Črna smrt. i. 2id Aron Izerlin, daleč po deželah znan bogatin, skopuh ia irposojevalec denarja na krvave obresti, čigar pradedjc so že v 14. stoletju s svojimi zlatniki v denarnih zadregah pomagali celo mogočnim nadškofom solnograškim, je proti večeru toplega aprilskega dne v lctu Gospodovem 1645 počasi stopal čez Minoritski trg v Ptuju. Ni ga z radostjo in občudovanjem aavdajalo veličastno, kakor razcvetela roža krasno in mameče pročeljc cerkve. Nemirno, pohlepno je z živahnimi jutrovsko-čnnimi očmi božal i« ob enem v mislih tatinsko-cprczno prodiral raogočnc zidove cerkvcne in samostanske. In je zraven z zavistjo in grenkobo razmišljal:: »Visoko ia svetlo domovje imajo očetje minoriti. A moje je nizko in temotno. Zamc sicer do_ro. Toda žena Estera in hrerka Rrhela., roža v Izraelu, si želita iraenitnc:še in svetlcire.« Sklonil ie f^lavo z dolgo, ob robčh že belo cvetočo brado. Zazibal se je v razmišljanje, ne bi li vendar kazalo ugoditi srčnim željam žehinim in hčerkinim. »Če bi odkupil palačo kateremu mestnih trgovcev? Mislim, da bi jo dobil še dovolj poceni. Saj so mi ti ošabni gojimi* skoro vsi dolžni. Ali bi naj vendar sezidal nov dom? A Bog Abrahamov, ko so pa Ijudje tako pohlepni in gladni po tem našem uboštvu! Kdo ve, koliko zlata bi jim moral odtehtati.« Kakor bi odganjal te nadlcžne misli in skušnjave, je stresel glavo. Ostri pogled se mu je spet in spet vsesaval v visoko stavbo samostansko in v monumentalno, umetniško okrašeno pročelje hiše božje. »Koliko tisočakov leži zazidanih v teh zidovih! Mrtvi kapitali! In bogastvo v cerkvi! Brez koristi se stara in plesni. Ne razumejo gospodarstva ti gojimi! Tudi očetje ne, dasi so učeni možie. Ti še naimanj! Kako bogati so, si pravijo ljudje. Večjo veljavo jinj daje pri ljudeh to namišljeno bogastvo. Pa vem, da je namišljeno. Ko pa ne znajo denarja vsejati in oploditi, da bi se i'im množil in bi jim rodil stotero in tisočero. Ah, zahvaljen Gospod, Abrahamov Bog, Kristiani.  Aron Izerlin fe modrejši. In bogatejši, dasi stanuje z  Estero, punčico svojega očesa, in z Rahelo, svojega  živlienja solncem, v nizkem, vlažnem domu.« V skoro divji radosti in mogočnem, samozavestlera ponosu so mu zagorele oči ob teh mislih. A že e je mešal v veselje srd: »Zaničujejo nas gojimi. A kaj nam morejo? Z zlatniki in srebrniki potlakam široke hodnike samostanske — in mi še ostanejo! Naj store isto očetje, če morejo. Naj izrujejo kamenje po hodnikih . . .« Dolgi, suhi prsti so se mu v razburjenju skrčili. Upale prsi so mu krčevito zadrhtele, kakor bi ga dušil silen, z vsemi močmi zadrževan in le s težavo premagovan kašelj. In se je res moral s silo krotiti, da ni glasno kriknil. In da se ni zmagoslavno zasmejal ob sladkih mislih na svoje bogastvo in ob bridkih, kako ga gojimi zaničujejo in sovražijo. A njegovemu zlatu se vendar klanjajo! V teh sladko-grenkih mislih so ga zmotili štirje možje, ki so prav tedaj stopili iz samostana. Toliko da jih je Izerlin zaglcdal, se jim je kar od srede trga odkril in se jim ponižno in globoko poklonil. Dobro je poznal vse štiri. In ]e vedel, da njih osebe pomenijo bogastvo in moč. To pa je bilo zanj na svetu edino uvaževania in sooštovania vredno. V visokoraslem, vitkem duhovniku v dopetnem, črnem, z belo vrvico prepasanem talarju je takoj spoznal očeta Aleksandra, učenega, vsepovsodi spoštovanega minoritskega gvardiana. Postarni gospod z dolgo, ob robeh in spodaj že močno posivelo brado je bil Filip Sagadin, ptujski mestni pisar, mestnemu 6odniku desna roka, malone istotako mogočen in ugleden kakor sodnik sam. Poznal ga je vsak otrok v mestu, kako ga ne bi skoro petdesetletni Aron Izerlin! Saj je imel le prepogosto opravke pri sodišču; z dolžniki, ki mu niso redno plačevali in so mu Ie preradi odtrgovali s čudno opravičbo, da jih je tako in tako prevaril in ociganil in jim zaračunil grešno visoke obresti. Prav tako mu je bil znan cvetoči mladenič v družbi: pisarjev sin Dominik. Tudi četrti mož v kmetski obleki, a bogati, z velikimi srebrnimi gumbi na telovniku in s srebrnimi zaponkami na plahetajočem plašču, mu ni bil tujec. Saj ni bil od daleč. Janez Rajavec, bogat kmet na Hajdini, hajdinskemu župniku brat, je bil. Še počasneje je korakal Aron čez trg. Pozorno |e škilil proti samostanu, lakotno vlekel na uho, kaj gospodje govorc. Videl je, da se je Dominik takoj pred samostanom od družbe poslovil. Spoštljivo jc očetu gvardianu poljubil roko. Rajavcu je segcl v roko in mu toplo naročal: »Pozdravite mater in Rozko, stric« Aronu je bilo znano, da je Dominikova mati Rajavčeva sestrična; zato so pač Rajavca pri pisarjevih klicali kar za strica. »Pozdravim, lepa hvala. A pridi kaj k nam. Ženske bo veselilo.« »Pridem, brž ko mi bo mogoče. Morda že jutri.« »Sporoči materi, da kmalu pridem. Do onstran Drave spremim strica«, je naročeval gospod Sagadin sinu. S tihim zadovoljstvom in neprikritim ponosom je zrl za odhajajočim, ki se je šele pred nekaj dnevi po dovršenih pravnih študijah vrnil v domače mesto, da nastopi tu službo pri mestni sodniji. Da postane prej ali slej naslednik mestnemu sodniku, je na tihem upal mladenič, je bil trdno prepričan oče. »Pravijo, da bo Rajavčeva Sagadinova nevesta«, je pomišljal Aron. »Ni si izbral napačne neveste. Krasotica — »Roža Ptirjske^a polja« ji pravijo. Tudi dcnarja bo gotovo precej. Rajavčeva edinica je.« Spct so mu zagorele oci v čudnem blesku, ko je pomislil na bogastvo kmetovo in na svoje zaklade, na zlato in na hčerko Rahelo. »Ah, beračija bo to proti doti, ki jo dobi moj otrok! Kneza ji lahko kupim, če si ga poželi.« Prcden je zavil ob cerkvenem voglu v ozko stransko ulico, jc postal. Ozrl se je še z dolgim, malo .riiaznim oo.ledom za troiico. stoDaiočo čez tr_ v sracri proti Dravskemu mostu, proti takozvanim Štajerskim mestnim vratom. »Kako živahno se razgovarjajo ti sicer tako hladni možje. Kaj, če je nosil danes brat kletar na mizo najstarejšega haložana? Mnog» ga baje hranijo v samostanskih kleteh. Da so sodi o_ starosti že čisto plcsnivi in zeleni, pravijo ljudje. Tako jim leži tudi v kleteh premoženje brez obresti. ŠJkoda!« A se je zclo moi.il Aron Izeflin. Gospodov ni raszgreval ogenj težke vinske kapljice, važne in zlovešče novice so jih vznemirjale. »Ne gre mi iz glave, kaj n_m je pripoTedoval vaš z Dunaja došli mladi sobrat, oče gvardian. Ako _o njegova sporočila resnična, nas čakajo morda hudi časi«, je zamišljemo govoril mestni pisar. »Da je brat Bernardin govoril resnioo, ne dvomim. Vem, vem, tudi vi ne, prijatelj«, je miril r&dovnik, videč, da hoče ^ospod Sagadin vznemirjen ugovarjati. »Saj tudi dvoaiiti ne moremo, ko so pa nesreče, kuga, vojska in lakota že stalni gostje v naši domovini. Koliko zla so že prizadele našemu mestu! Malo da nam niso že čisto upropastile vse trgovine in s tcm vsega blagostanja mesta. In če divja kuga že na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu, težko in malo verjetno, da ne bi našla poti tudi k nam. Pozna pot v našc kraie že iz oreišniih časov.« »In prav letos«, je pripomnil k tem zloslutnim besedam menih, »so kaj čudni časi. Iz severnih, nemSkih dežei prihajajo vesti o nezaslišno hudi zimi ia strašnih viharjih. Prebivalce Brabanta in z njimi vso Evropo je silno prestrašil krvav dež, padajoč v Brabantu od 22. do 24. januarja. Kaj pomenjajo ta nenavadna znamenja z neba? Kaj dobrega in ugodnega? Malo verjetno. A kaj nam je storiti? Saj sc braniti tako ne moremo. Čakati moramo, božjemu usmiljenju se priporočati. Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod!« »Reši nas, o Gospod!« sta kakor v cerkvi pobožno ponovila in zaprosila za menihom pisar in kmet. Pomolčali so. Vsem so se usiljevale temne misll in jim srce s skrbmi navda^ale. Pa je povzel spet oče gvardian: »Upam, da nam Bog prizanese z najhujšim in nas ne udari kakor annis Domini* 1623, 1624 in 1625, ko je bilo zaradi kuge naše mesto od sveta povsem odrezano. Kakor da 'smo živeli na otoku mrtvih sredi morja.« »In vi očetje minoriti 6te bili, ki ste v tistih hudih časih najbolj skrbeli za ljudstvo in sc žrtvovali. Še mnogo žalostneje bi bilo tedaj v mestu, ako vas ne bi bilo.« (Dalje sl.di.)