod- getts et al. (2020). Geografske koordinate popisov so določene po slovenskem geografskem koordinatnem sistemu D 48 (cona 5) po Besselovem elipsoidu in z Gauss-Krügerjevo projekcijo. 3 REZULTATI 3.1 Morfološke razlike med vrstama Carex cane- scens in C. brunnescens Razlika med šašema Carex canescens in C. brunnescens je najbolj očitna pri njunem cvetu in ovoju ploda (mošnjičku). Pri prvi vrsti so krovne pleve zelenkasto rumene, pri drugi vrsti rjavkaste. Mošnjiček pri prvi vrsti ima manj razločen kljunec kot mošnjiček pri drugi vrsti. Te razlike ponazarjamo z dvema fotografi- jama (sliki 1 in 2). 3.2 Vrsta Carex canescens Do popravkov oz. revizije smo prišli na podlagi na- slednjih nabirk vrste Carex canescens: 9547/4 (UM94): Slovenija, Julijske Alpe, Mangart, Prodi, zakisano travišče tik ob močvirju z muncem (Eri- ophorum scheuchzeri), 1960 m nm. v. Leg. I. Dak- skobler, 28. 8. 2019, rev. J. Koopman, 29. 7. 2020, herbarij LJS. 9647/2 (UM93): Slovenija, Julijske Alpe, dolina Bale, Spodnji Lepoč, nizko barje in njegovo obrobje, 1690 m nm. v. Leg. I. Dakskobler, 7. 8. 2020, rev. B. Vreš, herbarij LJS; Veliki Razor – Zgornji Lepoč (Lašte) pod Morežem, okoli 1810 m nm. v., nizko barje. Leg. I. Dakskobler, 28. 8. 2018, rev. B. Vreš, herbarij LJS. Združbe, v katerih uspeva ta šaš pod Mangartom in Morežem prikazuje preglednica 1. To je popravljena in razširjena preglednica 3 iz članka Dakskobler, An- derle & Vreš (2009). Dopolnjena je tudi z določitvami mahov, ki jih je opravil eden od avtorjev tega članka, Andrej Martinčič. Vrsto Carex canescens na Zgornjem Lepoču omenja že Dobravec (1993). Carex canescens je sicer diagnostična vrsta zveze Caricion fuscae oz. Caricion canescenti-nigrae, torej močvirij s prevladujočimi šaši in zelišči na nekarbonat- nih tleh v zmernem delu Evrope in na višjih nadmor- skih višinah v Sredozemlju (Aeschimann 2004, Šilc & Čarni 2012). Njegovo razširjenost v Sloveniji povze- majo Kocjan et al. (2020: 50–51). Najbolj pogost je v alpskem fitogeografskem območju: v Julijskih Alpah predvsem na Pokljuki in Jelovici, v osrednjih in vzhod- Folia_2021_2.indb 242 3. 02. 2022 06:22:16 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 243FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Slika 1: Zgoraj mošnjička vrste Carex brunnescens (Pl. Na Kalu), spodaj mošnjička vrste C. canescens (Spodnji Lepoč nad dolino Bale). Foto: B. Vreš. Figure 1: Above is peryginium (utricle) of Carex brunnescens (alp Na Kalu), bellow is peryginium (utricle) of C. canescens (Spodnji Lepoč above the Bala valley). Photo: B. Vreš. Slika 2: Klaski vrste Carex canescens – desno (Spodnji Lepoč) ter klaski vrste C. brunnescens – levo (pl. Na Kalu). Foto: B. Vreš. Figure 2: Spikelet of Carex canescens – right (Spodnji Lepoč) and spikelet of C. brunnescens – left (alp Na Kalu). Foto: / Photo: B. Vreš. Folia_2021_2.indb 243 3. 02. 2022 06:22:18 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 244 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 nih Karavankah (Pečovnik, Olševa, Mozganov vrh), v Kamniško-Savinjskih Alpah (Veliki Javornik, Smreko- vec, planina Konjščica nad dolino Lomščice pri Tržiču, Dleskovška planota) ter na Pohorju. Znana so tudi nahajališča z Ljubljanskega barja, iz okolice Slovenj Gradca, Šmartnega ob Dreti ter iz Prekmurja. Podatek iz okolice Postojne iz konca 19. stoletja kasneje ni bil več potrjen. Sivkasti šaš raste na močvirnih travnikih, barjih in v vlažnih gozdovih od nižine do subalpinske- ga pasu (Trčak in Martinčič 2007: 817). Nahajališča na Pokljuki, Jelovici in Pohorju so večinoma še v gozdnem pasu, nahajališča nad dolino Bale (Spodnji in Zgornji Lepoč, približno 1700 m in 1800 m nm. v.) so v subalpinskem pasu oz. na spodnji meji alpinskega pasu. Nahajališče v Prodih pod Mangartom je na nad- morski višini 1960 m in je že v alpinskem pasu. To je za zdaj najvišje znano nahajališče tega šaša v Sloveniji. Precej visoko, na nadmorski višini 1845 m, smo ga popisali tudi na Dleskovški planoti (9654/1): Veža, Podveža, Dleskovec, severozahodno, ob poti med rušjem. Det. A. Seliškar, B. Vreš, T. Čelik & I. Dakskob- ler, 21. 7. 2009 (vir podatkovna baza FloVegSi). Našli smo ga v združbi s prevladujočim volkom (Nardus stricta) – Nardetum strictae s. lat., podobno kot v Pro- dih pod Mangartom, a je obema popisoma skupno le pet vrst: Carex canescens, Nardus stricta, Festuca nigre- scens, Polygonum viviparum in Potentilla aurea. V pop- isih na nizkih barjih oz. povirjih pod grebenom Loške stene nad dolino Bale (Spodnji in Zgornji Lepoč) sivkasti šaš v glavnem uspeva v nizkobarjanskih združbah skupaj z munci (Eriophorum scheuchzeri, ponekod tudi E. angustifolium) in vrsto Juncus filifor- mis. Le en popis (št. 2 v preglednici 1) kaže na prehod- no združbo proti subalpinskemu travišču / steblikovju, kjer poleg tega šaša in vrste Juncus filiformis uspevajo še nekatere trave (Deschampsia cespitosa, Festuca nigre- scens) in visoke steblike (Veratrum album, Peucedanum ostruthium, Rumex arifolius). 3.3 Vrsta Carex brunnescens Edino s herbarijskim primerkom potrjeno nahajališče vrste Carex brunnescens v Sloveniji je: 9648/4 (VM02) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Pl. Na Kalu, 1600 m nm. v., B. Anderle, 3. 9. 1991 in 26. 7. 1994; J. M. Kocjan, D. Kosič, J. Koopman, H. Wieclaw, 27. 7. 2020, I. Dakskobler & B. Zupan, 26. 7. 2021, herbarij LJS. Vrsta Carex brunnescens na pl. Na Kalu (v rabi starejših domačinov iz Bohinja in Trente se ta planina imenuje Pl. Na Kolu – planina je pod goro Kol) raste v osrednjem delu nekdanjega kala, v združbi, v kateri med cevnicami prevladujeta vrsti Eriophorum scheu- Slika 3: Razširjenost vrste Carex brunnescens v Sloveniji Figure 3: Distribution of Carex brunnescens in Slovenia Folia_2021_2.indb 244 3. 02. 2022 06:22:18 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 245FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 chzeri in Juncus filiformis, med mahovi pa vrsti Drepa- nocladus aduncus in Polytrichum formosum (popis 1 v preglednici 2). Tam smo našteli okoli 12 šopov tega šaša. V najbolj mokrih delih nekdanjega kala sta pris- otni le cevnici Eriophorum scheuchzeri in Juncus fili- formis ter mahova Warnstorfia fluitans in Polytrichum formosum, ne pa tudi rjavkasti šaš. Pač pa je ta precej pogost (vsaj dvajset do trideset šopov) na severnem obrobju kala, kjer sicer prevladuje vrsta Juncus filifor- mis, a posamično uspevajo tudi druge cevnice, značilne za okoliške združbe visokih steblik (popis 2 v pregled- nici 2), glej tudi Dakskobler et al. (2021). Ta sestoj je nekoliko podoben sestoju z vrsto Carex canescens na Spodnjem Lepoču nad Balo (popis št. 2 v preglednici 1), a so jima skupne le štiri vrste: Festuca nigrescens, Juncus filiformis, Rumex arifolius in Veratrum album. Zanimivo je pojavljanje borealno-temperatno razširjene mahovne vrste Drepanocladus aduncus, značilnice mokrih rastišč (počasi tekočih voda, jezerc, večjih luž, mokrih tal). V Sloveniji je uvrščena na rdeči seznam kot potencialno ogrožena (kategorija NT) – Martinčič (2016). Večina njenih nahajališč v naši državi je v gričevnatem in spodnjem gorskem pasu, izjema je nahajališče na Korošici, ki je na nadmorski višini 1800 m (Martinčič 2018: 49). Nahajališče na pl. Na Kalu je torej še eno, kjer je v zadnjem času potrjeno uspevanje te vrste na večji nadmorski višini, v podvi- sokogorskem (subalpinskem) pasu. Mokrišče na planini Na Kalu (Na Kolu) je nepo- sredno ob precej obiskani planinski poti med Komno in Dolino Triglavskih jezer, vendar ga planinci ne ogrožajo. Očitno se izsušuje, toda to za zdaj vrsti Carex brunnescens ne škodi, saj v najbolj mokrih delih ne us- peva. Kljub vsemu pa je populacija majhna – morda okoli 50 šopov in raste na zelo majhni površini (skup- no največ pol ara). 4 ZAKLJUČKI Spoznali smo, da morfološko podobna šaša Carex ca- nescens in C. brunnescens lahko uspevata v precej po- dobnih nizkobarjanskih združbah s prevladujočima vrstama Eriophorum scheuchzeri in Juncus filiformis in da sivkasti šaš raste tudi v združbah z volkom (Narde- tum strictae s. lat.) na stiku z mokrišči in to tudi v vi- sokogorskem (alpinskem) pasu. Edino v zadnjem času potrjeno nahajališče rjavkastega šaša (Carex brunne- scens) v Sloveniji je na pl. Na Kalu (Na Kolu) na Komni, kjer je za zdaj njegova populacija še razmeroma številčna. Na tej planini raste skupaj z razmeroma redko mahovno vrsto Drepanocladus aduncus. 5 SUMMARY We found that morphologically similar sedges Carex canescens and C. brunnescens can occur in very similar fen communities with dominating Eriophorum scheuchzeri and Juncus filiformis, and that Carex cane- scens occurs also in communities with Nardus stricta (Nardetum strictae s. lat.) at the contact with wetlands, even in the alpine belt. The only recently confirmed locality of Carex brunnescens in Slovenia is on the mountain pasture Na Kalu (Na Kolu) on the Komna plateau, where its population is still relatively large and it is accompanied with a relatively rare moss species Drepanocladus aduncus. ZAHVALA Pri pisanju tega prispevka smo upoštevali tudi podatke mag. Andreja Seliškarja in Janeza Mihaela Kocjana, shranjene v podatkovni bazi FloVegSi. Pri določanju sivkastega šaša nam je pomagal tudi dr. Jacob Koop- man. Branko Zupan nam je pomagal pri terenskem delu na Komni. Raziskavo je podprla Agencija Repub- like Slovenije za raziskovalno dejavnost (raziskovalni program P1-0236). Izvleček in povzetek je prevedla Andreja Šalamon Verbič. Folia_2021_2.indb 245 3. 02. 2022 06:22:18 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 246 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 6 LITERATURA Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae–Orchida- ceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Springer Verlag, Wien– New York. Dakskobler, I., B. Anderle & B. Vreš, 2009: Novosti v flori Julijskih Alp (severozahodna Slovenija). Folia bio- logica et geologica (Ljubljana) 50 (1): 73-119. Dakskobler, I., S. Behrič, F. Küzmič, U. Šilc & B. Vreš, 2021: Priprava strokovnih izhodišč s predlogi varstvenih ukrepov za pripravo Akcijskega načrta za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Triglavskem narodnem parku – področje praprotnice in semenke ter negozdne rastlinske združbe in habitatni tipi. Končno poročilo. ZRC SAZU, Ljubljana (Elaborat, 238 pp. + priloge). Dobravec, J., 1993: Botanična inventarizacija Triglavskega narodnega parka. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana (Diplomska naloga, 152 pp.) Hodgetts N., G. L. Söderström, T. L. Blockeel, S. Caspari, C. S. Ignatov, N. Konstantinova, N. Lockhart, B. Papp, C. Schröck, M. Sim-Sim, D.Bell, N. E. Bell, H. H. Blom, M. A. Bruggeman-Nannenga, M. Bru- gues, J. Enroth, K. I. Flatberg, R. Garilleti, L. Hedenäs, D. T. Holyoak, V. Hugonot, I. Kariyawasam, H. Köckinger, J. Kučera, F. Lara & R. D. Porley, 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryol. 42 (1): 1–116. Kocjan, J. M., A. Bolčina, D. Koblar, D. Kosič, N. Šabeder & Ž. Lobnik Cimerman, 2020: Rastlinstvo in žival- stvo kalov v Kamniško-Savinjskih Alpah. Društvo za raziskovanje mokrišč Slovenije, Ljubljana, 97 pp. Martinčič, A., 2007: Carex L. – šaš. In: Martinčič, A. (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 804–821 (podrod Vignea je obdelala Branka Trčak). Martinčič, A., 2016: Updated Red List of bryophytes of Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 15 (1): 107–126. Martinčič, A., 2018: Novosti v flori mahov Slovenije 4. Hladnikia (Ljubljana) 42: 43–61. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za dolo- čanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User‘s Manual, Budapest. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113–164. Folia_2021_2.indb 246 3. 02. 2022 06:22:18 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 247FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Slika 4: Prodi pod Mangartom, mokrišče ob izviru. Foto: I. Dakskobler. Figure 4: Prodi below Mangart, wetland at spring. Photo: I. Dakskobler. Slika 5: Spodnji Lepoč nad dolino Bale. Foto: I. Dakskobler. Figure 5: Spodnji Lepoč above the Bala valley. Photo: I. Dakskobler. Folia_2021_2.indb 247 3. 02. 2022 06:22:22 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 248 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Slika 6: Veliki Razor – Zgornji Lepoč (Lašte) pod Morežem. Foto: I. Dakskobler. Figure 6: Veliki Razor – Zgornji Lepoč (Lašte) below Morež. Photo: I. Dakskobler. Slika 7: Pl. Na Kalu (Na Kolu), Zgornja Komna. Foto: I. Dakskobler. Figure 7: Alp Na Kalu, Zgornja Komna (Upper Komna plateau). Photo: I. Dakskobler. Folia_2021_2.indb 248 3. 02. 2022 06:22:26 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 249FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Slika 8: Mokrišče (nizko barje) na Pl. Na Kalu, Zgornja Komna. Foto: I. Dakskobler. Figure 8: Wetland (fen) on the alp Na Kalu, Zgornja Komna (Upper Komna plateau). Photo: I. Dakskobler. Slika 9 a: Rjavkasti šaš (Carex brunnescens) v združbi s Scheuchzerjevim muncem (Eriophorum scheuchzeri) na planini Na Kalu. Foto: I. Dakskobler. Figure 9 a: Carex brunnescens in community with Eriophorum scheuchzeri on the alp Na Kalu. Photo: I. Dakskobler. Folia_2021_2.indb 249 3. 02. 2022 06:22:29 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 250 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Slika 9 b: Rjavkasti šaš (Carex brunnescens) na planini Na Kalu. Foto: I. Dakskobler. Figure 9 b: Carex brunnescens on the alp Na Kalu. Photo: I. Dakskobler. Folia_2021_2.indb 250 3. 02. 2022 06:22:31 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 251FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Preglednica 1: Združbe z vrsto Carex canescens v nekaterih mokriščih v Julijskih Alpah Table 1: Communities with Carex canescens on some wetlands in the Julian Alps Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 276866 217600 219659 219660 272289 272288 217602 217604 Nadmorska višina v m (Elevation in m) 1960 1690 1810 1810 1810 1810 1690 1690 Lega (Aspect) NE 0 0 0 0 0 0 0 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 5 0 0 0 0 0 0 0 Matična podlaga (Parent material) AL LA LA LA Gr Gr LA LA Tla (Soil) Gl Gl Gl Gl Gl Gl Gl Gl Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 0 0 0 0 0 0 0 Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %): E1 90 100 100 100 95 70 90 90 Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %) E0 30 0 50 30 40 50 10 40 Število vrst (Number of species) 21 12 20 34 18 17 8 10 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 5 10 10 20 20 5 10 10 Datum popisa (Date of taking relevé) 8/ 28 /2 01 9 7/ 13 /2 00 7 8/ 19 /2 00 8 8/ 19 /2 00 8 8/ 28 /2 01 8 8/ 28 /2 01 8 7/ 13 /2 00 7 7/ 13 /2 00 7 Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 9547/4 9647/2 9647/2 9647/2 9647/2 9647/2 9647/2 9647/2 Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m 396168 396940 396286 396281 396277 396288 396906 396881 Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m 5144928 5140210 5140085 5140091 5140098 5140103 5140155 5140142 Nahajališče (Locality) M an ga rt - Pr od i Sp od nj i Le po č Z go rn ji Le po č Z go rn ji Le po č Z go rn ji Le po č Z go rn ji Le po č Sp od nj i Le po č Sp od nj i Le po č Scheuchzerio-Caricetea fuscae Pr. Fr. Carex canescens E1 1 3 4 3 4 3 + 4 8 100 Juncus filiformis E1 . 3 2 4 + 1 2 2 7 88 Eriophorum scheuchzeri E1 . . 1 1 1 3 + 1 6 75 Calliergonella lindbergii E0 2 . 3 2 3 1 . . 4 50 Parnassia palustris E1 . . . 1 2 + . . 3 38 Campylium stellatum E0 + . . . + . . . 1 13 Eriophorum angustifolium E1 . . . . . . 4 2 2 25 Montio-Cardaminetea Epilobium alsinifolium E1 + . + . . 2 . . 3 38 Ptychostomum schleicheri E0 . . 1 + . . 1 . 3 38 Palustriella decipiens E0 + . . + . + . . 2 25 Ptychostomum pseudotriquetrum E0 + . . . . . . . .1 13 Philonotis fontana E0 . . . . . 1 . . 1 13 Scapania undulata E0 . . . . . . . 2 1 13 Sarmentypnum exannulatum E0 . . . . . . . 2 1 13 Nardion strictae Festuca nigrescens E1 + + + 1 . . . . 4 50 Nardus stricta E1 4 . . . . . . . 1 13 Phleum rhaeticum E1 . + . . . . . . 1 13 Juncetea trifidi Geum montanum E1 2 . + 1 1 + . . 5 63 Scorzoneroides helvetica E1 + . + 1 1 . . . 4 50 Campanula scheuchzeri E1 + . + + . . . . 3 38 Luzula exspectata E1 + . . + . . . . 2 25 Potentilla aurea E1 + . . . . . . . 1 13 Juncus jacquinii E1 + . . . . . . . 1 13 Solidago virgaurea subsp. minuta E1 . + . . . . . . 1 13 Anthoxanthum nipponicum E1 . . . + . . . . 1 13 Arabidion caeruleae, Salicion herbaceae Potentilla brauneana E1 . . . + + . . . 2 25 Alchemilla fissa E1 + . . . . . . . 1 13 Salix herbacea E1 + . . . . . . . 1 13 Sibbaldia procumbens E1 + . . . . . . . 1 13 Veronica alpina E1 + . . . . . . . 1 13 Folia_2021_2.indb 251 3. 02. 2022 06:22:31 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 252 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Trifolium pallescens E1 . . + . . . . . 1 13 Carex parviflora E1 . . . + . . . . 1 13 Taraxacum sect. Alpina E1 . . . + . . . . 1 13 Elyno-Seslerietea Polygonum viviparum E1 1 . . 1 1 + . . 4 50 Poa alpina E1 1 . + + . . . . 3 38 Alchemilla exigua E1 . . + 1 1 . . . 3 38 Gentiana pumila E1 . . + + + . . . 3 38 Gentiana verna E1 . . . + . . . . 1 13 Pedicularis verticillata E1 . . . + . . . . 1 13 Poo alpinae-Trisetetalia Trifolium badium E1 . . . + + . . . 2 25 Trollius europaeus E1 . . . + + . . . 2 25 Euphrasia picta E1 + . . . . . . . 1 13 Crepis aurea E1 . . . + . . . . 1 13 Molinio-Arrhenatheretea Deschampsia cespitosa E1 . 3 1 2 2 2 . . 5 63 Dactylis glomerata E1 . 1 . . . . . . 1 13 Leontodon hispidus E1 . . . + . . . . 1 13 Trifolium pratense E1 . . . + . . . . 1 13 Mulgedio-Aconitetea Veratrum album E1 . 1 + 1 + . . . 4 50 Peucedanum ostruthium E1 . 2 + + . . r . 4 50 Heracleum pollinianum E1 r . . . . . . . 1 13 Adenostyles alliariae E1 . + . . . . . . 1 13 Rumex arifolius E1 . + . . . . . . 1 13 Senecio cacaliaster E1 . + . . . . . . 1 13 Betulo-Alnetea Salix waldsteiniana E1 . . + 1 1 + . . 4 50 Vaccinio-Piceetea Homogyne alpina E1 . . . + . . . . 1 13 Polytrichum formosum E0 . . . . . . . 1 1 13 Mahovi (Mosses) Climacium dendroides E0 1 . 2 1 1 + 2 + 6 75 Plagiomnium rostratum E0 . . + + . . + . 3 38 Sciuro-hypnum starkei (Brachythecium starkei) E0 + . . . . . . . 1 13 Brachythecium rutabulum E0 . . . . . 2 . . 1 13 Bryum sp. E0 . . . . . 2 . . 1 13 Plagiomnium ellipticum E0 . . . . . 1 . . 1 13 Marchantia polymorpha subsp. ruderalis E0 . . . . . + . . 1 13 Cephalozia bicuspidata var. bicuspidata E0 . . . . . . . + 1 13 Cephalozia lacinulata E0 . . . . . . . + 1 13 Legenda - Legend A Apnenec - Limestone L Laporovec - Marlstone Gr Grušč - Debris, Gravel Gl Organsko-mineralna tla - Molic Gleysols Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) Fr. Frekvenca - Frequency Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 Pr. Fr. Folia_2021_2.indb 252 3. 02. 2022 06:22:31 DAKSKOBLER, VREŠ, ANDERLE & MARTINČIČ: NOVA SPOZNANJA O NAHAJALIŠČIH IN RASTIŠČIH VRST CAREX BRUNNESCENS 253FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Preglednica 2: Združbe z vrsto Carex brunnescens na Komni v Julijskih Alpah Table 2: Communities with Carex brunnescens on the Komna plateau in the Julian Alps Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 286371 286375 Nadmorska višina v m (Elevation in m) 1600 1600 Lega (Aspect) 0 0 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0 0 Matična podlaga (Parent material) A A Tla (Soil) Gl Gl Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 0 Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %): E1 70 80 Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %) E0 90 5 Število vrst (Number of species) 6 14 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 20 10 Datum popisa (Date of taking relevé) 7/26/2021 7/26/2021 Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 9648/4 9648/4 Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m 405274 405286 Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m 5129617 5129617 Nahajališče (Locality) Pl. Na Kalu Pl. Na Kalu Scheuchzerio-Caricetea fuscae Pr. Juncus filiformis E1 3 4 2 Drepanocladus aduncus E0 4 + 1 Eriophorum scheuchzeri E1 2 . 1 Nardion strictae Carex brunnescens E1 1 2 2 Festuca nigrescens E1 . + 1 Mulgedio-Aconitetea Rumex arifolius E1 r 1 2 Epilobium alpestre E1 . + 1 Stellaria nemorum E1 . + 1 Veratrum album E1 . + 1 Hypericum maculatum E1 . + 1 Rumex alpinus E1 . + 1 Poo alpinae-Trisetetalia Poa alpina E1 . + 1 Epilobietea angustifolii Galeopsis speciosa E1 . + 1 Rubus idaeus E1 . + 1 Vaccinio-Piceetea Solidago virgaurea E1 . + 1 Polytrichum formosum E0 3 . 1 Legenda - Legend A Apnenec - Limestone Gl Organsko-mineralna tla - Molic Gleysols Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) Folia_2021_2.indb 253 3. 02. 2022 06:22:31 Folia_2021_2.indb 254 3. 02. 2022 06:22:31 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2, 255–275, LJUBLJANA 2021 NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI NEW DATA ON THE OCCURRENCE OF CAREX LASIOCARPA IN SLOVENIA Branko VREŠ & Tatjana ČELIK http://dx.doi.org/10.3986/fbg0089 IZVLEČEK Novosti o pojavljanju vrste Carex lasiocarpa v Sloveniji Na podlagi terenskih raziskav v letih 2001-2021 smo ugotovili, da je dlakavoplodni šaš (Carex lasiocarpa) bolj razširjen, kot je bilo znano iz dosedanjih literaturnih objav. Prišli smo do novih spoznanj o njegovih rastiščih ter pes- trosti habitatov oziroma združb v katerih raste v Sloveniji. Ključne besede: f lora, vegetacija, prehodna barja, Carex lasiocarpa, Slovenija ABSTRACT New data on the occurrence of Carex lasiocarpa in Slovenia Based on field research from the years 2001-2021, it has been discovered that the Slender Sedge (Carex lasiocarpa) is in fact more widely distributed than the previous scientific publications have shown. We have come to new conclusions regarding it‘s habitat and the diversity of communities in which the species appears in Slovenia. Keywords: flora, vegetation, transitional mires, Carex lasiocarpa, Slovenia Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Novi trg 2, SI- 1000 Ljubljana, branko.vres@zrc-sazu.si, tatjana.celik @zrc-sazu.si Folia_2021_2.indb 255 3. 02. 2022 06:22:31 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 256 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Dlakavoplodni šaš (Carex lasiocarpa Ehrh., sliki 1 in 2) je na rdečem seznamu ogroženih vrst RS (Wraber & Skoberne 1989, Anon. 2002) uvrščen v kategorijo pri- zadetih vrst (E – Endangered). Je evrosibirsko severno ameriška vrsta (Aeschimann s sod. 2004), ki u speva skoraj po vsej Evropi, a je v njenem južnem delu redka, saj so minerotrofna močvirja, ki so njen prevladujoč habitat, južno od Alp redkejša (Martinčič 1995). V Sloveniji uspeva na prehodnih in nizkih barjih na šo- tnati podlagi (Martinčič 2007). V Sloveniji je dlakavoplodni šaš prvi našel leta 1868 Karl Dežman v okolici Bevk (Primožičevo jezero) na Ljubljanskem barju. Njegove primerke je Paulin uvrstil v zbirko Flora exsiccata Carniolica pod št. 1437, Dolšak (1936) pa je v komentarju k nahajališču zapi- sal, da je zaradi izsušitve jezera vrsta z Ljubljanskega barja izginila. Martinčič (1988, 1994) je uspevanje vrste v Sloveniji ponovno potrdil, ko jo je našel leta 1983 na Zelencih med preučevanjem minerotrofnih močvirij (barij). Wraber in Skoberne (1989) sta v rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk za C. lasiocarpa objavila arealno karto po srednjeevrop- ski metodi florističnega kartiranja z le dvema takrat znanima nahajališčima, Drni/Podkoren (9548/2, Mar- tinčič A., 1983) in izginulo nahajališče z Ljubljanskega barja (0052/1, Paulin A., LJU 10455; 1900?). Med preu- čevanjem minerotrofnih močvirij (barij) po Sloveniji jo je Martinčič kasneje našel še na barjih Ledine na Jelovici, pri Ulaki na Blokah in pri Dolenji vasi blizu Ribnice (Martinčič 1994). Slednje nahajališče so po- trdili tudi leta 1998 med študentskim raziskovalnim taborom v Dolenji vasi pri Ribnici (Bačič 2000). Jogan in sodelavci (2001) so objavili arealno karto razširjeno- sti vrste, kjer je njena prisotnost označena v šestih kva- 1 UVOD Slika 1: Dlakavoplodni šaš (Carex lasiocarpa), NR Zelenci. Foto: T. Čelik. Figure 1: Slender Sedge (Carex lasiocarpa), Zelenci Nature reserve. Photo: T. Čelik. Slika 2: Dlakavoplodni šaš (Carex lasiocarpa) med Škofljico in Igom (Veliko mostišče) na Ljubljanskem barju. Foto: B. Vreš. Figure 2: Slender Sedge (Carex lasiocarpa) from the area between Škofljica and Ig (Veliko mostišče) in Ljubljansko barje. Photo: B. Vreš. Folia_2021_2.indb 256 3. 02. 2022 06:22:33 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 257FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 drantih srednjeevropskega florističnega kartiranja, po dva kvadranta pri Zelencih in na Ljubljanskem barju, ter po eden na Jelovici in v Ribniški dolini. Nahajališča z Blok niso označili. Martinčič (1994) je vegetacijske popise z dlaka- voplodnim šašem s štirih takrat znanih nahajališč uvr- stil v združbo Caricetum lasiocarpae Osvald 1923, za katero je značilnica le vrsta C. lasiocarpa. Združba je pogosta je v Skandinaviji, v srednji Evropi se pojavlja predvsem v alpskem območju, razširjena je do Sibirije. Uvrščajo jo v zvezo Caricion lasiocarpae Vanden Berg- hen in Lebrun et al. 1949, red Scheuchzerietalia palu- stris Nordhagen ex Tx. 1937 in razred Scheuchzerio palustris-Caricetea nigrae Tx. 1937 (Martinčič 1994, 1995, Šilc & Čarni 2012). Vrstna sestava združbe v Sloveniji je osiromašena v primerjavi z njenim osre- dnjim območjem razširjenosti. V obdobju 2001–2021 smo izvajali vegetacijske raziskave v habitatu barjanskega okarčka (Coe- nonympha oedippus) na Ljubljanskem barju (doktorsko delo Čelik 2003, Čelik s sodelavci 2009), floristične in vegetacijske raziskave barjanske vegetacije ter kartira- nje habitatnih tipov na območjih Zelencev in Planika (Loka pri Mengšu) v sklopu projekta Wetman (Vreš s sodelavci 2011, 2014 a, b, Čelik & Vreš 2018), floristič- no inventarizacijo na rastiščih kranjske site (Eleocharis carniolica) v NATURA 2000 območju Prevojske gmaj- ne (Vreš 2013) ter vegetacijske popise za naravovar- stveno vrednotenje habitatov izbranih NATURA 2000 kvalifikacijskih vrst barjanski okarček, strašničin mra- vljiščar (Phengaris teleius) in Loeselova grezovka (Lipa- ris loeselii) ter habitatnih tipov EU_6410 (Mokrotni travniki s prevladujočo stožko), EU_6510 (nižinski ek- stenzivno gojeni travniki) in EU_7230 (bazična nizka barja) v območju Krajinskega parka Ljubljansko barje v sklopu projektov LJUBA (Vreš & Čelik 2015, Vreš s sodelavci 2016) in PoLJUBA (Čelik s sodelavci 2021 a, b, Vreš s sodelavci 2021). Pri tem smo prišli do najdb novih nahajališč in spoznanj o rastiščih ter razširjeno- sti vrste Carex lasiocarpa v Sloveniji. S primerjavo ve- getacijskih popisov v združbi Caricetum lasiocarpe, ki jo je opredelil Martinčič (1988, 1994) na Zelencih in Jelovici (obe nahajališči sta v alpskem fitogeografskem območju) ter na Blokah in v Ribniški dolini (obe naha- jališči sta v dinarskem fitogeografskem območju), z vegetacijskimi popisi, ki smo jih izvedli v sestojih z vrsto C. lasiocarpa na mokrotnih travnikih na Lju- bljanskem barju, ki leži v predalpskem fitogeografskem območju, smo želeli ugotoviti razliko v vrstni pestrosti sestojev in njihovi sintaksonomski pripadnosti. 2 METODE Floristične in fitocenološke popise smo naredili po ustaljenih srednjevropskih metodah popisovanja (Bra- un-Blanquet 1964, Ehrendorfer & Hamann 1965) in jih vnesli v podatkovno bazo FloVegSi (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Podatke o nahajališčih smo uporabili za izdelavo karte razširjenosti vrste na podla- gi srednjevropske metode florističnega kartiranja (Ehrendorfer & Hamann 1965). Za primerjavo naših vegetacijskih popisov z Ljubljanskega barja, kjer je bila v združbi prisotna vrsta C. lasiocarpa, s popisi z drugih območij, kjer uspeva združba Caricetum lasiocarpae (Martinčič 1988, 1994), smo zbrali popise v pregledni- ci 1. Popise v preglednici 1 smo uredili z metodo kopiče- nja na podlagi povezovanja netehtanih srednjih razdalj (UPGMA – Unweighted average linkage clustering), ob uporabi Bray-Curtisovega koeficienta podobnosti. Za nadaljnje vegetacijske numerične analize smo fitocenološke popise razdelili glede na geografsko lego in fitogeografsko pripadnost (Wraber 1969) nahaja- lišč v 4 skupine: Zelenci (alpsko območje), Jelovica (alpsko območje), Ribnica-Bloke (Ribniška dolina in Bloke; dinarsko območje), Ljubljansko barje (predalp- sko območje). Pred izvedbo numeričnih analiz smo originalne pokrovne vrednosti posamezne rastlinske vrste spre- menili v srednjo pokrovno vrednost razreda v odstot- kih po van der Maarel (1979) in jih nato transformi- rali s korenjenjem. Za analizo variabilnosti sestave vegetacije po štirih skupinah smo uporabili korespondenčno analizo z od- stranjenim trendom (DCA – Detrended Correspon- dence Analysis), ker (Lepš & Šmilauer 2003) je bil primarni gradient analize DCA daljši od treh standar- dnih deviacij. Razlike v sestavi vegetacije med štirimi skupinami smo testirali z analizo podobnosti (ANOSIM – Analysis of Similarity) v kateri smo uporabili Bray- -Curtisov koeficient podobnosti in 9999 permutacij. Testna statistika R (obsega vrednosti med 0 in 1) bližje vrednosti 1 pomeni večjo različnost med primerjanimi skupinami. Za ugotavljanje statističnih razlik med po- sameznimi pari skupin smo uporabili Bonfferonijeve korigirane vrednosti. S SIMPER analizo (Similarity Percentage species contributions) smo ugotovili, katere vrste največ prispevajo k razlikam v sestavi vegetacije med skupinami. Folia_2021_2.indb 257 3. 02. 2022 06:22:33 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 258 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Vrstno pestrost posameznega fitocenološkega popisa smo prikazali s Shannonovim diverzitetnim indeksom. Za testiranje razlik v vrstni raznolikosti (vrednosti Shannon diverzitetnega indeksa) sestojev med štirimi skupinami smo uporabili Kruskal-Wallis test in Games- -Howell post hoc test za primerjave med pari skupin. Analizo DCA ter izračun in grafični prikaz Shan- nonovih diverzitetnih indeksov smo izvedli s pro- gramskim paketom Canoco 5 (verz. 5.04). Za analizi ANOSIM in SIMPER smo uporabili programski paket PAST (Hammer 1999–2018), za testiranje razlik v vr- stni pestrosti sestojev med skupinami pa IBM SPSS Statistic (verz. 22). Nomenklaturna vira za imena praprotnic in se- menk sta Mala flora Slovenije (Martinčič s sodelavci 2007) in podatkovna baza FloVegSi. Nomenklaturni vir za imena mahov sta Hodgetts et al. (2020) in po- datkovna baza FloVegSi. Geografske koordinate popi- sov so določene po slovenskem geografskem koordina- tnem sistemu D 48 (cona 5) po Besselovem elipsoidu in z Gauss-Krügerjevo projekcijo. Imena sintaksonov smo povzeli po Šilc & Čarni 2012. 3 REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1 Razširjenost dlakavoplodnega šaša (C. lasio- carpa) v Sloveniji Med izvajanjem aktivnosti v sklopu zgoraj navedenih projektov smo za vrsto C. lasiocarpa ugotovili nova na- hajališča ali potrdili uspevanje na že znanih nahajali- ščih (Slika 3). Pri tem smo za območje Ljubljanskega barja po več kot 100 letih ponovno potrdili prisotnost vrste z najdbo novih nahajališč, saj je bilo historično nahajališče pri Bevkah uničeno z izsušitvijo Primoži- čevega jezera že koncem 19. stoletja. Nova nahajališča: 0052/1 (33T VL59) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Lju- bljansko barje, Bevke: za Brdom (Pašnica), vzhod- no proti Bevškemu jarku, mokroten travnik. 288 m n. m. 9.6.2015. Leg. & det. Vreš B., Čelik T., Šilc U. (fitocenološki popis). 0053/1 (33T VL69) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Lju- bljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig (Veliko Mostišče - Lazi), mokroten travnik. 292 m n. m. 11.7.2011, Leg. & det. Čelik T. & Vreš B. (herbarij LJS); 1.7.2014. Leg. & det. Vreš B. (fitocenološki popis); 18.6.2018. Leg. & det. Vreš B., Šilc U. (fitocenološki popis); 21.6.2019, Leg. & det. Vreš B. (herbarij LJS 12003); zadnja potrditev 23.6.2021. Leg. & det. Vreš B., Čelik T., Behrič S. (fitocenološki popis, fotografije avtorjev). 9853/2 (33T VM71) Slovenija, Gorenjska, Rova, Prevo- jske gmajne, uleknina v nizkem barju. 335 m n. m. 9.7.2013. Leg. & det. Vreš B. (floristični popis); Češeniška gmajna južno od vasi v smeri Turnš in Želodnika, prehodno barje. 325 m n. m. 9.7.2013. Leg. & det. Vreš B. (avtorjeva fotografija). 9853/3 (33T VM60) Slovenija, Gorenjska, Loka pri Mengšu: pod zaselkom Dobeno, mokrišče Planik, nizko barje. 312 m n. m. 9.7.2013. Leg. & det. Vreš B. (herbarij LJS). Potrditev znanih nahajališč: 9548/1 (33T VM04) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe: NR Zelenci – 250 m JV od izvira Save Do- linke, rob mokrišča pod Vitrancem. 837 m n. m. 4.7.2011. Leg. & det. Vreš B., Dakskobler I., Seli- škar A. (fitocenološki popis); na desnem bregu reke Save, 140 m VJV od lesenega mosta čez Savo. 15.7.2014. Leg. & det. Vreš B., Čelik T. (f loristični popis). 9548/2 (33T VM04) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Podkoren: Naravni rezervat Zelenci, barje Drni, prehodno barje. 835 m n. m. 15.6.2011. Leg. & det. Vreš B. (floristični popis, avtorjeve fotografije); 18.6.2012. Leg. & det. Vreš B., Čelik T. (floristični popis, fotografije avtorjev); 29.7.2021. Leg. & det. Čelik T., Vreš B. (floristični popis nahajališča Lipa- ris loeselii). 9750/2 (33T VM32) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Ledine, sredina barja: prehodno barje, 1150 m. 21.7.1999. Leg.& det. Seliškar A., Vreš B. (fitoce- nološki popis); 22.6.2010. Leg.& det. Kocjan M., Vreš B. (floristični popis). 3.2 Vegetacijske razmere in vrstna pestrost združb z dlakavoplodnim šašem (C. lasiocarpa) Lokacije v analizah uporabljenih fitocenoloških popi- sov: Skupina 1. Alpsko območje (AL) – barje Drni pri Ze- lencih, 840 m n. m. v. (Martinčič 1988) Skupina 2. Alpsko območje (AL) – barje Ledine na Je- lovici, 1130 m n. m. v. (Martinčič 1994) Skupina 3. Dinarsko območje (DN) – barje pri Ulaki na Blokah, 760 m n. m. v. (Martinčič 1994) in Dinar- sko območje (DN) – barje pri Dolenji vasi blizu Ribni- ce, 500 m n. m. v. (Martinčič 1994) Folia_2021_2.indb 258 3. 02. 2022 06:22:33 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 259FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Skupina 4. Predalpsko območje (PA) – Ljubljansko barje (Bevke, med Škofljico in Igom), 290 m n. m. v. (ta študija). Vrsta v vseh območjih uspeva na zamočvirjenih, mineralno bogatih tleh (Martinčič 1994), na Lju- bljanskem barju pa na vlažnih mineralno šotnih tleh na šotni podlagi, ki so dobro preskrbljena s kalcijem in zmerno kisla (Seliškar 1986). Vegetacijsko sestavo sestojev z dlakavoplodnim šašem smo predstavili v tabeli 1. V štirih primerjanih območjih je bilo v 28 popisih skupno zabeleženih 101 vrst (tabela 1), od tega na Ze- lencih 7–19 vrst (10 popisov), na Jelovici 14–15 vrst (3 popisi), na Blokah in Ribnici 9–23 vrst (8 popisov) in na Ljubljanskem barju 18–33 vrst (7 popisov). Le vrsta C. lasiocarpa je bila prisotna v vseh popisih; poleg te se je še 6 vrst pojavljalo v vsaj polovici (14) popisov: Agro- stis canina (14), Carex panicea (16), Eriophorum angu- stifolium (16), Potentilla erecta (17), Menyanthes trifoli- ata (18) in Molinia caerulea (21). Ugotovili smo statistično značilno razliko v vrstni sestavi in njihovi abundanci med primerjanimi štirimi skupinami (ANOSIM R = 0.6346, p = 0.0001), kot tudi med posameznimi pari skupin (Zelenci vs Ribnica- -Bloke: p = 0.003; Zelenci vs Lj. barje: p = 0.0006; Jelo- vica vs Ribnica-Bloke: p = 0.0324; Jelovica vs Lj. barje: p = 0.045; Ribnica-Bloke vs Lj. barje: p = 0.0018), z izje- mo obeh alpskih območij (Zelenci vs Jelovica: p = 0.1218). S SIMPER analizo smo ugotovili največjo raz- liko med Zelenci in Ljubljanskim barjem (povprečna različnost: 92.39 %), najmanjšo med Zelenci in Ribni- ca-Bloke (povprečna različnost: 77.27 %). Celokupna povprečna različnost med štirimi skupinami je bila 83,98 %. Vrst, ki so k različnosti prispevale vsaj 1% je bilo 35, 80 % različnosti je skupaj pojasnilo 31 vrst (ta- bela 2). Ugotovljene statistično značilne razlike v vrstni sestavi sestojev med pari območij so razvidne tudi iz relativno dobre ločenosti štirih skupin na ordinacij- skem diagramu (slika 4). Sestoji iz Ljubljanskega barja jasno odstopajo od ostalih 3 območij na X osi, ki kaže na naraščanje števila in abundance «molinietalnih» vrst. Ključne vrste za razlikovanje sestojev z Ljubljanskega barja od ostalih območij so nizko in prehodno barjanske vrste šašev C. davaliana, C. panicea in C. lasiocarpa, katerih prispe- vek k različnosti je 11 %, ter molinietalni vrsti J. effusus in M. caerulea (skupni prispevek k različnosti je 9 %, tabela 2), kar kaže na prehoden karakter teh sestojev med nizkobarjanskimi in molinietalnimi združbami. Slika 3: Razširjenost dlakavoplodnega šaša (Carex lasiocarpa) v Sloveniji glede na obdobje vira podatkov. Figure 3: Distribution of Slender Sedge (Carex lasiocarpa) in Slovenia according to the time period of collected data. Folia_2021_2.indb 259 3. 02. 2022 06:22:33 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 260 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Slika 4: Korespondenčna analiza z odstranjenim trendom (DCA) sestojev z vrsto Carex lasiocarpa v štirih primerjanih območjih v Sloveniji. Lastne vrednosti: 0.79, 0.52, 0.35, 0.20; kumulativna pojasnjena varianca (%): 14.0, 23.4, 29.6, 33.1. Črna barva – Zelenci, oranžna – Jelovica, zelena – Ribniška dolina in Bloke, rdeča – Ljubljansko barje. Prikazanih je prvih 31 vrst z največjo utežjo. AgrCan – Agrostis canina, AndPol – Andromeda polifolia, AulPal – Aulacomnium palustre, CalCor – Callier- gon cordifolium, CalCus – Calliergonella cuspidata, CalTri – Calliergon trifarium, CamSte – Campylium stellatum, CarDav – Carex davalliana, CarEch – Carex echinata, CarFla – Carex flava, CarHos – Carex hostiana, CarLas – Carex lasiocarpa, CarLep – Carex lepidocarpa, CarPan – Carex panicea, CarRos – Carex rostrata, DreRev – Drepanocladus revolvens, EriAng – Eriophorum angustifolium. FraAln_g – Frangula alnus (grmovna plast), HydVul – Hydrocotyle vulgaris, JunArt – Juncus articulatus, JunEff – Juncus effusus, LysVul – Lysimachia vulgaris, MenTri – Menyanthes trifoliata, MolCae – Molinia caeru- lea, OxyPal – Oxycoccus palustris, PhrAus –Phragmites australis, PotEre – Potentilla erecta, PotPal –Potentilla palustris, SphCen – Sphagnum centrale, SphCon – Sphagnum contortum, SphSub – Sphagnum subsecundum. Figure 4: Detrended correpondence analysis (DCA) of stands with Carex lasiocarpa in four sampled areas in Slovenia. Eigenval- ues: 0.79, 0.52, 0.35, 0.20; cumulative variance (%): 14.0, 23.4, 29.6, 33.1. Black color - Zelenci, orange - Jelovica, green - Ribniška dolina in Bloke, red - Ljubljansko barje. The first 31 species with the highest weights are shown. AgrCan – Agrostis canina, AndPol – Andromeda polifolia, AulPal – Aulacomnium palustre, CalCor – Calliergon cordifolium, CalCus – Calliergo- nella cuspidata, CalTri – Calliergon trifarium, CamSte – Campylium stellatum, CarDav – Carex davalliana, CarEch – Carex echinata, CarFla – Carex flava, CarHos – Carex hostiana, CarLas – Carex lasiocarpa, CarLep – Carex lepidocarpa, CarPan – Carex panicea, CarRos – Carex rostrata, DreRev – Drepanocladus revolvens, EriAng – Eriophorum angustifolium. FraAln_g – Frangula alnus (grmovna plast), HydVul – Hydrocotyle vulgaris, JunArt – Juncus articulatus, JunEff – Juncus effusus, LysVul – Lysimachia vulgaris, MenTri – Menyanthes trifoliata, MolCae – Molinia caerulea, OxyPal – Oxycoccus palustris, PhrAus –Phragmites australis, PotEre – Potentilla erecta, PotPal –Potentilla palustris, SphCen – Sphagnum centrale, SphCon – Sphag- num contortum, SphSub – Sphagnum subsecundum. Folia_2021_2.indb 260 3. 02. 2022 06:22:34 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 261FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Sestoji iz Zelencev se v ordinacijskem diagramu grupirajo na nasprotni strani X osi kot Ljubljansko barje (slika 4). Razlog je prisotnost ombrotrofnih vrst Andromeda polifolia, Oxycoccus palustris in Aulaco- mnium palustre (skupno k različnosti prispevajo 5 %; tabela 2) v treh popisih, ki nakazujejo razvoj vegetacije v smeri visokega barja. Ostali popisi imajo značilnosti tipičnih sestojev prehodnega barja z združbo Carice- tum lasiocarpe (Martinčič 1988, 1994). Od preostalih treh območij jih razlikuje predvsem abundanca dlaka- voplodnega šaša, navadnega mrzličnika (Menyanthes trifoliata) in 4 vrst mahov (skupno k različnosti prispe- vajo 16 %, tabela 2). Sestoji iz Ribniške doline in Blok so zelo heteroge- ni (slika 4). Popisi, ki se na Y osi grupirajo najnižje, največ prispevajo k razlikovanju tega območja od osta- lih treh. Pri tem so ključne vrste M. trifoliata ter šotna mahova Sphagnum subsecundum in S. centrale, ki sku- paj z dlakovoplodnim šašem prispevajo 14% k različ- nosti med skupinami (tabela 2). Po Y osi se sestoji iz Jelovice ločujejo od ostalih treh območij zaradi visoke abundance dveh mahovnih vrst (Calliergon cordifolium, Calliergonella cuspidata; njun skupni prispevek k različnosti je 9,4 %), ki se sicer pojavljata le še v enem popisu na Zelencih, in dveh vrst šašev (Carex flava, C. rostrata; skupni prispevek k raz- Slika 5: Vrstna pestrost sestojev z vrsto Carex lasiocarpa v štirih primerjanih območjih v Sloveniji, prikazana s Shannonovimi diverzitetnimi indeksi. Velikost kroga ustreza vrednosti indeksa. Črna barva – Zelenci, oranžna – Jelovica, zelena – Ribniška dolina in Bloke, rdeča – Ljubljansko barje. Figure 5: Species diversity of stands with Carex lasiocarpa in four sampled areas in Slovenia, shown by Shannon diversity indices. The size of the circle corresponds to the value of the index. Black color – Zelenci, orange – Jelovica, green – Ribniška dolina in Bloke, red – Ljubljansko barje. Folia_2021_2.indb 261 3. 02. 2022 06:22:34 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 262 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 ličnosti je 6 %, tabela 2). Prva (ki je značilnica razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae) je bila zabeležena le še v sestojih na Blokah in Ljubljanskem barju (tabela 1), druga se je pojavljala v vseh 4 območjih, vendar na Je- lovici z znatno večjo pokrovnostjo kot v ostalih treh območjih (tabela 2). Prisotnost teh vrst nakazuje večjo mokrotnost sestojev. Vrstna pestrost sestojev se med območji statistično značilno razlikuje (Kruskal-Wallis χ2 = 19,25, p < 0,0001; slika 5). Pestrost sestojev z Ljubljanskega barja (Shannon div. indeks, mediana = 2,847) je statistično značilno višja (slika 6) od sestojev iz dinarskega obmo- čja (Shannon div. indeks, Ribnica-Bloke: mediana = 2,199; Games-Howell Post-hoc test, p < 0.01) in obeh alpskih območjih (Zelenci: mediana = 1,862, Post-hoc p <0,0001; Jelovica: mediana = 2,023; Post-hoc p <0,0001), medtem ko se slednja tri območja po vrstni raznoliko- sti ne razlikujejo (za vse primerjave Post-Hoc p > 0,05). Že Martinčič (1988, 1994, 1995) je ugotovil, da večina avtorjev vegetacijsko podobo sestojev s prevla- Tabela 2: Prispevek vrst k razlikam sestojev z vrsto Carex lasiocarpa v štirih primerjanih območjih v Sloveniji (SIMPER test; celokupna povprečna različnost: 83,98 %). Vključene so le vrste, ki so k različnosti kumulativno prispevale 80 %. Table 2: The species‘ contribution to the diversity of associations with Carex lasiocarpa in four sampled areas in Slovenia (SIMPER test; overall average diversity: 83,98 %). Only species that cumulatively contributed 80% to diversity are included. Vrsta Povprečna različnost Prispevek (%) Kumulativni prispevek (%) Povprečna abundanca* Zelenci Ribnica Bloke Jelovica Ljubljansko barje Carex lasiocarpa 6.467 7.701 7.7 4.980 6.080 3.860 2.660 Molinia caerulea 4.983 5.934 13.6 0.126 1.390 1.050 5.990 Carex panicea 4.416 5.258 18.8 0.158 0.039 0.316 5.670 Menyanthes trifoliata 3.957 4.712 23.6 3.020 2.080 0.105 0 Sphagnum subsecundum 3.701 4.407 28.0 0 3.990 0 0 Drepanocladus revolvens 2.485 2.959 30.9 1.370 0.277 2.040 0 Campylium stellatum 2.373 2.826 33.8 2.220 0.039 0.211 0 Juncus effusus 2.253 2.682 36.4 0 0 0 3.130 Calliergonella cuspidata 2.125 2.530 39.0 0 0.039 4.680 0 Calliergon cordifolium 2.121 2.526 41.5 0.031 0 4.680 0 Andromeda polifolia 2.106 2.508 44.0 1.790 0 0 0 Carex flava 2.019 2.404 46.4 0 0.198 3.440 0.497 Potentilla erecta 1.996 2.377 48.8 0.063 1.200 1.290 1.040 Oxycoccus palustris 1.942 2.313 51.1 1.750 0 0 0 Carex davalliana 1.861 2.216 53.3 0 0 0 2.560 Sphagnum contortum 1.822 2.170 55.5 0.158 0.765 2.040 0 Potentilla palustris 1.767 2.104 57.6 0.031 1.930 0 0 Sphagnum centrale 1.740 2.072 59.7 0 1.930 0 0 Lysimachia vulgaris 1.596 1.901 61.6 0 0.356 0 1.910 Carex hostiana 1.516 1.805 63.4 0 0 0 2.110 Frangula alnus 1.471 1.752 65.1 0 0 0 2.110 Agrostis canina 1.454 1.732 66.8 0 0.395 0.105 1.730 Carex rostrata 1.424 1.695 68.5 0.063 0.277 2.350 0.316 Carex lepidocarpa 1.413 1.683 70.2 0 0 0 1.970 Calliergon trifarium 1.387 1.652 71.9 1.020 0 0.527 0 Juncus articulatus 1.317 1.568 73.4 0 1.400 0 0 Phragmites australis 1.316 1.567 75.0 0 1.440 0 0 Aulacomnium palustre 1.300 1.548 76.6 1.090 0.079 0 0 Lycopus europaeus 1.296 1.543 78.1 0 1.400 0 0 Carex echinata 1.285 1.531 79.6 0 0.316 0 1.500 Hydrocotyle vulgaris 1.193 1.421 81.1 0 0 0 1.680 Eriophorum angustifolium 1.178 1.403 82.5 0.253 0.079 0.316 1.370 * Pokrovne vrednosti vrst spremenjene v srednjo pokrovno vrednost razreda v odstotkih po van der Maarel (1979) in transformirane s korenjenjem. Folia_2021_2.indb 262 3. 02. 2022 06:22:34 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 263FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 dujočo vrsto Carex lasiocarpa označuje kot združbo Caricetum lasiocarpae. Floristična sestava združbe se v posameznih območjih razširjenosti precej razlikuje, različna je tudi njena sintaksonomska členitev. Opisa- ne so številne subasociacije, floristične razlike med njimi pa so delno pogojene s fitogeografsko lego ali pa z ekologijo rastišč, predvsem s kemizmom podlage (Martinčič 1994). Združbo uvrščajo v zvezo Caricion lasiocarpae, to so mezotrofna barja s šaši vlažnih ra- stišč na šotnih in mineralnih tleh, in v red Scheuchze- rietalia palustris, ki ga predstavljajo prehodna barja z nizkimi šaši (Physis 54.5), ki se razvijejo na oligotrof- nih do oligomezotrofnih šotiščih (Šilc & Čarni 2012), v širšem smislu pa spadajo v prehodnobarjansko vege- tacijo razreda Scheuchzerio palustris-Caricetea nigrae (syn. Scheuchzerio-Caricetea fuscae). V Sloveniji so območja prehodnih barij, kjer se združba pojavlja, maloštevilna, na nahajališčih pa njeni sestoji pokrivajo relativno velike površine. Zna- čilnica združbe pri nas je le vrsta C. lasiocapa, ker druga značilnica, mah Sphagnum obtusum pri nas ne raste. Floristični inventar vegetacijskih sestojev je raz- meroma raznolik (tabela 1) in je predvsem posledica fitogeografskega položaja nahajališč in ekologije ra- stišč, kar se odraža tudi v jasni ločenosti skupin v ana- lizi DCA (Slika 4). V floristični sestavi popisov združbe na barju Drni pri Podkorenu (NR Zelenci), kjer prevladuje dlakavo- plodni šaš (slika 7), je opazen velik delež značilnih vrst sintaksonov razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae. Prevladujejo vrste Menyanthes trifoliata, Carex limosa, Drosera anglica, Parnasia palustris ter mahovi Campyli- um stellatum, Calliergon trifarium in Drepanocladus revolvens. Modra stožka (M. caerulea) in druge molini- etalne vrste so v teh sestojih redke. Od tipične združbe dlakavoplodnega šašja odstopajo trije popisi (popisi 1 do 3 v tabeli 1) z ombrotrofnimi vrstami, ki v ostalih treh območjih ne uspevajo. Na Drneh je za tipične se- stoje združbe Caricetum lasiocarpae značilna tudi od- sotnost sfagnumskih vrst (Martinčič 1988, 1994). Slika 6: Porazdelitev vrstne pestrosti sestojev z vrsto Carex lasiocarpa v štirih primerjanih območjih v Sloveniji. Figure 6: Distribution of species diversity of stands with Carex lasiocarpa in four sampled areas in Slovenia. Folia_2021_2.indb 263 3. 02. 2022 06:22:35 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 264 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Že Martinčič (1994) ugotavlja, da na barju Ledi- ne na Jelovici (tretja skupina; tabela 1, slika 4) prevla- dujejo vrste, značilne za minerotrofna barja. Značilni- ce za zvezo in red so maloštevilne, predvsem so priso- tne značilnice za razred, med katerimi najpomembnej- ši delež predstavljajo mahovne vrste (Calliergonella cuspidata, Calliergon cordifolium, C. trifarium, Drepa- nocladus revolvens, Sphagnum contortum). Molinietal- ne vrste so maloštevilne, le Molinia caerulea je nekoli- ko pogostejša. Na podlagi visoke pokrovnosti vrst Carex rostrata in C. flava, ki nakazujeta povezavo z zvezo Magnocaricion, je Martinčič (1994) opredelil subasociacijo caricetosum rostratae. Na nizkem barju na Blokah Caricetum lasiocarpae uspeva v vrstno osiromašeni tipični obliki skupaj z nizkobarjanskima združbama Schoenetum feruginei in Eleocharitetum quinqueflorae. Značilnice za zvezo in red manjkajo v celoti, navzoče so le značilnice za ra- zred (Martinčič 1994). Na barju pri Dolenji vasi blizu Ribnice je združba Caricetum lasiocarpae f loristično osiromašena, a sestava najbolj svojevrstna. Značilnice sintaksonov razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae vključujejo vrste, ki na drugih barjih v tej združbi ne uspevajo. Pomemben je delež mrzličnika Menyanthes trifoliata ter šotnih mahov Sphagnum subsecundum in S. centrale z zelo visoko stopnjo pokrovnosti (tabeli 1 in 2). V teh sestojih so številne tudi fragmitetalne vrste, kot so Scutellaria galericulata, Lycopus europaeus, Ga- lium palustre in Phragmites australis, na podlagi kate- rih je Martinčič (1994) opredelil subasociacijo phra- gmitetosum australis. Na Ljubljanskem barju C. lasiocarpa (slika 8) v ve- čjem deležu nastopa le v štirih popisih (pokrovnost 3.4, 2.1 in 1.1), v preostalih treh se pojavlja z malošte- vilnimi primerki (pokritost: +), zato v teh primerih sestojev še ne moremo opredeliti kot združbo dlaka- voplodnega šašja. Poleg velikega deleža nizkobarjan- skih (10 vrst z razmeroma veliko pokrovnostjo; pre- vladujejo C. davaliana, C. echinata, C. hostiana, C. panicea in Eriophorum angustifolium) ter molinietal- nih vrst (28 vrst, a z majhno pokrovnostjo, razen J. effusus in M. caerulea), pestrost sestojev poveča še skupina vrst razreda Phragmito-Magnocaricetea: Carex elata, Galium palustre in Mentha aquatica, na zakisanost šotne podlage pa nakazujejo še vrste razre- da Calluno-Ulicetea: Danthonia decumbens, Festuca Slika 7: Združba Caricetum lasiocarpae na barju Drni pri Podkorenu (Naravni rezervat Zelenci). Foto: T. Čelik. Figure 7: Community of Caricetum lasiocarpae in the mire of Drni near Podkoren (Zelenci Nature Reserve). Photo: T. Čelik. Folia_2021_2.indb 264 3. 02. 2022 06:22:37 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 265FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Slika 8: Sestoj s Carex lasiocarpa med Škofljico in Igom (Veliko mostišče) na Ljubljanskem barju. Foto: T. Čelik. Figure 8: A stand with Carex lasiocarpa from the area between Škofljica and Ig (Veliko mostišče) in Ljubljansko barje. Photo: T. Čelik. filiformis in Potentila erecta. Vegetacijskih popisov z Ljubljanskega barja zaradi velike vrstne in sintakso- nomske pestrosti zaenkrat nismo uvrstili v nobeno od že znanih barjanskih združb (Seliškar 1996), za to jih bo potrebno dodatno preučiti tudi še v ekološkem smislu. 4 ZAKLJUČKI – CONCLUSIONS V zadnjih dveh desetletjih smo med raziskovalnim delom za različne naravovarstvene projekte našli več novih in potrdili večino že znanih nahajališč dlakavo- plodnega šaša (Carex lasiocarpa) v Sloveniji. Na Lju- bljanskem barju smo popisali vegetacijske sestoje s C. lasiocarpa in jih primerjali z že znanimi sestoji iz dru- gih območij (Martinčič 1988, 1994). Sestoji vegetacije se med obravnavanimi območji Zelenci (alpsko obmo- čje), Jelovica (alpsko območje), Ribniška dolina in Bloke (dinarsko območje) ter Ljubljansko barje (pre- dalpsko območje) statistično značilno razlikujejo tako po floristični sestavi kot po vrstni pestrosti. V sestojih v alpskem in dinarskem območju večinoma prevladuje združba Caricetum lasiocarpe iz razreda vegetacije Scheuchzerio–Caricetea fuscae, kot je ugotovil že Mar- tinčič 1988 in 1994. Vsi sestoji z vrsto C. lasiocarpa, ki smo jih v zadnjem desetletju popisali na Ljubljanskem barju, so prehodnega značaja med nizko barjansko ve- getacijo zveze Caricion davalianae (Physis 54.23) in mokrotnimi travniki z modro stožko zveze Molinion caeruleae (Physis 37.311). Za podrobnejšo opredelitev sintaksonomskega statusa sestojev vegetacije s C. lasio- carpa na Ljubljanskem barju in ohranitvenega stanja habitata vrste bo potrebno nadaljnje spremljanje ra- zvoja vegetacije ter dodatno vzorčenje ekoloških para- metrov na novih rastiščih. Folia_2021_2.indb 265 3. 02. 2022 06:22:39 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 266 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Slender Sedge (Carex lasiocarpa Ehrh., Figures 1 and 2) is an Euro-Siberian North American species (Aeschi- mann et al. 2004) found in most of Europe. It is gener- ally present in minerotrophic mires, but seldom ap- pears in more southern parts of the continent. In Slo- venia, Carex lasiocarpa primarily inhabits alkaline fens on peat soil (Martinčič 2007). Because of it‘s scarce presence the species was included in the red list of threatened species as endangered (E) (Wraber & Skoberne 1989, Anon. 2002). After the destruction of the first known locality near Bevke in Ljubljansko Barje (leg. K. Dežman, 1868) it was thought to be extinct in Slovenia until it‘s redis- covery in the wetlands Zelenci in 1983 (Martinčič 1988). The species was later discovered in three other sites (Ledine (Jelovica), Ulaka (Bloke) and Dolenja vas near Ribnica and studied on it‘s syntaxonomic affilia- tion. It‘s stands were defined as an association Carice- tum lasiocarpe (Martinčič 1994). Some of the previ- ously known sites were later confirmed by other au- thors (e.g. Bačič 1998). Jogan and colleagues pub- lished a distribution map in 2001, where the species‘ presence is marked in six quadrants according to the Central-European method of flora mapping (Ehren- dorfer & Hamann 1965). During the years 2001-2021 several floristic and phytocenological investigations of marsh vegetation, and habitat type mapping in different NATURA 2000 sites in Slovenia (e.g. Zelenci, Planik south of hamlet Dobeno), Prevojske gmajne, Ljubljansko barje etc.) have been conducted through different nature conser- vation projects, e.g. Wetman, LJUBA, PoLJUBA and others (Čelik et al. 2009, Vreš et al. 2011, 2014 a, b, Vreš 2013, Vreš & Čelik 2015, Vreš et al. 2016, Čelik & Vreš 2018, Čelik et al. 2021 a, b, Vreš et al. 2021). Within these studies, some previously recognized lo- calities with stands of Carex lasiocarpa (e.g. Zelenci, Jelovica) were confirmed and four new ones were found, ie. on alkaline fen Planik (south of hamlet Do- beno), on transition mire Prevojske gmajne (near the village Rova) and on two oligotrophic wet meadows in Ljubljansko barje (near Bevke, between Ig and Škofljica; Figure 3). We analyzed the vegetation of stands with Slender Sedge in newly found localities and compared it to other previously researched sites defined by Martin- čič (1988, 1994). The comparisons were made in order to find differences between the stands‘ species diversi- ty and their syntaxonomical status. For vegetation numerical analyses, phytoceno- logical relevés were divided according to geographi- cal location and phytogeographical affiliation (Wraber 1969) of localities into 4 groups: Zelenci (Alpine area; Figure 7), Jelovica (Alpine area), Ribni- ca-Bloke (Dinaric area), Ljubljansko barje (pre-Al- pine area; Figure 8). Detrended Correspondence Analysis (DCA) was used to analyze the variability of vegetation composition by four groups. Differenc- es in vegetation composition between the four groups were tested by Analysis of Similarity (ANOSIM; Bray-Curtis coefficient of similarity). Using SIMPER analysis (Similarity Percentage species contribu- tions), we determined which species contribute the most to the differences in vegetation composition be- tween groups. The species diversity of each phytoce- nological relevé was shown by the Shannon diversity index. A total of 101 species were recorded in 28 relevés (Table 1), of which 7–19 species (10 relevés) in Zelenci, 14–15 species in Jelovica (3 relevés), 9–23 species in Bloke-Ribnica (8 relevés) and 18–33 species (7 relevés) in the Ljubljasko barje. Only C. lasiocarpa was present in all relevés; in addition, 6 species appeared in at least half (14) of the relevés: Agrostis canina (14), Carex pani- cea (16), Eriophorum angustifolium (16), Potentilla erec- ta (17), Menyanthes trifoliata (18) and Molinia caerulea (21 ). We found a statistically significant difference in floristic composition between the compared four groups (ANOSIM R = 0.6346, p = 0.0001), as well as between individual pairs of groups (Zelenci vs Ribni- ca-Bloke: p = 0.003; Zelenci vs Ljubljansko barje: p = 0.0006; Jelovica vs Ribnica-Bloke: p = 0.0324; Jelovica vs Ljubljansko barje: p = 0.045; Ribnica-Bloke vs Lju- bljansko barje: p = 0.0018), with the exception of both alpine areas (Zelenci vs Jelovica: p = 0.1218). The SIM- PER analysis revealed the largest difference between Zelenci and Ljubljanski barje (average diversity: 92.39%), the smallest between Zelenci and Ribnica- Bloke (average diversity: 77.27%). The overall average diversity between the four groups was 83.98%. Thirty five species contributed at least 1% to the overall diver- sity. Eighty percent of the diversity was explained by a total of 31 species (Table 2). Stands with C. lasiocarpa in Ljubljansko barje are clearly separated from the other 3 areas on the DCA X axis (Figure 4), which indicates an increase in the number and abundance of „molinietal“ species. The key species for distinguishing stands from the Lju- bljansko barje with stands from other areas are those that are characteristics of fens and transitional mires, ie. Carex davaliana, C. panicea and C. lasiocarpa. The 5 SUMMARY Folia_2021_2.indb 266 3. 02. 2022 06:22:39 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 267FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 LITERATURA – REFERENCES Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae–Orchida- ceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči sez- nam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 12 (82), str. 8893–8910. Bačič, T., 2000:. Prispevek k poznavanju flore Ribniške doline (Dolenjska, Slovenija). Natura Sloveniae (Ljubljana) 2(2): 7-19. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Springer Verlag, Wien– New York. Čelik, T., 2003: Populacijska struktura, migracije in ogroženost vrste Coenonympha oedippus Fabricius, 1787 (Lepi- doptera: Satyridae) v fragmentirani krajini : doktorska disertacija = Population structure, migration and conser- vation of Coenonympha oedippus Fabricius, 1787 (Lepidoptera: Satyridae) in a fragmented landscape : disserta- tion thesis. Ljubljana. 100 str. Čelik, T., B. Vreš, A. Seliškar, 2009: Ocena stanja populacij in habitatov ter predlog monitoringa za ogrožene vrste barjanski okarček (Coenonympha oedippus), močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) in Loeselova grezovka (Li- paris loeselli) na Ljubljanskem barju = The Status of populations and habitats and recommendations for moni- toring of threatened species False Ringlet (Coenonympha oedippus), Snake‘s head Fritillary (Fritillaria meleagris) and Loesel‘s twayblade (Liparis loeselii) on Ljubljansko barje. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. (Končno poročilo, 67 str.) Čelik, T., B. Vreš, 2018: Microtopography determines the habitat quality of a threatened peatland butterfly at its southern range margin. Journal of Insect Conservation 22: 707–720. Čelik, T., B. F. Küzmič, U. Šilc, B. Vreš, 2021 a: Raziskava stanja potencialnih izvornih populacij vrste barjanski okarček (Coenonympha oedippus) in stanja njihovega habitata s smernicami za ustrezno upravljanje. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. (Končno poročilo, 69 str.) high abundance of two molinietal species (Molinia ca- erulea, Juncus effusus; Table 2) also indicates the tran- sitional character of these stands between fens and molinietal communities. The species diversity of stands differs statistically significantly between four groups (Kruskal-Wallis χ2 = 19.25, p < 0.0001; Figure 5). The diversity of stands from the Ljubljansko barje (Shannon div. index, me- dian = 2.847) is statistically significantly higher (Fig- ure 6) than stands from the Dinaric area (Shannon div. index, Ribnica-Bloke: median = 2.199; Games-Howell Post-hoc test, p < 0.01) and both Alpine areas (Zelenci: median = 1.862, Post-hoc p < 0.0001; Jelovica: median = 2.023; Post-hoc p < 0.0001), while the latter three areas do not differ in species diversity (for all Post-Hoc comparisons p > 0.05). As previously found by Martinčič in 1988 and 1994, the prevalent association in Alpine and Dinaric phytogeographic area is Caricetum lasiocarpe from the Scheuchzerio–Caricetea fuscae class. The stands with Carex lasiocarpa, that have been analyzed in the past decade in Ljubljansko barje were found to be of an intermediate character between the vegetation of alkaline fens Caricion davalianae (Physis 54.23) and oligotrophic wet meadows with purple moor grass of the Molinion caeruleae (Physis 37.311). For a more de- tailed characterization of the syntaxonomical and conservation status of the habitat stands with C. lasi- ocarpa in Ljubljansko barje, a further investigation of the vegetation‘s development and a measuring of cer- tain ecological parameters in new localities would be required. ZAHVALA Raziskave so bile sofinancirane iz projektov Wetman, LJUBA in PoLJUBA ter projektov, ki jih sofinancira ARRS (P1-0236, BI-ME/21-22-011). Pri terenskem popi- sovanju vegetacije so sodelovali še dr. Igor Dakskobler, dr. Filip Küzmič, mag. Andrej Seliškar, dr. Urban Šilc, Brane Anderle, Sanja Behrič in Janez Mihael Kocjan. Nabrane mahove je determinirala dr. Snežana Dragiće- vić iz Prirodoslovnega muzeja v Podgorici (Črna gora). Folia_2021_2.indb 267 3. 02. 2022 06:22:39 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 268 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Čelik, T., B. Vreš, U. Šilc, F. Küzmič, S. Behrič, P. Glasnović, 2021 b: Začetni in končni popis vegetacije, začetna in končna ocena stanja ohranjenosti ciljnega HT 7230, začetna in končna ocena stanja populacije Loeselove gre- zovke ter izhodiščni in končni popis vegetacije na območju habitata strašničinega mravljiščarja z začetno ter končno oceno stanja habitata strašničinega mravljiščarja na območjih projekta PoLJUBA številka 7 (Strajanov breg) in na območju številka 4. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. (Končno poročilo, 66 str.) Dolšak, F., 1936: Prof. Alfonza Paulina Flora Exsiccata Carniolica. Prirodoslovne razprave (Ljubljana) 3: 85-131. Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Berichte der Deutschen Botanischen Gesellschaft 78: 35–50. Hodgetts N., G. L. Söderström, T. L. BLOCKEEL, S. Caspari, C. S. Ignatov, N. Konstantinova, N. Lockhart, B. Papp, C. Schröck, M. Sim-Sim, D. Bell, N. E. Bell, H. H. Blom, M. A. Bruggeman-Nannenga, M. Bru- gues, J. Enroth, K. I. Flatberg, R. Garilleti, L. Hedenäs, D. T. Holyoak, V. Hugonot, I. Kariyawasam, H. Köckinger, J. Kučera, f. Lara & R. D. Porley, 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryol. 42 (1): 1–116. Jogan, N. (ur.), T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 str. Lepš, J. & P. Šmilauer, 2003: Multivariate Analysis of Ecological data using CANOCO. Cambridge University Press, Cambridge. Martinčič, A., 1988: Flora in vegetacija barja Drni pri Zelencih. Biološki vestnik (Ljubljana) 36: 19–32. Martinčič, A., 1994: Združba Cariceum lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 3: 17-23. Martinčič, A., 1995: Vegetacija razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae (Nordh. 36) R. Tx. 37 v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (3–4): 101–111. Martinčič, A., 2007: Carex L. – šaš. In: Martinčič, A. (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 804–821 (podrod Vignea je obdelala Branka Trčak). Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Kraj- šek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Seliškar, A., 1986: Vodna, močvirna in traviščna vegetacija Ljubljanskega barja (vzhodni del). Scopolia (Ljubljana) 10: 1-43. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Šilc, U. & A. ČARNI, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113–164. van der Maarel, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on commu- nity similarity. Vegetatio 39(2): 97–114. Vreš, B., 2013: Terenska preverba podatkov za presojo vplivov na varovana območja za infringement EK – Rova. ZRC SAZU, Ljubljana. (Elaborat, 21 str.) Vreš, B., T. Čelik, I. Dakskobler, I. Sajko, A. Seliškar, U. Šilc, 2011: Projektno pilotno območje Zelenci, Vrhe, Planik, Pilotno območje Zelenci. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. (Prvo poročilo, 14 str.) Vreš, B., T. Čelik, I. Dakskobler, I. Sajko, U. Šilc, 2014a: Projektno pilotno območje Zelenci, Vrhe, Planik, Pilo- tno območje Planik. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. (Končno poročilo, 27 str.) Vreš, B., T. Čelik, I. Dakskobler, I. Sajko, U. Šilc, 2014 b: Projektno pilotno območje Zelenci, Vrhe, Planik, Pilo- tno območje Zelenci. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. (Končno poročilo, 28 str.) Vreš, B. & T. Čelik, 2015: Monitoring tarčnih vrst: Loeselova grezovka (Liparis loeselii). Ljudje za Barje – ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. (Končno poročilo, 27 str.) Vreš, B., U. Šilc & T. Čelik, 2016: Monitoring tarčnih habitatnih tipov: HT 6510, HT 6410 in HT 7230. Ljudje za Barje – ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Lju- bljana. (Končno poročilo, 162 str.) Vreš, B., T. Čelik, F. Küzmič, S. Behrič, U. Šilc, 2021: Začetni, vmesni in končni popis vegetacije na območjih posameznih metod zatiranja vrst iz rodu zlate rozge (Solidago sp.) v Naravnem rezervatu Iški morost v okviru projekta PoLJUBA, št. OP20.02644. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. (Končno poročilo, 29 str.) Folia_2021_2.indb 268 3. 02. 2022 06:22:40 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 269FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave (Lju- bljana) 14–15: 41–42. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176–199. Folia_2021_2.indb 269 3. 02. 2022 06:22:40 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 270 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Tabela 1: Združbe z vrsto Carex lasiocarpa v obravnavanih barjih v Sloveniji. Table 1: Associations with Carex lasiocarpa in sampled areas of Slovenia. Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) plast 24 55 56 24 55 57 24 55 59 24 55 53 24 55 54 24 55 55 24 55 58 24 55 60 24 55 61 24 55 62 Oznaka popisa (Relevé code) 19 88 _4 19 88 _5 19 88 _7 19 88 _1 19 88 _2 19 88 _3 19 88 _6 19 88 _8 19 88 _9 19 88 _1 0 Datum popisa / leto objave (Date of relevé / source year) 19 88 19 88 19 88 19 88 19 88 19 88 19 88 19 88 19 88 19 88 Avtor-ji (Author-s) M A M A M A M A M A M A M A M A M A M A Nahajališče (Locality) Po dk or en Po dk or en Po dk or en Po dk or en Po dk or en Po dk or en Po dk or en Po dk or en Po dk or en Po dk or en Nadmorska višina (Altitude) m 835 835 835 835 835 835 835 835 835 835 velikost popisne ploskve m2 . . . . . . . . . . Število vrst (Number of species) 9 12 13 19 11 7 15 7 10 14 Pokritost grmovne plasti v % (Cover of shrub layer in %) E2 . . . . . . . . . . Pokritost zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %) E1 . . . . . . . . . . Pokritost mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %) E0 . . . . . . . . . . Takson / Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Območje (Site) Zelenci (Drni) Caricetum lasiocarpae (značilnica / Char. species) Carex lasiocarpa E1 + + + 5.5 3.3 2.2 4.4 5.5 3.3 3.3 Scheuchzerietalia, Scheuchzerio-Caricetea fuscae Eriophorum angustifolium E1 + . + . . . . . 1.1 + Agrostis canina E1 . . . . . . . . . . Carex rostrata E1 . . . + + . . . . . Carex echinata (syn. C. stellulata) E1 . . . . . . . . . . Menyanthes trifoliata E1 + + 1.1 1.1 2.2 + 3.3 3.3 2.2 3.3 Campylium stellatum E0 . + + 4.4 . . 2.2 + 1.1 4.4 Carex limosa E1 . 1.1 + + 1.2 1.1 + . . 2.2 Drepanocladus revolvens E0 . . . 1.1 4.3 . . . 2.2 + Parnassia palustris E1 . + . + + . + + . 1.1 Calliergon trifarium E0 . 3.3 . + 1.1 + + 1.1 Carex flava E1 . . . . . . . . . . Drosera anglica E1 . 1.1 + + + + Juncus articulatus E1 . . . . . . . . . Potentilla palustris (syn. Comarum palustre) E1 . . . . . . . + . . Sphagnum subsecundum E0 . . . . . . . . . Trichophorum alpinum E1 . . 1.2 . . . . +.2 +.2 +.2 Carex nigra E1 . . . . . . 1.1 . . . Epipactis palustris E1 . . . + . . . . . . Trichophorum cespitosum E1 . . . . . . . . . Carex pulicaris E1 . . . . . . . . . . Orchis palustris E1 . . . . . . . . . . Schoenus ferrugineus E1 . . . . . . . . . . Caricion davallianae, Caricetalia davallianae Carex davalliana E1 . . . . . . . . . . Carex hostiana E1 . . . . . . . . . . Carex panicea E1 + . + . . . + . + + Carex lepidocarpa E1 . . . . . . . . . . Eriophorum latifolium E1 . . . . . . . . . . Dactylorhiza incarnata E1 . . . . . . . . . . Salix rosmarinifolia E2 . . 2.2 + . . 1.1 + . . Molinion, Molinietalia . Juncus effusus E1 . . . . . . . . . . Folia_2021_2.indb 270 3. 02. 2022 06:22:40 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 271FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 27 18 62 27 18 63 27 18 64 27 18 65 27 18 66 27 18 67 27 18 68 27 18 70 27 18 72 27 18 73 27 18 74 28 64 99 28 64 73 25 71 43 28 64 71 28 64 72 28 64 98 28 65 00 Pr. Fr. 19 94 _1 19 94 _2 19 94 _3 19 94 _4 19 94 _5 19 94 _6 19 94 _7 19 94 _8 19 94 _9 19 94 _1 0 19 94 _1 1 20 21 _5 20 21 _3 20 15 _1 20 21 _1 20 21 _2 20 21 _4 20 21 _6 19 94 19 94 19 94 19 94 19 94 19 94 19 94 19 94 19 94 19 94 19 94 23 .6 .2 02 1 23 .6 .2 02 1 9. 6. 20 15 23 .6 .2 02 1 23 .6 .2 02 1 23 .6 .2 02 1 23 .6 .2 02 1 M A M A M A M A M A M A M A M A M A M A M A V B, T Č , S B V B, T Č , S B V B, T Č , Š U V B, T Č , S B V B, T Č , S B V B, T Č , S B V B, T Č , S B D ol en ja v as D ol en ja v as D ol en ja v as D ol en ja v as D ol en ja v as D ol en ja v as U la ka U la ka Le di ne Le di ne Le di ne Ig Ig Be vk e Ig Ig Ig Ig 500 500 500 500 500 500 760 760 1130 1130 1130 292 292 288 292 292 292 292 . . . . . . . . . . . 25 25 25 25 25 25 25 20 14 17 23 22 14 9 16 14 14 15 19 23 34 31 28 32 23 . . . . . . . . . . . 1 20 12 8 3 1 0 . . . . . . . . . . . 85 95 80 90 98 85 90 . . . . . . . . . . . 0,1 1 0,1 0 0 0 0 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Ribniška dolina in Bloke Jelovica (Ledine) Ljubljansko barje 4.4 1.2 +.2 4.4 3.3 5.5 5.5 3.3 1.1 2.2 3.3 3.4 3.4 1.1 2.1 + + + 28 100 . . . . . + . + + + + + 1.1 + 1.1 1.1 + 2.4 16 57 + + 1.1 + + . . + + . . 1.2 1.1 +.2 2.2 1.1 1.1 1.1 14 50 . . . . . + + 1.1 1.1 2.2 1.1 1.2 + + 11 39 + . . + + 1.1 . . . 1.1 + 1.1 1.1 2.4 1.1 10 36 1.1 1.1 + 2.2 2.2 1.1 2.2 . . . + . . . . . . . 18 64 . . . . . . . +.2 . +.2 + . . . . . . . 10 36 . . . . + . . . . . . . . . . . . . 8 29 . . . . . 1.1 + + . . 3.3 . . . . . . . 8 29 . . . . . + . . . . . . . . . . . . 7 25 . . . . . . . . . . 1.2 . . . . . . . 7 25 . . . . . . . 1.1 3.3 2.2 + . . . + 1.2 1.2 . 7 25 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 18 1.1 2.2 2.2 + 1.2 . . . . . . . . . . . . . 5 18 2.2 3.3 1.1 . 2.2 . . . . . . . . . . . . . 5 18 2.3 . 5.5 5.5 5.5 . . . . . . . . . . . . . 4 14 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 14 . . . . . . . . . + + . . . . . . . 3 11 . . . . . + 1.1 . . . . . . . . . . . 3 11 . . . . . +.2 . . +.2 . . . . . . . . . 2 7 . . . . . . . . . . . . . + . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . . + . . . . 1 4 . . . . . . +.2 . . . . . . . . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . 1.2 2.2 1.2 2.2 2.2 1.2 1.2 7 25 . . . . . . . . . . . . 2.4 1.1 2.1 1.1 . 2.4 5 18 . . . . . . . + + + + 4.4 3.4 3.4 2.2 2.4 2.2 4.4 16 57 . . . . . . . . . . . . 1.2 + 1.2 3.2 2.2 +.2 6 21 . . . . . . . . . . . + . . . + . . 2 7 . . . . . . . . . . . . . + . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 14 . . . . . . . . . . . + . 1.2 3.2 2.2 3.4 2.2 6 21 Folia_2021_2.indb 271 3. 02. 2022 06:22:40 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 272 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Molinia caerulea E1 . . . + + . . . + + Lysimachia vulgaris E1 . . . . . . . . . . Cirsium palustre E1 . . . . . . . . . . Filipendula ulmaria E1 . . . . . . . . . . Selinum carvifolia E1 . . . . . . . . . . Lythrum salicaria E1 . . . . . . + Lotus pedunculatus (syn. L. uliginosus) E1 . . . . . . . . . . Succisella inflexa E1 . . . . . . . . . . Lychnis flos-cuculi E1 . . . . . . . . . . Valeriana dioica E1 . . . + . . + . . . Ranunculus flammula E1 + . . . . . . . . . Sanguisorba officinalis E1 . . . . . . . . . . Betonica officinalis E1 . . . . . . . . . . Deschampsia cespitosa E1 . . . . . . . . . . Equisetum palustre E1 . . . . . . . . . + Thalictrum lucidum E1 . . . . . . . . . . Molinio-Arrhenatheretea Anthoxanthum odoratum E1 . . . . . . . . . . Holcus lanatus E1 + . . . . . . . . . Festuca rubra E1 . . . . . . . . . . Ajuga reptans E1 . . . . . . . . . . Ranunculus acris E1 . . . . . . . . . . Ranunculus repens E1 . . . . . . . . . . Rumex acetosa E1 . . . . . . . . . . Caltha palustris E1 . . . . . . . . . . Luzula multiflora E1 . . . . . . . . . . Myosotis scorpioides (syn. M. palustris s.str.) E1 . . . . . . . . . . Ranunculus auricomus E1 . + . . . . . . . . Oxycocco-Sphagnetea Oxycoccus palustris E1 4.4 1.1 + 2.2 1.1 + 1.1 . . + Aulacomnium palustre E0 5.5 1.1 . . . . . . . . Andromeda polifolia E1 2.2 3.3 4.4 . . . . . . . Drosera rotundifolia E1 . + 1.1 + . . . . . . Calluno-Ulicetea Potentilla erecta E1 . . . + + . . . . . Festuca filiformis E1 . . . . . . . . . . Danthonia decumbens E1 . . . . . . . . . . Phragmito-Magnocaricetea Phragmites australis E1 . . . . . . . . . . Scutellaria galericulata E1 . . . + + . . . . . Lycopus europaeus E1 . . . . . . . . . . Galium palustre E1 . . . . . . . . . . Carex elata E1 . . . . . . . . . . Mentha aquatica E1 . . . . . . . . . . Carex acuta E1 . . . . . . . . . . Carex vesicaria E1 . . . . . . . . . . Equisetum fluviatile E1 . . . . . . . . . . Peucedanum palustre E1 . . . . . . . . . . Carex acutiformis E1 . . . . . . . . . . Ostale (Other taxa) Frangula alnus E1 . . . . . . . . . . Frangula alnus E2 . . . . . . . . . . Carex x leutzii E1 . . . . . . . . . . Mentha arvensis E1 . . . . . . . . . . Mentha pulegium E1 . . . . . . . . . . Salix aurita E2 . . . . . . . . . . Hydrocotyle vulgaris E1 . . . . . . . . . . Salix cinerea E1 . . . . . . . . . . Viola uliginosa E1 . . . . . . . . . . Carex x pieperana E1 . . . . . . . . . . Leucojum aestivum E1 . . . . . . . . . . Solidago gigantea E1 . . . . . . . . . . Takson / Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Folia_2021_2.indb 272 3. 02. 2022 06:22:41 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 273FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 1.1 1.1 + 1.1 + 1.2 + 2.2 1.1 1.1 2.2 3.4 4.5 3.4 3.4 4.4 2.2 21 75 + + + 1.1 + . . . . . . 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 2.1 12 43 + + 1.1 + + . . . . . . + . . + . + . 8 29 . . . + . . . + + . . . . 1.2 + + + + 8 29 . . . . . . . . . . . . . 1.1 + + . 3 11 . . . . . . . . . . . . . + + + + + 6 21 . . . . . . . . . . . . . + + + 1.1 1.1 5 18 . . . . . . . . . . . . . . . . + . 1 4 . . + + + . . . . . . . . . . . . . 3 11 . . 1.1 + . + + 2.2 + . . . + . . . . 9 32 . . . . . . . . . . . . . + . . . . 2 7 . . . . . . . . . . . . . 2.1 . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . . . . . + . 1 4 . . . . . . . . . . . . . . . . + . 1 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . . + . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . + + + + + . 5 18 . . . . . . . . . . . . . + . + + . 4 14 . . . . . . . . . . . . . . . + + + 3 11 . . . . . . . . . . . + + . . . . . 2 7 . . . . . . . . . . . + + . . . . 2 7 . . . + + . . . . . . . . . . . . . 2 7 . . . . . . . . . . . . . . . . + . 1 4 . . . . . . . . . . . . . + . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . . . . . + . 1 4 . . . . . . . . . . . . . + . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 29 + . . + . . . . . . . . . . . . . . 4 14 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 11 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 11 2.2 + + + . 1.1 1.1 1.1 2.2 . . + 1.1 1.1 + 1.1 1.1 + 17 61 . . . . . . . . . . . +.2 + + 1.2 + + 6 21 . . . . . . . . . . . + + 2 7 2.2 2.2 1.1 + 1.1 + . . . . . . . . . . . . 6 21 + + + + . . . . . . . . . . . . 6 21 1.1 1.1 2.2 + 2.2 . . . . . . . . . . . . 5 18 + + + + . . + + + 1.1 + + + + + 13 46 . . . . . . . . . . . 1.2 + + 1.2 2.2 +.2 1.2 7 25 . . . . . . . . . . . + + 1.1 + + 1.1 6 21 . . . . + + . . . . . . . . . . . . 2 7 . . . . . . . . . . . . . . 1.1 . 1.2 . 2 7 . . . . . + . . . . + . . . . . . . 2 7 . . . . . . . . . . . . . 1.1 . . . + 2 7 . . . . . . . . . . . . . . 1.1 . . . 1 4 + . + . . . . . . . . 1.1 + 1.1 1.1 1.2 + 8 29 . . . . . . . . . . . . 2.2 2.2 2.2 1.2 1.2 5 18 . . . . . . . . . . . . +.2 . + . . +.2 3 11 . . . + + + . . . . . . . . . . . . 3 11 . . . . . . . + + + . . . . . . . . 3 11 + . . + +.2 . . . . . . . . . . . . . 3 11 . . . . . . . . . . . . 2.4 4.4 . . . . 2 7 . . . . . . . . . . . . . . 1.2 . 1.2 . 2 7 . . . . . . . . . . . . . . 1.2 . + . 2 7 . . . . . . . . . . . . . . + . . 1 4 . . . . . . . . . . . 1.1 . . . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . . . . r . . 1 4 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Pr. Fr. Folia_2021_2.indb 273 3. 02. 2022 06:22:41 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 274 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Utricularia vulgaris E1 . . . . . + . . . . Mahovi (Mosses) Calliergonella cuspidata E0 . . . . . . . . . . Calliergon cordifolium E0 . . . . . . + . . . Calliergon giganteum E0 . . . + . . . . . . Polytrichum pallidisetum E0 . . . . . . . . . . Sphagnum denticulatum E0 . . . . . . . . . . Tomenthypnum nitens E0 . . . . . . . . . . Scorpidium scorpioides E0 . . . + . 1.1 + . . . Sphagnum contortum E0 . . . . 1.1 . . . . . Sphagnum centrale E0 . . . . . . . . . . Sphagnum platyphyllum E0 . . . . . . . . . . Calliergon stramineum E0 . . 1.1 . . . . . . . Drepanocladus vernicosus E0 . . . . . + . . . Legenda - Legend avtorji (Authors): MA - Martinčič A. (1988, 1994) TČ - Čelik T. SB - Behrič S. ŠU - Šilc U. VB - Vreš B. Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) Fr. Frekvenca - Frequency Takson / Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Folia_2021_2.indb 274 3. 02. 2022 06:22:41 BRANKO VREŠ & TATJANA ČELIK: NOVOSTI O POJAVLJANJU VRSTE CAREX LASIOCARPA V SLOVENIJI 275FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 4 . . . + . . . . . 4.4 3.3 + + . . . . . 5 18 . . . . . . . . . 4.4 3.3 . . . . . . . 3 11 . . . . . . . . . +.2 +.2 . . . . . . . 3 11 + . + + . . . . . . . . . . . . . . 3 11 . . . . . . . 1.2 . . . . . . . . . . 1 4 . . 1.2 . . . . . . . . . . . . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 11 . . . . . . . 3.3 3.3 . . . . . . . . . 3 11 3.3 5.5 . . . . . . . . . . . . . . . . 2 7 + . . . 1.2 . . . . . . . . . . . . . 2 7 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 4 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Pr. Fr. Folia_2021_2.indb 275 3. 02. 2022 06:22:41 Folia_2021_2.indb 276 3. 02. 2022 06:22:41 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA = Ex RAZPRAVE IV. RAZREDA SAZU issn 1855-7996 · Letnik / Volume 62 · Številka / Number 2 · 2021 62/2 · 2021 VSEBINA / CONTENTS ISSN 1855-7996 | 25,00 € Metka Culiberg & Mitja Zupančič Ob stoletnici rojstva akademika dr. Alojza Šerclja Igor Dakskobler & Ivan Kreft Akademik Mitja Zupančič – devetdesetletnik Mateja Germ Ob osemdesetletnici akademika Ivana Krefta RAZPRAVI / ESSAYS Igor Dakskobler, Branko Vreš, Brane Anderle & Andrej Martinčič Nova spoznanja o nahajališčih in rastiščih vrst Carex brunnescens (Pers.) Poir. in Carex canescens L. v Julijskih Alpah New findings about localities and sites of Carex brunnescens (Pers.) Poir. and Carex canescens L. in the Julian Alps Branko Vreš & Tatjana Čelik Novosti o pojavljanju vrste Carex lasiocarpa v Sloveniji New data on the occurrence of Carex lasiocarpa in Slovenia Folia_2021_62_02_ovitek.indd 1 3. 02. 2022 06:25:34