Cena cent. 80
Upravmltvo i Liubliana. hKtmilOT ulica S.
Telefon fc. 11-22. 31-23. »1-24 Inseraijj addeleki Ljubi lana. Pucanijera ntt>
ca i - Ieleton fc. 31-23. 31-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljublianskc pokrajino on pofeno-čekovnem zavodu fc. 17.749, za o«tale kraj« Italije Serviac Cona Con Po« No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za o«laat a Kr.
Italije in inozemstva ona Union«' Pubblicita Iraliana S. A. MILANO
BSB
i raven soittc i jki ■ *i«C«i
Naročnina cnaia aaaečno Ur U,—, a inozemstvo vključno • »Ponedelijlda 1» crooM Um 36.30.
(Jttdaiiitoi Puccinijeva ulica feev. J. fcev. 31-22 31-23 31-24.
_Rokopni »c oe vračajo._
CONCESSIONAIUA ESCLUSIVA po la pob-
b lici ti di provemenu italiana ad eatera: Unione Pubblicrti Italiana S A. MILANO
ttacco dl aerosiluranti contro un convoglio
Un caeciatorpedkiefe e due piroscafi colati a picco, un altro cacciatorpe^fniere ed un mercantile gravemente dannegglatl — Navi alla fonda nella rada dl Algeri
bambarslate
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 1 maržo 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1010:
In Tunisia combattimenti locali svoltisi neila, zona settentrionale hanno avuto esito a noi favorevole; un tentato attacco nemico nel settore meridionale č stato stroncato dal fuoco dell'artiglieria.
Tre apparecchi britanniei risultano di-strutti dalla caceia deli'Asse.
Nostre formazioni di aerosiluranti al co-mando del maggiore Casini Gabrielo da Montesavino (Arezzo), capitano Graziani Giulio Cesare da Affile (Koma), capitano Zucconi Giuseppe da Spignano di Pola, capitano Spezzaferri Mario da Torre Annun-ziata, tenente Avalle Michele da Cuneo, attaccavano a nord est di Algeri un grosso convoglio seortato: Un caeciatorpediniere tipo «Jervis» raggiunto da due siluri, affon-dava immediatamente; due piroscafi per complessive 1~.000 tonnellate, colpiti in pieno colavano a picco; un altro caeciator-pedinilere ed un mercantile da 7000 tonnellate venivano gravemente danneggiati.
Aerei italiani bombardavano navi alla fonda nella rada di Algeri provocando vio-lente esplosioni.
Su Cagliari e Palermo formazioni di velivoli avversari hanno lanoiato ieri numero-se bombe colpendo edifiei pubblici ed abi-tazioni civili; aceertati finora circa 200 morti e qualche oentinaio di feriti a Cagliari tre morti ed otto feriti a Palermo.
Sei dei velivoli nemici sono stati abbat-tuti: Tre nei pressi di Palermo dalle arti-glierie contraeree italo-tedesehe; due al largo di Capo Spartivento ad opera della nostra caceia in violenti scontri; uno da cacciatori germanici poco a sud della Sar-degna.
Presso S. Maria Castellabbate (Salerno) sono stati raccolti tre componenti i'equi-paggio di un aereo ingiese caduto in mare.
Nota al Bollettino n. 1010:
Nella brillante azione degli aerosiluranti, di cui il bollettino di oggi, si sono distinti anehe i seguenti piloti:
Tenente Cirpiani Roberto da Firenze; Tenente Bargania Francesco da Foligno; Tenente Faggioni Carlo da Carrara; Tenente Ammannato Porthos da Roma; Tenente Vinciguerra Pasquale da Catania; Tenente Borrelli Ernesto da Cragnano (Napoli); Tenente Giannone Vincenzo da Catania; Stenente Salvatore Luigi da Rieti; Stenete Sponza Ottone da Trieste; Stenente Soandarbuilo Vittorio da Pianica (Vene-zia); Maresciallo Mantovani Carlo da Ostel-lato (Ferrara); Maresciallo Tomeucci Tom-maso da Venezia; Maresciallo Di Gennaro Pasquale da Aversa; Sergente Magg. Ro-schini Italo da S. Maria degli Angeli (Pe-rugia); Serg. Magg. Teotato Corrado da Baggino (Siracusa); Serg. Magg. Vitali Giovanni da Cesena (Forli); Sergente Haes-sely Walter da Torino.
Napad tsrpeditih letal na kostvaf
Er rušilec in dva parnika potopljeni, en rušilec In en trgovski parnik hudo poškodovana — V pristanišču Alžirju zasidrane ladje bombardirane
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 1. marca naslednje 1010. vojno
poročilo:
V Tunisu so se krajevni spopadi, ki so se razvijali na severnem področju, končali za nas ugodno; poskusni napad sovražnika v južnem odseku je zatrl topniški ogenj.
Lovci Osi so uničili tri britanska letala.
Naše skupine torpednih letal pod poveljstvom majorja Casiniia Gabriela iz Mcnte-savina (Arezzo), kapitana Grazianija Giu-lia Cesara iz Affilea (Rim), kapitana Zucconi ja Giuseppa iz Spignana (Pola), kapitana Spezzaferrija Marija iz Torre Annun-ziata in poročnika Avalleja Micheleja iz Cuneja so napadle severnovzhodno od Al-žira velik spremljan konvoj. Rušilec tipa »Jerviis«, ki sta ga zadela dva torpeda, se je takoj potopil; dva parnika v skupni to-naži 17.000 ton, ki sta bila zadeta v polno, sta se takoj potopila; nadaljnji rušilec in trgovski parnik 7.000 ton, sta bila hudo poškodovana.
Italijanska letala so bombardirala v pristanišču Al žiru zasidrane ladje in povzročila strahovite eksplozije.
Na Cagliari in Palermo so skupine sovražnih letal odvrgle včeraj številne bombe in zadele javna in zasebna poslopja; do. ®lej je bilo ugotovljenih približno 200 mrtvih in nekaj 100 ranjenih v Cagliariju, 3 mrtvi in 8 ranjenih v Palermu.
Šest sovražnih letal je bilo sestreljenih, S v bližini Palerma po italijansko - nemškem protiletalskem topništvu, 2 v bližini rta Spartivento po naših lovcih v silovitih spopadih, 1 pa po nemških lovcih nekoliko južno od Sardinije.
Pri kraju S. Maria Castellabbate (Salerno) so našli tri člane posadke angleškega letala, ki je padlo v morje.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 1010:
V sijajnih akcijah zračnih torpedov, o katerih poroča današnje vojno poročilo, so se odlikovali tudi naslednji letalci: poročnik Cirpiani Robert iz Firenze, poročnik Bargania Francesco iz Folignia, poročnik Faggioni Carlo iz Carrare, poročnik Am-manato Perthes iz Rima, poročnik Vinci-guera Pasquale iz Catanije, poročnik Borrelli Ernest iz Cragnana (Neapolj), poročnik Giannone Vicenzo iz Catanije, podporočnik Salvatore Luigi iz Rietija, podporočnik Sponza Oton iz Triesteja, podporočnik Scandarbullo Viktor iz Planice (Benetke), narednik Mantovani Carlo iz Castelata (Ferrara), narednik Tomeucci Tomaž iz Benetk, narednik Di Genaro Pasquale iz Averse, podnarednik Roscbini Italo iz S. Marie degli Angeli (Perugia), narednik Teotato Corrado iz Bagina (Siracusa), podnarednik Vitali Giovanni iz Cesene (Forli), podnarednik Haessely VValter iz Turi na.
Svečanost neapeljskih arJituv
Neapelj, 28. febr. s. Davi so otvorili v Neaplju »brlog arditov«, ki je v enem izmed stolpov zgodovinskih vrat Capuana. Slovesnosti so se udeležili Prefekt, glavni poveljnik okrožja, civilne in vojaške oblasti in podpoveljnik arditov nacionalni svetnik Cavina, ki je zastopal generalnega poveljnika Eksc. Zoppija. Po blagoslovitvi svetišča sta goreče govorila nacionalni svetnik Cavina in nacionalni svetnik Sansanelli, ki je v imenu odsotnega Zveznega tajnika pozval ardite, naj v Ducejevem imenu nadaljujejo plemenite in junaške tradicije italijanskega arditstva. Obred se je zaključil s pozdravom Duceju in ob petju revolucijskih himen.
Nove ovire v ameriški proizvodnji
Spori za nadzorstvo nad vojno proizvodnjo — Pomanjkanje kmetijskih delavcev
Lizbona, 27. febr. s. Po informacijah iz angleškega vira je začelo ameriško javno mnenje v tisku in radiu kazati znake vznemirjenja glede vprašanja, ki je znano pod imenom »Bitke v Wash;ngtonu«i ali z drugimi besedami, glede borbe, ki se razvija med novjm kongresom in staro upravo. Komentatorji poudarjajo, da je novi kongres postavil na glavo zakonodajne smernice zadnjih 10 let v sedmih tedmh, vendar doslej s svoje strani ni izdal nobenega važnega zakona. Veliki spori se pripravljajo v Washintonu zaradi civilnega in vojaškega vpliva pri nadziranju vojne proizvodnje. Izid te borbe bo odločil, ali bo Donald Nelson, ki zastopa civilni vpliv, obdržal svoje mesto na čelu vojne proizvodnje. Nelson je sam izzval to borbo, ko se je znebil svojega sodelavca Everstadta iz vojaških krogov in poveril njegove posle Wilsonu ki zastopa civilne interese. Nelsona in Wilsona podpirajo organizacije dela, majhna podjetja jn tudi razni vplivni elementi iz kongresa. Vojsko in mornarico podpirajo nekatere velike tvrdke in Bernard Baruch, »trust« Rooseveltovih možganov. Stvari se razvijajo tako, da bo moral Roosevelt kmalu nastopiti ket razsoumk. Kakor kaže, se Roosevelt nagiba k temu, da bi zopet poživil že opuščeni načrt, po katerem naj bi problem človeškega potenciala uredil tajnik dela. Trenutni vodja Paul Mac Nutt ne bo več obdržal te funkcije.
Lizbona, 28. febr. s. List »Daily Mail« pojasnjuje v dolgem dopisu Dona Idona z naslovom »Fordova skrivnost« nekatere strani vprašanja, ki je zbudilo toliko debat v Ameriki in Angliji o omejenem proizvajanju bombnikov v Fordovih tovarnah v Detroitu-Pisec opozarja zlasti na to, da je bil Ford izolacijonist pred katastrofo v Pearl Har-
bourju. Država bo poskrbela za večjo kontrolo v Fordovih tovarnah in upa s tem nadomestiti zamujeno.
Buenos Aires, 27. febr. s. Prestop ročnih de* lavcev iz poljedelske stroke v Zedinjenih državah v središče vojne industrije, kjer se jim obeta boljši zaslužek, je izzval hudo poljedelsko krizo, ki je imela občutne posledice tudi v splošnem položaju prehrane v državi. Ker zvezna vlada doslej ni ukrenila ničesar, da bi zavrla to preseljevanje v množicah in izpolnila vrzeli, ki so zaradi tega nastale na vseh koncih in krajih, so številne zvez ne države v skrbi za rešitev tega problema kar odločile tako. da so izpustile iz zaporov kaznjence in obenem mobilizirale za taka dela šolsko mlad no. Zakono* dajne skupščine v Texasu, Kaliforniji, Minne-soti. Wisconsinu, Michiganu in Severni Kan> lini že proučujejo zakonske načrte, po katerih naj bi bili izpuščeni na svobodo vsi kaznjenci, da bodo uporabljeni pri delih na poljih V drugih državah razmišljajo o tem. da bi čimbolj skrajšali šolsko leto in tako omogočili mladini, da bi delala na polju, pri čemer bi ibenem tudi znižali skrajno dobo za mladino pri teh delih od 18 na 16 let starosti, kakoT je bilo že ukre* njeno v Indiani.
Omejitev proizvodnje obutve v Ameriki
Buenos Aires, 28. febr. s. Iz Washingto-na poročajo, da so pristojne oblasti omejile proizvodnjo civilne obutve. Najvišja proizvodnja bo morala biti za 100 milijonov parov čevljev manjša kakor L 1942.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Obisk ministra Ribbentropa v Rimu
Izročitev posebne Hitlerjeve poslanice Duceju
Rim, 1. marca. s. Po Hitlerjevem nalcgu je te dni. prispel v Italijo, kjer se je mudil od 24. do 28. februarja, nemški zunanji m'nister Ribbentrop. Sprejeli so ga ob prihodu državni tajnik za zunanje zadeve Ba_ stianini, državna tajnika Rossi in Albini ter nemški poslanik v. Mackensen, ki je bil v spremstvu osebja nemškega poslaništva v Rimu. Na potovanju so v. Ribbentropa spremljali poslanik Riter iz nemškega zunanjega ministrstva, pednačelnik Hitlerjevega vrhovnega poveljništva generalni po_ ročnik Warlimont in merodajni načelniki ministrstva za zunanje zadeve, Kr. poslanik v Berlinu Alfieri se je takisto udeležil potovanja.
Naslednjega dne ga Je Duce sprejel na svojem sedežu, pri čemer mu je v. Ribbentrop izročil Hitlerjevo osebno poslanico-. Nato je sledil prvi razgovor ob prisotnosti državnega podtajmika za zunanje zadeve Bastianinija ter poslanikov Mackensena in Alfierija, ki je trajal nad štiri ure. Raz-
govori so se nadaljevali Se Istega dne ter naslednje dni. Pri tem so bili proučeni vsi evropski problemi ter vodstvo vojne s strani trojnega sporazuma. Pri enem izmed teh razgovorov sta bila navzoča razen državnega podtajnika Bastianinija, ki je imel s svoje strani dolg razgovor s poslanikom v. Ribbentropom, tudi načelnik glavnega stana general Ambrosio ter general War_ limont kot zastopnik najvišjega Hitlerjevega poveljništva. Razgovori so se razvijali v ozračju prijateljske prisrčnosti ter so bili prežeti z duhom prijateljstva, ki veže Duceja in Fuhrerja.
Pri tem se je ugotovila popolna istovetnost naziranj, ki je v ostalem vedno vladala med obema državama in ki je jamstvo za uspeh v skupni borbi, ki jo oba naroda bojujeta v polni vzajemnosti z Japonsko in s svojimi zavezniki.
Duce in minister v. Ribbentrop sta znova potrdila cKTočitev obeh držav za vodstvo
vojne z vao potrebno energijo do uničenja sovražnih sil in do odstranitve smrtnih nevarnosti boljševizacije Evrope, ki se zopet kaže na vzhodnih mejah, ter sta še enkrat
izjavila trdno voljo Italije in Nemčije, da se po izbojevani dokončni zmagi uvede V Evropi novi red, ki jamči vsem evr. narodom varen obstanek v ozračju pravičnosti in sodelovanja brez vsake odvisnosti od žici o vstva in plutokracije.
Nemški zunanji minister JoaMm v. Ribbentrop je bil mel svojim bivanjem v Italiji v avdienci pri Nj. Vel. Kralju in Cesarju, ki se je blagovolil dolgo in prisrčno razgovarjati z nemškim gostom. Nato ga je sprejel tudi Nj. Kr. Visočanstvo princ Piemontski.
Duce je preteklo soboto povabil svojega gosta na intimen zajtrk, ki so se ga udeležili tudi državni pod tajnik za zunanje zadeve Bastianini ter oba poslaniku ven Mackensen in Alfieri.
iovfifske žete zavrnjene do B©nca
Nemška vtnfika odMfa vse mvjeteke napade — V zadnjem tednu je
bilo uničenih sovjetskih tankov
V februarju je nemška vojna mornarica potopila 576.8oo ton sovražnikovega ladjevja
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. marca Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Napadi, ki jih je sovražnik tudi včeraj podvzei proti fronti na Kubanskem mosn-"ču, so se zrušili z velikimi Krvavimi Izgubami. Pred Novorosijskom je topništvo vojske zažgalo z o klopni mi vozili naloženo sovražno ladjo.
Na fronti ob Miusu je sovražnik po močni topniški pripravi prešel na široki fronti k napadu. Sovjetske čete so bile že pred glavno bojno črto razbile v odločnem obrambnem ognju.
Lastni napadi na področju pri Izjumu so tudi včeraj nadalje pridobil; na prostoru. Napadalne divizije so vrgle žilavo bra-nečega se sovražnika do Donca in preko Donca nazaj. Razpršeni in odrezani sovjetski oddelki so bili uničeni. Pri tem je bilo 23 oklepnih vozil sestreljenih ter zajetih mnogo ujetnikov in pi iia. -Vlečni oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete so izvedli silovite udnrce preti bežečim sovražnim kolonam in nakopičenim sovjetskim silam.
Na področju pri Harkovu, liursitu m Orlu ter južno cd Ilmenskega lezcra sy »e izjalovili v težkih bojih številni sovražni napadi. Na nekem mestu je bil moteriz?-ran sovjetski oddelek obkoljen in uničen.
Proti izpostavljenemu loku postojank južno od Ladoškega jezera je sovražnik včeraj podvzei po vrsti 10 napadov, ki so bili vsi z izgubami odbiti.
Od 21. do 28. februarja je bilo na vzhodni fronti uničenih, zajetih ali onesposobljenih za berbo 1060 sovjetskih oklopnih voz.
Nemške pomorske sH« so pred Novoro-sijrkors v ponovnih napad.h potopile eno
torpedovko, štiri trgovske ladje s skupno 6500 br. reg. tonami in dve obrežni ladji. Letalstvo je potopilo še nadaljnji 2 transportni ladji sovražnika.
Napadi nemških in italijanskih čet na severnem tuniškem bojišču so prinesli nadaljnje uspehe. V pretekli noči so bile po dosedanjih ugotovitvah zadete z letalskimi torpedi pred alžirsko obalo 3 velike sovražne transportne ladje. Zanesljivo je bila uničena ladja s 7000 br. reg. tonami.
Na Sredozemskem morju so pedmorni-ški lovci vejne mornarice notopili sovražno podmornico.
Med vojaška brezpomembnimi napadi britanskih leta! proti nekaterim krajem zasedenega zapadnega ozemlja in proti nekemu oporišču cb atlantski cbali, kakor tudi med posameznimi bombnimi napadi na zapadno Nemčijo v pretekli noči je imelo prebivalstvo izgube. Sestreljenih je bilo 5 s vražrih letal.
V borbi proti pomorskemu prometu Velike Brtanije in Zedinjenih držav so poto. p le podmornice v februarju 82 sovražnih trgovskih ladij s 515.300 br. reg. tonami in tcrpe*'5ra!e 14 nadaljnjih ladij, izmed katerih jih .je mogoče večje število smatrati prav tak za potopljene. Brz' čolni so potopili t,ri trgovske ladje s 6000 br. reg. tonami, letalstvo pa je potopilo v istem času 5 trgovskih la<!ij s 25.000 br. reg. torami in poškodovalo 14 trgovskih ladij, ddoma težko. S tem ?e bilo v februarju uničenih 57(5 800 br. rog. fe n sovražnega ladijskega prostora.
Pc;lmorn:ce so potonle nadalje 1 krfžar-ko, 1 rušilec in 1 spremljevalno lat'jo. Druge eilinice vojne mornarice so uničile 3 brre čo'ne, 2 stmžni ladji. 1 oskrbovalno ladjo in 1 podmornico. Nadplje je letalstvo potopilo 1 rW>mnrnieo. poškodovali pa 2 krlžar-kl in manjšo vojno ladjo.
U§£i2Šbl nemški pratlsšsnki
Berlin, 28. febr. Ru-ka taktika sloni na poskuša" ju prodora. Ako se jim ne posreči na eni strani, si poiščejo takoj drugo točko in ako tudi tukaj ne uspejo, se lot jo tretjega in celo četrtega poskusa. Zanašajo se samo na svojo ogromno surovo s'l<> in na svoj velikanski vojni stroj. Sovjetsko poveljništvo namer ja sedaj sem, drugič pa drugam silovite udarce proti nemškim postojankam, preizkušajoč njihovo trdnost m iščoč tako zvane točke najmanjšega cd-pera.
Dolgo časa je ruski glavni stan misl'1. da je našel tako točko v južnem odsenu, zato je vrgel v doneško kotlino in na obalo Azcvskega morja vse svoje rezerve, nekega dne pa se je moral prepričati, da je nemška f renta trdna. Zato je prenesel svoje manevre na stotine in stotjne kilometrov proti severu v odsek Ilmenskega in Ladoškega jezera, toda tudi tu ni imel ^'kakršnega uspeha. Nato se je zadnje dni vrgel z vso besnostjo proti bojnim črtam pri Orlu m je v tem odseku zbral mogečno topniško silo, kakršne doslej še ni bilo v tej vojni. Tudi ta po zkus se je doslej iz kazal za brezuspešnega. Zato Rusom n' kazalo drugače kakor obnoviti napade na področju Harkova. kjer so operacije po padcu mesta obetale več uspeha. Tu se jim je končno posrečilo nekoliko napredovati.
Nemško uradno poročilo beleži z veliko objektivnostjo to prodiranje in podaja njegov pravi značaj. Tu ni bilo n'ti prodora, niti preloma fronte, niti kake obkolitve nemških skupin. Ruski prodor je bilo preprosto prodiranje v »Ničijc zemljo«, namreč v oni pas ozemlja, k* so ga nemšne vojske postopno zapuščale, ko so uporabljale pri svojem odmiku znano prežn: taktno ki jim je omogočila skrajšati fronto od Volge preko Donca ter pri tem chranitj nedotaknjeno vso svojo bojno silo.
Pri takem stanju stvari gre deslej še vedno samo za nepregloboko razširjenje zasedbe ozemlja, kar pri tako obsežn' fronti, kakor je vzhodna, nima posebno velike, ga pomena. Zadostuje v ostalem pogled na zemljevid za ugotovitev, da so se Nemci po izprazn tvj Harkova mudili le začasno ni novih postojankah, videč, da se na tem področju ne morejo utrditi 'n ustaliti. Bojna črta, ki so si jo izvolili, da zadrže sunek »parnega valjarja«, je po vsem videzu nekje drugje.
V ostalem se je položaj v južnem odseku 'zpremenil temeljiteje, nego se je dalo pričakovati. Rusi so zadnji teden zbirali svoje
rezerve na jugu Harkova, zlasti pri Izjumu. Prav na tej točki se podvzemajo sedaj nemški protinapadi. S svojo silovito pobudo, pogumnim zagonom in boljšo tehniko so Nemci razširili obroč, ki je pretil, da jih zad<uši. in se oprostili pritiska. Z nekoliko sjlov timi sunki na obeh straneh sc si pridobil' mnogo tal in znatno razjasnili položaj, ki je bil pied par dnevi še precej nejasen.
Velikega pomena je dejstvo, da so čete, ki jih je nemSko poveljništvo vrglo v protinapad. iste, ki s.; že več kakor tri mesece vzdrževale sovražnikov po številu vojakov in po množin' materijala naolmočni pritisk. To so iste čete, ki so morale od srede novembra do darašnj'h dni dan za dnem zapuščati ozemlje, rsvojeno z velikimi žrtva. mi. To so čete. ki so bile tri leta zmagovite in kakršne je Napoleon 'menoval »ljubljeno dete zmage«, sedaj pa so se morale odmikati pred nepričakovano premočjo sovražnika. o katerem je bila splošna sodba, da je uničen.
Duh nemških čet je ostal kljub vsemu nezlomljen. Nemci so prestali strahov to preizkušnjo brez vsakršne krivde ter ohranili neomaienc d'sciplino in zaupanje v svoje voditelje. Ko je prišel primeren trenutek, so se nemške čete takoj obrnile n obrezuspešile revarae grožnje, napadle so-vražn ka in ga pobile. Isto velja za nemško vodstvo, ki je vedno obdržalo živce in je znalo izkorisfti vsako napako sovražnika ter mu prizadeti hude udarce. — (»Corriere della Sera«).
Siloviti, boji južno od Ladoškega jezera
Berlin, 27 febr. s Kakor se doznava iz tukajšnjih vojaških krogov, je sovražnikova ofen* živa na jugu Ladoškega jezera od 23. februarja dalje zopet popustila. Velike izgube, ki jih ie sovražnik utrpel, kadar koli je prešel v napad ni nemške črte. so se začele seda- občutiti. V dneh 24 m 25. februarja so bili sovražni napadi že samo čisto krajevnega značaia Naše čete so izkoristile ta preokret ter so prešle v protinapade in tako pomaknile naprej svoje glavne bojne črte. čeprav so se temu napredovanju sovjetske čete ogorčeno upirale Huda obrambna bitka na jugu Ladoškega jezera teče z večjo ali manjšo silovitostjo že od 12. janu« arja dalje. Naslednji dan po otvoritvi teh bojev je zaporni topniški ogenj iz več kakor sto topov več ur pripravljal ta veliki napad, ki so
ga nemške čete že precej časa pričakovale. Na vsej fronti proti vzhodnemu delu Petrograda sovražni napadi odtlej skoraj niso prenehali. S svojimi množicami pehote in z mogočnimi oklepnimi oddelki je so-vražnik vedno znova prehajal v nove napade na tamkajšnjem, skoraj popolnoma odprtem ozemlju, ki ga le ta in tam pokrivajo močvirje ali pa neznatni goli griči, drugod pa zopet ogromne ploskve ledu na Nevi in Ladoškem jezeru. Pri teh napadih so sovjetske čete podpirali zelo močni oddelki bojnih letal.
Sprva je izredno mrzlo vreme, pozneje pa tudi južno vreme deloma zavrlo boljševiške napade. toda oni so za vsako ceno hoteli doseči cilj, razbremeniti postojanke v Petrogradu. Oddelek za oddelkom, divizija za divizijo, vse te oborožene množice sovražnika so naše čete stalno zadrževale. Ogromne so bile izgube, ki so jih pri tem utrpeli sovražniki. Do 20. febru« arja so nemški vojaki uničili 558 oklopnih voz m sestrelili nad 515 letal. Po zelo zanesljivih računih, ki jih potrjujejo tudi izjave ujetnikov je bilo padlih in rmjenih na boljševiški strani okrog 90.000 do 100.000 mož. Uspehi, ki jih je sovražnik dosegel, dejansko niso v nobenem razmerju z ogromnimi izgubami. Majhen kos ozemlja, ki pa ga obvladuje višina v nemški posesti, in nekaj majhnih gozdnih pasov, ki s® pod ognjem našega topništva, je vse, kar so mogli bolj:eviki doseči s temi besnimi in krvavimi napadi. Njihov cilj, da bi osvobodili Pe-trograd, je ostal nedosežen. Bitka ob Ladoškem jezeru še ni zaključena. Sovjetsko poveljništvo pošilja na fronto nove čete. da jih bo vrglo proti nemškim postojankam. Dne 22. februarja je bilo uničenih nadaljnjih 47 sovjetskih oklopnih voz in sestreljer.ih 60 njihovih letal. Dne 23. februarja je sovražnik napadel znova, po« tem pa so začeli njdsovi napadi popuščati na udarnosti in se spreminjati v krajevne akcije. Nemška obramba j« nezlomljivo na straži in pričakuje popolnoma pripravljena morebitnih nadaljnjih naskokov boljševikov.
Dokazi sovjetske agresivnosti
Monakovo, 27. febr. s. »Abendzejtung« piše o boljševiki kampanji, ki bi rada dokazala, da Moskva ni imela nikoli napadalnih namenov proti ostalemu svetu. List omenja, kaf je pred 20. leti glede naloge rdeče vojske napisal maršal Tu-hačevski, ki je bil v marcu L 1923 zvezda prvega reda na jiovjetskem obzorju in je užival popolno 2aupanje lakratnih političnih šefov. Tuhačevski je v svojem spominskem članku poudaril, da je oborožen vpad v zapadno Evropo nujno potreben za razširjenje oblasti Rusije najprej nad obmejnimi narodi n potem nad vsem ostalim svetom. Boljševizem mora zahtevati od svoje vojske, da bo sposobna za ofenzivne operacije onstran lastnih mej, kajti v notranjosti rdeča vojska nima rešiti nobenega važnega vprašanja- Sleherna naloga boljševizma mora biti dejansko v zvezi z nalogami svetovne revolucije.
Dve leti nato je boljševriški vojaški eksponent Jakob Vidovič Brabkin. bolje poznan pod imenom Gusjev. potrdil pojmovanje Tuhačevskega, ko je napisal: Pripravljamo vojsko ne samo na obrambo, temveč tudi za ofenzivno vojno proti zapadnim državam. Sporedno z velikim izbruhom revolucije na zapadu se mora naša vojaška strategija usmeriti v čisto ofenzivnem smislu
»Abendzeitung« zaključuje, da je prav, če se svet danes spomni na te misli in namere.
Ameriške čete pri angleški protiletalski obrambi
Lizbona, 28. febr. s. Kakor poročajo ix Londona, bodo ameriške čete dodeljene protiletalskim topovom ob južni obali Anglije, v pomoč angleškim topručarjem v borbi proti nemškim strmoglavcem Po večini bodo izbrani med četami, ki so jih že izvežbali angleški inštruktorji.
Sovjetski opazovalci v Egiptu
Ankara, 1. marca. s. V Kairu in v drugih središčih Srednjega vhoda so se nedavno pojavili visoki sovjetsfc? oficirji, ki se označujejo za vojne dopisnike, po mno-nju egiptskih krogov pa gre za oficirji generalnega štaba s funkcijo pravih vojaških atašejev, ki jih je Moskva odposlal v pomembnejša središča.
Nezadovoljstvo Angltžev z ameriško strategijo
Nepremostljiva nesoglasja med Aizglosasi ln njihovimi
zavezniki
Stockholm, 28. febr. s. Angleški tisk iro-n.i< no piše o samozavesti, s k-ftero so se prišli Američani borit v Evropo. V Tunisu se niso preveč izkazali. Tuniška lekcija je bila za yankeeje dobro zdravilo. To lekcijo so plaosili zelo drago. Neki vojni iopisnik iz Tunisa piše: Američani so mislili,- da bo zadasti, če se pokažejo na bojišču, pa se bodo vojaki osi že onesvestili iz strahu.
News Chronicle« piše: Na svoji koži so Američani spoznali, da proizvodnja orožja v velikih količinah ne zadošča, če se ne zna orožje učinkovito uporabljati.
Celo ameriški tisk ne štedi s sarkazmom na račun ekspedicijskega zbora in ameriške bojne mentalitete. »Chicago Sun« izjavlja: še v poletju smo mislili v Ameriki, da bo 8. angleška armada izgubljena., če se ne bomo požurili in ji prihiteli na pomoč. Vsak Američan je bil popolnoma prepričan, da velja vsaj za dva Angleža.
Bern, 28. febr. s. »Times« objavlja :lrugi članek o političnem položaju v severni Afriki. V članku se navaja med drugim: Severna Afrika nudi danes nenavadno sliko kolonije, kjer se oblikuje bodoča usoda Francije vpričo interesiranih in kritičnih gledalcev iz vsega sveta, dočim je večina prebivalcev popolnoma brez zanimanja za to zadevo. List podčrtava zadržanje teh pasivnih zajednic, poularjajoč, da je francoska uprava še nadalje konservativna in oligarhična. Pod Giraudovim vodstvom vzdržuje komisar za notranjo upravo strogo cenzuro in nadzorovanje vsega političnega delovanja.
Bern, 1. marca. Vedno bolj ostre so londonske kritike na naslov ameriškega po-veijništva zaradi izida poslednjih bojev v severni Afriki. Očitajo mu zlasti, da ni razumelo strateškega pomena prehoda med Gabesoom in Sot el Džeridom in da ni poslalo močnih kontingentov, ki naj bi zasedli in trdno držali v rokah to področje zaradi potrebne zveze med četami, izkr-canimri v Alžiru, in angleško 8. armado. Deloma se to pojasnjuje s trditvijo, da iz-krcanih kontingentov ni bilo dovolj, toda v tem primeru nastane vprašanje, ali ni bilo zmotno okrepiti 8. armado namestu
1. britanske in ameriške armade. Sedaj
spoznavajo, da bi biio bolje, ako bi se operacije začele z napadom proti Tunisu, ne pa z napadom proti Romelu pri El Ala-meinu. »Times« na primer priznava, da je
bil pomen »Romelovega pohoda proti zapadu«, kakor je o njem pisalo osno časopisje, večji, kakor so mu ga pripisovali v Londonu.
Na pristojnih mestih ugovarjajo tem kritikam in trdijo, da je bila prva dolžnost Velike Britanije zavarovati Egipt, ki so ga osne čete resno ogražale, in da so razlogi splošne politike zahtevali, da se izvrši izkrcanje v Alžiru in Tunisu po uspehih 8. britanske armade, toda ti angleški strokovnjaki prikrivajo drug razlog: težave; na katere so zavezniki naleteli pri izkrcanju svojih čet, njihovi oskrbi in pripravi za napad proti Tunisu zaradi delovanja osnih podmornic.
Sedaj so ti strokovnjaki, kakor paše »La Sui.s.se«, zelo previdni v presoji položaja, njihova previdnost pa izhaja iz spoznanja, da so italijansko-nemške čete dosegle pomembne uspehe in prizadele ameriškim četam tako hude izgube, da je njihova ofenzivnost oslabljena. Ti uspehi so še tem pomembnejši, ako jih spravimo v zvezo z zmagovitim odporom Osi na ruskem bojišču, kajti v očeh angleškega ljudstva upravičuje vse to znano zahtevo lorda Beaverbrooka po ustanovitvi »drugega bojišča« v severni Evropd, češ, da zavezniki še niso v stanju, da bi stvorili mostišče iz severne Afrike ali si izsilili prost prehod preko Sredozemlja, še preden bi bila Rusija prisiljena zaustaviti svojo ofenzivo. Kakor znano je lorda Beaverbrooka v imenu vlade ostro zavrnil lord Simon. Zakaj? Prav gotovo ne samo zato. ker se žele ohran,-ti v tajnosti vojaški načrti. V ozadju je nekaj povsem drugega* anglosaški voditelji ne žele propagande te vrste, kajti oni mislijo, da bi bilo zanje zares koristno le drugo bojišče v vzhodni Evrop;, kjer bi se lahko postavili obenem po robu ruski ekspanziji, medtem ko bi izkrcanje v severni Evropi (na Norveškem) samo odvrnilo sovražne sile z vzhodnega bojišča in koristilo Rusom.
(Stampa Sera.)
Naraščajoča moč Nemčije In zaveznikov
V zadnji številki nemškega tednika »Der Angriff« je objavil dr. Ley zanimiv članek o naraščaj oči sili nemškega vojnega potenciala, v katerem navaja najprej, da je Nemčija v zadnjem času dobila največjo in najodličnejšo moralno bitko v tej vojni in v zgodovini sploh, razen tega pa zmagala v nič manj odločilni bitki, v bitki za Evropo. Nato pripominja pisec med drugim: »Inozemski delavci so povišali svoj delovni doprinos in se še bolje vedejo kakor doslej. Zasedeno ozemlje se v nasprotju s Churchillovimi pričakovanji ni uprlo. Zlonamerni nevtralcj prihajajo k zavesti. Postavljeni pred alternativo: Hitler ali Stalin, kažejo vedno bolj, da jim je ljubša Evropa pod Hitlerjevim vodstvom.«
Dr. Ley se nato obrača do zlobnežev in pesimistov in jim dokazuje z enostavnim razglabljanjem, da je nemški vojni potencial neprimerno večji od boljševiškega: »Sovjetska zveza je štela 170 milijonov prebivalcev, ki jih danes 70 milijonov živi na ozemlju, ki so ga zasedle nemške čete. Ostane ji torej le še 100 milijonov ljudi, ki pa jih 15 do 20 milijonov živi v Sibiriji, tako, da ne prihajajo v poštev. Tako razpolaga le s kakimi 80 ali 85 milijoni prebivalcev. Nasproti tem milijonom lahko postavimo 85 milijonov Nemcev, 70 mili-
jonov zaveznikov in 150 milijonov prebivalcev na zasedenem ozemlju. Ako nam bo uspelo, o čemer ne dvomimo, mobilizirati teh 300 milijonov ljudi, bodisi kot vojake ali kot delavce, bomo boljševizem lahko štrli tudi s številčno močjo.«
O boljševiškem vojnem potencialu pa piše: »Čeprav smo se zmotili, ko smo ga podcenjevali, moramo vendar reči, da tudi Stalin ne more delati čudežev, tem manj, ker je izgubil ogromne vire surovin, ki so nujno potrebne za vojno proizvodnjo. Ruske izgube padlih, hudo ranjenih in ujetih so v teh treh mesecih natančno desetkrat večje kakor nemške, kakor izhaja to iz verodostojnega vira. Kje je potem takem premoč boljševizma? Rdeči diktator vodi v mesnico 80 milijonov prebivalcev, kolikor mu ji je še ostalo. Njegova strategija je v upanju, da bi Nemci ostali brez streliva, da bi jih potem pobile njegove horde. Pri Stalingradu je v tem pogledu popolnoma uspel. Nemci so tam ostali brez streliva in sovražnik je lahko vdrl in nato napredoval nekaj sto kilometrov, toda tu je šlo za vojno zvijačo, če hočete barbarsko toda primitivno vojno zvijačo, ki se lahko posreči samo enkrat.«
Pregled položaja na vzhodnem' bojišču
Iz Berlina poročajo:
Zimska bitka zaposluje na obeh straneh fronte vse aile. Sovjetske čete <o se v več kakor treh mesecih bolj ali manj odoaljile od svojih izhodišč proti zapadu. S tem sc tudi povečali razdalje za oskrbo. V isti meri, kakor so sovjetske čete razširile svojo fronto, se je na drugi strani nemško bojišče skrčilo. In sedaj se zdi, da začenja mraz popuščati in da nastopa toplejša temperatura. To se seveda ne dogaja enakomerno vzdolž celega bojišča, toda tam. kjer so bile v zadnjih tednih najhujše borbe, na ozemlju Donca in na severnozapadni strani se čimdalje bolj opažajo posledice od-juge. Tudi južno od Dona ovira blato vsakršne večje operacije. Prav pri kubanskem mostišču je bilo sovjetskim četam zaradi tega onemogočeno kretanje, ki so ga ustavile vremen« ske spremembe. Nobenega dvoma ni, da je odvisen potek te bitke v sedanjem stadiju prvenstveno od vremena.
Nemško poveijništvo se je odločilo izpraz« niti lok Donca in Harkov zaradi skrajšanja fronte, ki bo ugodno vplivalo na obrambo. Sovjetske čete so skušale te ukrepe izrabiti zase. Več kakor enkrat se je v sedanji premikalni vojni pripetilo, da so se sovjetske čete v veri, da zasledujejo Nemce, spustile predaleč in so morale naknadno ugotoviti, da so samo zašle v nastavljeno past. Sovjetsko poveliništvo je v veliki bitki večkrat izgubilo smisel za 'zrabo velikega prostora Presojali so te premike samo z vidika pešanja nemške borbene sile Sploh se na sovjetski strani opaža, da so svoje vdore skušali strateško izrabiti. Tudi v napredovanju od Dona do zapadnega Donca so vide>i dobrodošlo priložnost, da bi široki koridor do Dnje« pra odrezali z eno samo operacijo Zaradi tega so zastavili svoje moči z napadalnimi oddelki, k' so bili usmerjeni naravnost proti kolenu Dnjepra. Takšna operacija pa je vedno nevarna.
Kdor se loti širokopotezne operacije mora prevzeti tudi odgovornost za nevarne obkolit-ve, sovjetski napadalni oddelki pa so na svojem pohodu proti Dnjepru zašl' v past Sile, ki so jih Nemci sprostili s skrajšanjem fronte, sc padle sovražniku v bok in v h:bet prijele so ga tam. kjer je bi' najbolj občutljiv in sc ga razbile. Da bi razbremenil te napade je sovražnik skušal izvajati pritisk na področje Donca s severnozapadne strani Vrgel je v bitko mnogo sil. da bi na ta način veza! Nemce pri obrambi doneškega podreja m da b izboljšal svoje prilike za obkol:tev Ta manever se mu ni posrečil
Vreme, k; koleba sedaj med odi'!go ir zmr zaljo je povzročilo 'ud- zbHjSanie vremena z* letalske akrje Tr. vreme so nem ška letalska krdela v polni mer; izrabila ter so napadala
sovražne rezerve in s tem onemogočila jačenje sovražnika tam, kjer bi bilo treba zastaviti nove sile. Tako je bila sovjetska moč pohab« Ijena. še preden se je mogla razviti.
Splošen položaj na razsežnem bojišču je se* daj takšen, da sovjetske čete pač še napadajo ponekod, na primer pri Orlu celo z močnimi silami, na drugih točkah pa je njihova moč opešala. Tudi pri Ladoškem jezeru se opaža ponehavanje sovražnih napadov. Ni še mogoče reči, ali je dolga zimska bitka, ki traja že nad tri mesece, s tem končana. Načinu sovietskega bojevanja bi lahko prisodili, da bodo boljševiki še enkrat z vsemi sredstvi poskušali vojno srečo. Bitka seveda ni šla brez sledov tudi mimo nemških divizij. Trajnost borbe je gotovo zahtevala nekaj njihove sile, toda duh se je ohranil in prav ta duh jamči, da bo preizkus« nja prestana, kakor je treba.
Izgube angleškega letalstva
Berlin, 27. febr. s. Angleško in ameriško letalstvo je v zadnjih 24 urah, kakor poudarjajo v peblaščenih krogih, izgubilo med napadi na zapadno Nemčijo jn v Sredozemlju po doslej znanih poročilih 60 letal in sicer 46 / letalsk;h dvobojih, 10 po obstreljevanju protiletalskega topništva na kopnem, 4 pa po enakem orežju z morja. Med 60 setreljen mi letali je bilo najmanj 30 težkih, po večini štirimotornih bombnikov.
Berlin, 27. febr. s. Sncči so angleška letala, kakor poročajo iz pristojnih virov, odvrgla na zapadno Nemčijo rušilne in za-žigalne bombe. Povzročena je bila škoda na javnih in stanovanjskih poslopjih. Več bol-nišn:c so bombe zadele. Prebivalstvo je imelo izgube. Nemška protiletalska obramba je po dosedanjih vesteh setrelila 11 k v-ražnih bombnikov.
Izgubljena angleška korveta
Lizbona, 1. marca. s. Angleška almirali-teta obvešča, da se angleška korveta »Eri-ca« ni vrnila na oporišče in da jo je smatrati za izgubljeno.
Lizbona, 28. febr. s. »Times« objavlja naslednjo izjavo Bernarda Shawa: »Aretacija in ujetništvo Gandhija je najbolj bedasta zmota, ki jo je vlada lahko storila Podkralj bi moral Gandhija brezpogojno oprostiti in ga prositi odpuščanja zaradi slaboumnosti svoje vlade. S tem bi storil, kar je mogoče za rešitev položaja v Indiji.«
Opozorilo vseužifiSčnikom
Tiskovni urad Zveze fašijev javlja:
Opozarjajo se vseučiliščniki, vpisani v ljubljansko vseučiliško organizacijo, da si morajo oskrbeti obnovo članske izkaznice do 15. marca t l Kdor si v tem času ne bi preskrbel izkaznice bo smatran, da je izstopil iz društva in mu s tem zapadejo vse pravice.
Protiboljševiška manifestacija v Sofiji
Sofija, 28. febr. s. Na pobudo generalnega povelj ništva mladinske narodne organizacije »Branik« je bila danes v Sofiji svečana proslava »junakov S talin grada«. Manifestacije so se udeležili ministrski predsednik Filov z več ministri, najvišje politične in vojaške osebnosti iz Sofije, ministri Italije, Nemčije, Japonske in vseh ostalih trojnem paktu pripadajočih držav in držav protikomunistične-ga pakta, oddelki »Branika«. GII—a in Hitlerjeve mladine ter izredno številna množica iz vseh slojev.
Šef zunanje sekcije »Branika« in šef Hitlerjeve mladine v Bolgariji sta poveličevala junaško žrtev nemških in zavezniških vojakov, kj so se v Stalingrdu do skrajnih mej človeške odpornosti borili proti sovjetskim tolpam. Poslušalci so ob posameznih odstavkih v govorih navdušeno vzklikali oboroženim silam nove Evrope. ki branijo celino pred boljševiško nevarnostjo
Manifestacija prijateljstva s Finsko
Berlin, 28. febr. s. Ob proslavi epopeje finskega naroda, katero predstavlja legendarni ju« nak Kaleva, so se danes v Berlinu zbrali zastopniki zavezniških in prijateljskih držav na svečanem sestanku. Navzoči so bili številni zastopniki nemško-finskega združenja m nemške družbe, ki se imenuje po skladatelju Sibeliusu Na zborovanju se je izpričalo prijateljstvo, ki veže obe državi v skupni borbi proti nevarnosti, ki cgraža evropsko kulturo in civilizacijo.
Spominski dan španskih kraljev
Madrid, 28. febr. s. S posebnim dekretom je general Franco proglasil obletnico smrti bivšega kralja Alfonza XHI. za spominski dan španskih kraljev. Dekret poudarja, da je bila monarhija v prejšnjih stoletjih simbol španske zgodovine in edinstva španskega naroda, kakor tudi predstavnica volje imperialne veličine države. V Eskurialu bodo 11. marca proslavili svečano ta dan ob udeležbi generala Franca in članov vlade.
Anglosaška zarota proti Španiji in Portugalski
Buenos Aires, 28. febr. s. V tukajšnjih krogih zelo komentirajo vest lista s>Ex-cange Telegraph« iz Washingtona z datumom 10. februarja, da je komisija predstavnikov zbornice odobrila izdatek 750 milijonov'' dolarjev za nabaVo sprednjih pomorskih oporišč. Po tej vesti ni bilo ničesar objavljenega natančneje glede kraja, kjer naj bi se ta oporišča nahajala. Spričo znanih anglo-ameriških namenov, priti v posest vsaj za časa vojne portugalskih in španskih otokov na Atlantiku, ki bi bili »sprednja pomorska oporišča«, ki jih omenja poročilo lista »Exchange Telegraph«, se domneva, da sta Washinton in London morda že prelagala, da bi najela te otoke za določeno dobo.
Britke izkušnje norveškega kapitana v angleški službi
Berlin, 27. febr. Kapitan Eriksen, poveljnik neke norveške trgovske ladje, ki je bila v službi Anglije in potopljena 23. januarja južno od Azorcv, je podal nekaj izjav v zvezi s potopitvijo dveh ladij s četami na severnem Atlantiku, in načinu anglosaškega novačenja ljudi za službo na ladjah. Posadke angleške narodnosti so že zelo maloštevilne, zaradi česar nabirajo Angleži ljudi razn'h'narodnosti, ki so iz kakršnih koli razlogov v Angliji in so vajeni življenja na morju, toda tudi s temi angleške oblasti nmajo mnogo uspeha. Angleži jim vse mogoče obljubljajo, toda kljub temu jih ni mnogo, ki nasedajo tem obljubam, Jcajti V3i predobro vedo, kakšna usoda čaka večino edinic, ki se odpravijo na Atlantik in kako Angleži izpolnjujejo v praksi svoje obljube.
Glede obeh parnikov, ki sta bfla s četami vred potopljena, je norveški kapitan izjavil: Kje so bili rešilni čelni za kakih 1500 oseb? Kje posebna oblačila za primer nesreče za člane posadke, ki so predvidena 'n obljubljena v razglasih, s katerimi Angleži novačijo posadke? Mnogo ljudi bi lahko rešili, če bi ameriški ladjedelničarji in ameriške oblasti izpolnjevale svoje obljube in bili manj lažnjivi.
Žrtve nesreče ameriškega transportnega letala
Lizbona, 27. febr. s. Poročajo, da je bilo v »CLpperju«, ki se je pred dnevi ponesrečil, 7 artistov ameriškega radia, namenjenih v London, kjer naj bi igrali ameriškim vojakom, nadalje tajnik nekega poslaništva in druge osebe, katerih imena so še nadalje v tajnosti. Nadaljuje se iskanje razbitin in 18 trupel, ki še manjkajo. V vodah reke Taja plava na stotine pisem, ki jih zbira pomorska policija.
Rdeči križ poroča
V poizvedovalnem oddelku Italijanskega Rdečega križa. Avtonomna sekcija v Ljublja* ni. Via Ariella Rea (Gosposvetska) 2-II. naj se med uradnimi urami od 8. do 12. javijo naslednji: Bakovnik Ljudmila, učiteljica, Kramar-•ič Konrad, Poje Anton in Helena; svojci in-terniranca Punčoha Maksimilijana, svoje' umrlega interniranca Turšiča Franca, roj 1899
Dalje naj se javijo osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Velde Alojz Sever Franc Podržaj Janez. Levstik Anton Pajnič Ivan. Sečnik Jožef Hočevar Ivan Boh Franc Mu-'ter Jože, Zaje Vinko. Lavšin Jože Brence Janez, Poljanec Frančiška Makuc Marija. Sre» nec Ana, Kozina Ivan. Skulj Janez. Mannč Martin. Rožmanc Andrej. Vidic Anton Vidi« Stanislav, Konda Jožef. Kasi Adolf. Svarc Jvo F.rjavec Bogdan Malovrh Miha. Peterle Alojz Osterc Ludvik. Zalar Matic. Peršin Gabrijel
Gospodarstvo
Mobilizacija kmetijstva v Italiji
aročajte romane Dr!
V nedeljski številki smo poročali o važnih ukrepih kmetijskega ministrstva, ki je v sodelovanju s pristojnimi korporaeij slami organi na novo določilo cene za približno 100 raznih kmetijskih pridelkov, upoštevajoč pri tem potrebo medsebojne izravnave teh cen, pa tuli potrebo diferenciacije med posameznimi pokrajinami. Italijanski listi so sedaj objavili nove cene za žito, ki jih je odobril medministrski odbor za oskrbo in cene. Cena pšenice v severni in srednji Italiji bo znašaj a po novi letini 235 lir, za stot, v južni Italiji 280 lir in na otokih 310 lir. Za trdo ozimno pšenico je določen pribitek 20 lir. V bodoče bodo v odkupni ceni vpoštevane tudi vse premije, ki so se doslej plačevale proizvajalcem. Lani je znašala osnovna cena 175 lir za navaino pšenico in 190 lir za trdo ozimno pšenico, poleg tega pa je država plačala pridelovalcem po 200 Ur za hektar, posejan z žitom, in tudi premije za pravočasno oddajo žita, ki so bile prvotno določene le za prvo dobo po letini, pa so bile pozneje razširjene na vse žitno leto.
Za rž je določena odkupna cena 200 lir za ječmen 175 lir, za oves 160 lir, za koruzo prav tako 160 lir in za riž 180 lir za stot. Tudi v teh cenah so že vpeštevane vse dosedanje premije in vsi poviški, ki so bili doslej uradno odobreni. Z določitvijo novih cen je odpravljeno delno nesorazmerje nasproti cenam drugih kmetijskih proizvodov, zlasti cenam sočivja, tako da višje cene za druge proizvode ne bodo odvračale kmete od pridelovanja pšenice in drugega žita. Letos je bila cena zgolaj določena, ker se je izkazailo, da je bila lanska objava ob koncu maja nekoliko kakšna.
Listi objavljajo tudi poročilo o seji delovnega odbora Fašistične konfederacije kmetov, iz katerega sledu da bodo letos še podvojena prizadevanja za nadaljnje znatno povečanje kmetijske proizvodnje. Člane odbora so sprejeli kmetijski minister Pareschi. novi korpora-cijski minister Tiengo in generalni tajnik na» rodne fašistične stranke Vidussoni tako da so člani odbora lahko stopili v neposreden stik
z vsemi odločujočimi činitelji. Kmetijski mini» ster je o priliki sprejema opozoril na priprave in delo. ki ga je viada že izvršila v interesu razvoja kmetijske proizvodnje. V tem okviru zavzema najvažnejše mesto generalni obdelovalni načrt, ki je ustvaril pogoje za čim koristnejše izkoriščanje razpoložljive zemlje. Prav* kar objavljene cene pa bodo ustvarile gospodarsko osnovo za povečanje proizvodnje Italijansko kmetijstvo ni važno samo za prehrano dežele, temveč tudi za industrijo in za izvoz. 2e leta 1941 je 260.000 hektarjev kmetijske zemlje služilo pridelovaju tekstilnih vlaken pri čemer je bombaž s 70.000 hektarji zavzel važno mesto. Ce vpoštevamo pomen tekstilne industrije za gospodarsko življenje Italije m za izvoz, tedaj bomo spoznali, kakšno važno vlogo ima tudi kmetijstvo s tem. da dobavlja važne osnovne surovine tekstilni industriji.
Poleg oboroževalne industrije je danes kmetijstvo najvažnejši činitelj v gospodarskem življenju Italije, ki je prav na tem sektorju gospodarstva s korporativno organizacijo dosegla največje uspehe. Prvikrat se je tu v večji meri pojavil v kmetijstvu problem delovnih sil. Da se pridobijo potrebne delivne sile za kmetijstvo, je bila deloma preosnovana proizvodnja v onm industrijskih panogah, ld so manj važne za vojno. Vzporedno z generalnm delovalnim. načrtom je b i postavljen tudi načrt za preskrb^ delovnih meči kmet:jstvu. Delovni odbor Fašistične konfederacije kmetov se je na svojem zasedanju bavil tudi z vprašanjem preskrbe delovnih moči ter z vprašanj', ki so v neposredni zvezi s kme-tijskm delavstvom, zlasti z vprašanjem delovnih oblek, prevoznih sredstev itd. Poskrbljeno je, da bodo na razpolago potrebne delovne obleke in med drugim tudi material za popravljanje bicikljev, ki so važno prevozno sredstvo za kmetijsko delavstvo. Letos bodo dani kmetom na razpolago za delo tudi vojnj ujetnk . Drugo važno vprašanje pa je vprašanje pospešene moto-rizacije italijanskega kmetijstva. Tudi v tej zvezi so bili storjeni važni sklepi, ki se tčejo preosnove kmetjskjh trakt; rjav na jogon z ogljem in dobave plinskih generatorjev ter potrebnega oglja.
Gospodarske vesti
= Ratifikacija pogodbe o novi ureditvi Južne železnice. Iz Berlina poročajo, da je Nemčija ratificirala pogodbo ki šo jo 10. avgusta 1942 na otoku Brioni sklenili predstavniki Italije Nemčije, Hrvatske in Madžarske glede nove ureditve železniške družbe Dunav-Sava-Adria (prej Južna železnica)
= Ukinjen je rumunske pristojbine za izvoz mineralnega olja. V marcu 1940 je Rumunija uvedla pristojbino v višini 80% na oni znesek, za katerega izvozna cena presega normalno ceno. Ker so bile izvozne cene v zadnjih dveh letih penovno zvišane, je rumunska vlad ukinila to izvozno pristojbino. Po italijansko-rumunskem dogovoru bo to ukinjenje izvozne pristojbine veljalo tudi za nazaj do 1. maja 1942.
— žrebanje obligacij 6 odstotkov obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske. Dne 15. februarja je bilo v Ljubljani 13. žrebanje obligacij 6 odstotnega obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti 20 milijonov din. ^žrebanje oDxijjacije so oOjavijene v »Služ-■ „„ r ^.v^^o pokrajino« in
bodo izplačane 16. avgusta t. L
_ & trgovinskega registra. Vpisala se je tvrdka Bezek in šušteršič, trgovina z gorivom na drobno v Ljubljani (družbenika sta Jakob Bezek, trgovec, in Anton šušteršič, skladiščnik, oba v Ljubljani).
= Hrvatski urad za finančno ureditev odnošajev z ostalimi nasledstveniml državami. V zagrebških »Narodnih novinah« je bil te dni objavljen pravilnik o ustanovitvi urada poverjeništva za likvidacijo imovmskopravnih odnosov med Hrvatsko in ostalimi državami, ki je sestavni del državnega zakladnega ministrstva. Ta urad bo vršil pripravljalna dela za pogajanja in za sklepanje meddržavnih sporaz« umov in pogodb o likvidaciji imovrnskaprav* nih razmer med Hrvatsko in ostalimi državami prevzemnicami ozemlja bivše Jugoslavije, kolikor se ta pogajanja tičejo deleža terjatev in obveznosti, ki odpade na Neodvisno državo Hrvatske* njena samoupravna telesa in hrvatsko gospodarstvo in se nanaša na prevzeto imovino bivše Jugoslavije. V zvezi e temi vprašanji bo urad vršil vse potrebne posle. Urad ima pravni odsek in statistično=računski
= NemSko-hrvatskl trgovinski sporazum. O nedavno sklenjenem nemško - hrvatskem trgovinskem sporazumu poroča »Siidost Eco-nomist«. da so s tem novim sporazumom rešena vsa vprašanja blagovne izmenjave, plačilnega prometa in kontingentov. Predvidene do« bave so prilagodene zahtevam vojnega gospo« darstva. Po pogodbi je v mejah možnosti zagotovljena eskrba Hrvatske z industrijskimi proizvodi. Nemčija bo dobavljala Hrvatski predvsem kmetijske stroje, elektrotehnični material, tekstilno blago, kemikal-je premog in kGks. Hrvatska pa bo izvozila v Nemčijo kme« tijske proizvode, les in rudo Kot nov izvozni predmet Hrvatske je predvidena nafta, ker je na podlagi uspešnih vrtanj v dosedanjih in novih področjih pričakovati da se bo v kratkem hrvatska proizvodnja mineralnega olja precej povečala. S pogodbo ie urejeno tudi vprašanje denarnih pošiljk hrvatskih delavcev, ki so zaposleni v Nemčiji. Te poš;ljke pred-satvljajo v nemško-hrvatskem plačilnem prometu važno postavko. Samo v prvih devetih mesecih pr. 1. so hrvatski delavci zaposleni v Nemčiji, poslal' v domovino 15 milijonov mark, to je 300 milijonov kun
= Samooskrba Nemčije in Anglije z živili. Prof. dr. Halden iz medicinsko kemičnega instituta v Gradcu objavlja nekaj zanimivih številk, ki kažejo, kako se je razvijala v zadnjih desetletjih samooskrba z živili v Nemčiji in Angliji Leta 1880. je Nemčija z domačo proizvodnjo krila še 95®/o celotne lotrebe živiL Do leta 1924 je odstotek samooskrbe padel na 67°/«. V zadnjem desetletju pa se je pričel zopet dvigati in je že pred vojno zopet narasel na 83%. Docela drugačen je bil razvoj v Angliji. Leta 1880 je Anglija krila še 75«/c potrebe živil z lastno proizvodnjo. Ta delež pa je v zadnjih desetletjih stalno nazadoval in je sredi preteklega desetletja zdrknil navzdol na 25«/o. Tako je Anglija pred vojno krila z lastno proizvodnjo le eno četrtino potrebnih živil, vsa ostala živila pa
je uvažala, in sicer predvsem iz kolonij,
\
ker so bili tam proizvajalni stroški nižii. Politika povečanja osnove za prehrane na lastni zemlji je šele omogočila obrambno sposobnost Nemčije. Na enak način so se osamosvojile tudi nekatere druge države. Zlasti je v tem pogledu omeniti velik napredek Italije, ki je uspešno izvedla z»a-no bitko za pšenico.
= Delo nemške vojne pošte v lanskem letu. Glede na razširjenje vojnega območja se je delo nemške vojne pošte lani še pomnožilo. Vsega je nemška vojna pošta lani dnevno odpremila 12.5 milijona pošiljk a pozdravi in sporočili med fronto in domovino. Vojno-poštni uradi za fronto so lan', prejeli 5.7 milijona vreč pisemske p šte in 8 milijonov vreč paketov, odpremiii pa so v domovino 2.4 milijona vreč pisemske pošte in 6 8 milijona vreč paketov. Poleg tega so uradi prejeli 1.8 milijona službenih paketov in odpremiii 1.4 milijona taluh paketov. Zasebnih telegramov so prejeli nad 1 milijon. Znaten je bil tuJi denarni promet vojno-poštnih uradov za fronto. Vplačanih je bilo na podlagi 20 milijonov denarnih nakaznic vsega 2.4 milijarde mark, izplačanih pa je bilo na podlagi 10 milijonov poštnih nakaznic 440 milijonov mark. Vrhu tega je bilo otvorjenih :500.000 peštno-hranilnih knjižic.
= K obnovi zasebne lastnine v baltskih deželah, že včeraj smo kratko poročali, ja je državni minister za vzhodne dežele Ro-senberg izdal naredbo o obnovi privatne lastnine v Estonsk', Letonaki in Litvi. Po zasedbi teh dežel v letu 1940 je sovjetska uprava, kakor znano, razla,stila nepremičnine in jih kolek ti vižirala. Zopetna vzpostavitev "zasebne lastnine pomeni konsek-ver.tno nadaljevanje pol;tične likvidacije sovjetskega sistema, ki se je pričela izvajati takoj po zasedbi teh dežel v letu 1941. Naredba določa, da se zasebna lastnina v splošnem vzpostavi. Zemljiškoknjižni uradi so pričel' znova delovati ln bodo obnovili zemljške in hipotekarne knjige. Lastnira na nepremičninah se bo obnovila na predlog prejšnjega lastnika. Pri tem se bori® prvenstveno reševala prošnje takih predlagateljev ki so se politično in gospodarsko izkazali. Naredba vsebuje tudi podrobne določbe glede upoštevanja ded če v in glede obnove stvarnih pravic na nepremičninah, pa tudi druge predpise, ki so s tem v zvezi
— Narasla španska proizvodnja premo-
o^ v nv.^-^n 'h 'ptih se ie šnanska proizvodnja premoga znatno povečala. Lansko leto pa je prineslo novo zvišanje proizvodnje. V Španiji so lani nakopali 10.41 milijona ton (prejšnje leto 9-63), od tega 8.07 milijona ton črnega premoga (7.63), 1.27 milijona ton antracita (1.17) in 1.08 milijona "ton rjavega premgoga (0.83). V letošnjem letu se bo proizvodnja še nadalje povečala, za kar so izvršene vse priprave. Del proizvodnje bodo iz Španije po najnovejši pogodbi izvozih v Portugalsko.
—: Na Hrvatskem bodo znatno povečali proizvodnjo oljaric. Iz Zagreba poročajo, da so storjeni važni likrepi za bistveno povečanje proizvodnje oljaric na Hrvatskem. Predvsem se ukrepi tičejo proizvodnje oljne repice in sončničnega semena. Oljno rcpico so od nekdaj gojili v Bosanski Posavini, kjer je zitdnia leta povprečm pridelek znašal okrog 400 vagonov letno, v izjemno dobrih letih tudi 1000 vagonov. Glede na ugodne vremenske razmere r Bosanski posavini bode na istem zemljišču dosegli dve letini oljaric. Oljna replca zgodaj dozori in ko bodo pridelek spravi n bodo posejali sončnice, ki bodo dale drugi pridelek oljaric. Sončnično seme so v zadnjih letih začeli v večjem obsegu gojiti v Sremu in Slavoniji, kjer je bil lani pridelek dosegel 2000 vagorov. Gojitev sončnic bodo letos že znatno razširili in je Ministrstvo za narodno gospodarstvo v ta namen odobrilo posebne premije. Poleg lanske odkupne cene 8 kun za kilogram semena. bo ministrstvo čalo premijo T kun na kilogram semena. Proizvajalci, ki bodo sklenili pogodbe za sttev sončnic, bodo prejeli od vsakih 100 kg semena 1.5 kg sladkorja. Vrhu tega bodo proizvajalci lahko po maksimalni ceni .odkupili v tvorni« olja za vsakih 100 kg semena 2 kg rafW niranega olja in 10 kg oljnih pogač.
E. .Josin:
Stara Ljubljana
XIV.
Dr. Janez Gogala, rojen v' Kranju leta 1825., irmrl v Ljubljani leta 1884., je bil profesor ra ljubljanski gimnaziji od 1859 do 1883, postal je potem stolni kanonik ter voditelj 'duhov, semenišča. Slovel je kot dober governik in pr digar v stolni cerkv'; deLoval je tudi pri Marijanišču. Po smrti dr. Zlatcus-a Pogačarja je bil določen za njegovega naslednika, toda umrl je pred imenovarjem leta 1884.
Na ljubljanski gimnaziji so bili še naslednji profesorji, katerih se prav dobre spominjam: I. Tušek, slovenski pisatelj, za narave slovje. F. žakelj in I. Vodušek za latinski in grški jezik, Gartenauer za naravoslovje, dr. Ivan Svetina za verouk in matematiko, Anton Bartel za slovenščino. I.
"Wiesthaler za slovenščino, VVurner za naravoslovje, dr. Ahn za nemščino in italijanščino, Pletršnik za latinščino in slovenščino.
Profesorji na realki
Obiskoval sem ljubljansko realko od leta 1875. do 1862. Spominjam se prav dobro svojih profesorjev. pa tud: onih, ki niso bi'i ravno meji učitelji.
Mihael Peternel, duhovnik, rojen v Novi Oselici leta 1808. je bil prov. direktor cd leta 1852. do 1860., potem pa profesor do upokojitve leta 1874. Poučeval je verouk, naravoslovje, fiz'ko in kemijo. Umrl je leta 1884. v Ljubljani.
Dr. Ivan Mrhal, rojen leta 1823. v Stahovici na. Moravskem, je bil direktor od leta 1870—1889. Poučeval je matematiko in francoščino. Omračil se mu je um ter je umrl v Grazu.
Rajmund Pirker, rojen leta 1828. v Postojni, je bil profesor na realki cd 1852 do 3872, pozneje pa deželni šolski nadzormk za ljudske šole. Umrl je leta 1884. v Ljubljani. Poučeval je na realki nemščino in matematiko.
Anton Lesar, duhovnik, je bil rojen 1824 v Sušju, umrl leta 1873. Poučeval je verouk in slovenščino od leta 1852—1873.
Emil Ziakovski, rojen v Brnu na Moravskem leta 1855. je poučeval od leta 1864. do smrti leta 1906. opisno geometrijo in lepopis je.
Jurij Kozina, rojen leta 1838. v Ljubljam, je poučeval od 1864—1879 geografijo In zgodovino. Umrl je leta 1879. Spisal je veliko člankev iz zgodovine Kranjske.
Franc VVastler, rojen v Heiligenbergu na Zg. Avstrijskem leta 1837, je poučeval naravoslovje. nemščino ^in aritmetiko od ieta 1865—1874.
Slikar Globočnik — dimnikar?
Franc Globcčr.ik, rojen v Tržiču na Gorenjskem leta 1825., je poučeval risanje in lepopis od 1865—1890. Umri je leta 1890. v Ljubljani. Globcčnik zasluži, da ga malo natančneje opišem. Slikarstva se je učil na dunajski akademiji, šel potem v Rab na Ogrsko ter tamkaj slikal za razne cerkve. Slikal je tudi po cerkvah na Kranjskem in izdeloval razne portrete. Bil je priznan, dober slikar. — Ko sem bil na realki^ so učenci rekii vedno zaničljivo, da je bil Globočnik v mladih letih dimnikar, kar sesm tudi pozneje čital v r.ekem časopisu. Moje mnenje je, da so to govorico napravili učenci. Dvomim, da je bil dimnikar, ker je bil sin okrajnega zdravnika. Toda če bi bil tudi svojčas dimnikar, ni na svoji časti prav nič" izgubil, saj je bil slavni nemški pesnik in pisatelj Peter Rossegger v mladih letih tudi učenec pri trgovcu Gicntiniju v Ljubljani. Prav tako je bil Mihajlo fnpin rojen v Idvoru pri Pančevu, pastir, postal pa je univerzitetni profesor, znanstvenik in izumitelj. Njegova knj:ga »Od pastirja do izumitelja« je prevedena v vse svetovne jezike in tudi v slovenščino. Globočnik je umrl v Ljubljani in je zapustil vdovo, dve hčeri in sina.
Joaip Opl, rojen v Novi vasi na češkem leta 1839.. je učil od 1866—1874 risanje m lepopisje. Leta 1874. je postal gimnazijski direktor v Celovcu.
Huger Perger, vitez, rojen leta 1844. ia Dunaju je poučeval kemijo in naravoslovje od 1863—1873. Potem je bil imenovan za profesorja na tehniški v;soki šoli na Dur.a-ju in je umrl leta 1902
Znanstvenik Supan
Dr. Aleksander Supan, rojen v Innicher.u na Tirolskem leta 1847, je učil na ljubljanski realki od leta 1870—1877. geografijo in zgodovino. Postal je potem gimnazijski oi-rektor v Cernovicah. pozneje univerzitetni profesor v Boni. Izdajal je znanstvene geografične spise v Gothi na Nemškem. Spisal je tudi več geegrafičnih knjig za srednje šole. Spominjam se prav dobro na geegrasko knjigo, ki je bila takrat na realki predpisana kot učna knjiga.
Franc Plohi, rojen v šentandražu na štajerskem leta 1840., je poučeval samo leta
1872. (remšč:no, slovenščino) in je potem dobil službo profesorja na realki v Gorizi:.
Friderik Križnar, rojen v Kranjski gori ket sin okrajnega zdravnika leta 1840,, je poučeval verouk 1874—1886 ter p:stal potem kanonik in stolni župnik. Umrl je leta 1890.
Boltežar Knapitsch, rojen v Celovcu leta 1848., je poučeval kem'jo ln aritmetiko od leta 1873—1896., potem je postal direktor na učiteljišču v Celovcu. Po upokojitvi se ;e preselil v Grr^cc ter je tamkaj tudj umrl. Knapitsch je bil priznan strog učitelj, zahteval je veliko od učencev ter jih neusmiljeno podil v klop in zabeleževal »cve-ke« v svoj katalog.
Vijem Voss, rojen na Dunaju leta 18*9., je poučeval raravoslovje od 1874—1894, petem je pa bil premeščen na realko r.a Dunaj, kjer je umrl leta 1895. Voss je tU dober naravoslovec, zanimal se je za fl^ro na Kranjskem in spisal o tem več člankov v znanstvenih časnikih. Spisal je tudi živo. topiš in delovanje naravoslovca Scopouja. Scopoli je bil Ital*jan, deloval je v Idrii. V njegovo počaščenje imamo Scopolijevo ulico v Zgornji šiški, od glavne ceste na levo, blizu remize.
Profesor ravnatelj mestne plinarne
Andrej Senekovič, rojen v Steinzthalu (Perlekiji) na štajerskem, je služil ket profesor na ljubljanski realki od leta 1871,— 1885. ter učil fiziko. Spisal je tudi nekaj učnih knjig o fiziki za srednje šole. Bil je priznan kot strog, vesten, a pravičen profesor. Leta 1885. je postal gimnazijski ol-
rekte-r v Novem mestu, pozneje pa na .jub- | ljanski gimnaziji. V pokoj je šel leta 1907. j ter ga je mestni magistrat imenoval za direktorja ljubljanske plinarne. Senekovič se je udeležil kot avstrijski rezervni oficir okupacije Bosne in Hercegovine leta 1878/79. Umrl je leta 1926. v Ljubljani. Njegov sin je banski svetnik v Ljubljani.
Franc Kreminger se je rodil v Pančevu leta 1837. Bil je najprvo profesor na realki v Rakovacu potem pa cd leta 1874.—1S09. na ljubljanski realki, kjer je poučeval opisno geometrijo, matematiko in lepopisje. Leta 1899. je šel v pokoj ter se preselil na Dunaj, kjer je bil nekaj časa pomožni pro-fesor
Anton Rajč rojen v Mali Nedelji na Štajerskem leta 1845., je poučeval zgodovino, geografijo in slovenščino cd leta 1876 — 1888. Umrl je v Pragi 1. 1888. Njegove zemeljske ostanke so pripeljali v Ljubljano ter polož;li v pisateljsko grobnico.
Dr. Rok Perhmann, rojen v Martellu na Tirolskem 1. 1830., je poučeval zgodovino, geografijo in nemščino, toda samo leta 1877., ker se je potem preselil kot profesor na gimnazijo v Hernals.
Emanuel Stauber, vitez, se je rodil leta 1835. v Zari (Dalmacija). Poučeval je italijanščino in francošCno cd leta 1876.— 1897. Po upokojitvi se je preselil v Capod-rstrio ter tamkaj umrl. Mož je Imel grbo, oblečen pa je bil vedno elegantno, kakor bi bil vzet iz škatlice, stalno je nosil cilinder ter bil zelo p. nosen' na svoje plemstvo. Njegova žena je bila rojena Francozinja, ki je tudi poučevala na svojem domu.
Župnik Janko Barie
Ljubljana, 1. marca.
Davi se je po Ljubljani naglo razširila vest, da je umrl šentjakobski župnik gospod Janko Bar le. Bolehal je zadnja leta. posebno od* kar ga je zadela kap in ga je tako bolezen bolj al: manj priklenila na posteljo in sobo. Njegova žilava narava pa se je do zadnjega upirala navalu bolezni.
telesa; v mlajših letih je bil Janko Barle iz« vrsten telovadec. Lahko si torej mislimo, kako ga je prizadelo, ko mu je kap ohromila telo, da si ga ni mogel več pokoriti po mili volji. Vendar ni odnehal in se ni dal ugnati bolezni. Živel je tako neskončno rad vedro in redno! V zadnjem letu pa smo Ljubljančani videvali duhovnega gospoda, ki so ga v vozičku prepe-ljavali po ulicah. Želel si je zelene narave, sonca in sproščenosti. Vse to ga je tolažilo in čim bolj ga je bolezen napadala tem bolj si je želel tihih užitkov v lepoti večne prirode.
Zdaj je odšel po večno plačilo, ki si ga je tako pošteno zaslužil. Med nami pa je ostavil spomin, ki ga bomo vedno radi obnavljali v spoznanju, da smo z Jankom Barletom izgubili vzornega duhovnika, kakršnih si moramo Slovenci želeti mnogo, čim več. — Slava njegovemu spominu!
Janko Barle je bil sin trdne kmečke hiše v Srednji vasi v prijazni in obširni šenčurski župniji nad Kranjem. Na prigovarjanje takratnega kaplana, pokojnega "lavantinskega škofa dr. An* d reja Karlina so starši poslali fanta na gimnazijo v Kranj, nato pa v Ljubljano, kjer je po maturi stepil v bogoslovje ter je bil leta 1899. posvečen za mašnika. Kaplanoval je v Kranjski gori Tržiču in Kranju, eno leto pa v župniji pri' Sv. Jakobu v Ljubljani. Ta župnija se mu je tako priljubila, da je pozneje zaprosil zanjo ter jo leta 1909 tudi dobil.
Ponosno šentjakobsko, župnijo ie vodil gospod Janko Barle lepo dobo 33 let. Skrbel je ' zanjo prav po očetovsko' in storil marsikaj za njeno notranjo pa tudi zunanjo ureditev. Zup* no cerkev je prenovil, njeno vnanjost in okolico polepšal ter jo povzdignil res na umetniško višino. Cerkev sv. Jakoba slovi po starih podobah. Glavni oltar ima dragocenc umetnine, slike na'stropu so delo nesmrtnega umetnika Jurija Šubica. Šentjakobski trg je pridobil prav posebno na veljavi, odkar so uredili na njem mogočno Marijino znamenje in vodnjak za njim. Ker je bila ob istem času prenovljena tudi okolica stare ccrkve sv. Florijana pa načrtih prof. Plečnika, jc bil ves šentjakoski trg prenovljen ter se je uvrstil med najslikovite.jše predele Ljubljane.
V tem predelu je pascl duše pokojni Janko Barle. ccl mož jasnega duha in tudi močnega
Mezzi corazzati americani resi inutilizzabUi dalle recenti operazloni ln T"ni*la — Ameriška oklopna vozila, Id so bUa uničena med zadnjimi operacijami v Tunisu
Določitev nagradne tarife
za zobozdravnika In dentistična dela
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, smatrajoč za potrebno, da se določi znesek nagrad za zo-bozdravniška in dentistična dela in po zaslišanju Pokrajinskega zdravstvenega sveta odreja:
Cl. 1. Nagrade zobozdravnikom in denti-stom Ljubljanske pokrajine se določajo takole:
140.—
KULTURNI PREGLED
Primer Benedetta Crsceja
Rimski dopisnik lista »Pester Lloyd« je prispeval za številko z dne 21. februarja t L članek z naslovom »Benedetto Croce und der Katholizismus«. V njem obravnava primer znamenitega italijanskega filozofa (predstavnika hegelijansko-ideali-stične smeri), zgodovinarja, estetskega in literarnega teoretika in kritika Benedetta Croce j a. Iz članka posnemamo poglavitne podatke, prepričani, da bo stališče tega misleca v dramatičnem spoprijemu krščanstva z materialističnim ateizmom zanimalo tudi naše čitatelje.
Dr. Laszlo pl. Badics piše v svojem bu-d'r-oeštanskem dnevniku* Pred kratkim je preletela svetovni tisk vest, da se ie Benedetto Croce spravil s katoiičanstvom. To novico so najprej priobčili švicarski listi, nakar se je pojavila z običajnimi kričečiftii naslovi tudi v tisku onkraj oceana in prešla celo v radijske oddaje nekaterih. vojskujočih se držav. Vest se naslanja na neki članek, ki ga je b:l objavil sivolasi filozof v eni zadnjih številk svojega lista »Critica« z naslovom: »Zakaj je nemogoče, da se ne bi izjavili za kristjane?« »Spreobrnitev« velikega filozofa je vedno pomemben dogodek splošnega duhovnega življenja Iz nje lahko res nastane tudi senzacionalna časniška vest. zakaj vsak tak dogodek prinaša s seboj tako globoke človeške vidike, da utegnejo po vsej pravici zanimati širše občinstvo.
Za spreobrnitev pomembnih mož imamo toliko predhodnih primerov v 1 ližnji in daljni preteklosti, da se ni čučvt!.' le se zdi taka vest lahko verjetna Saj ie prav za velike duhove značilno, da so zmožni razvoja in da umejo iz spoznanja
neke resnice, ki so jo na novo spoznali, izvajati vse posledice, zlasti če gre za tako vzvišene reči, kakor je krščansko verovanje.
Med številnimi primeri te vrste navaja pisec nedavno umrlega velikega francoskega filozofa Henrija Bergsona. Ta spreobrnitev je prehodila več stopenj, tem bolj presenetljiva so odkritja, ki so prišla o nji na dan šele pred nekaj meseci. Bergson je sicer umrl nekrščen, vendar je ob njegovi smrtni postelji molil katoliški duhovnik molitve za umirajoče. Pater Setillanges. ki se je posebej bavil z Bergsonovim primerom, je izjavil pozneje. da je Cerkev vsekako molila na njegovem grobu in da obstoji tudi krst iz želje. »Zato ne dvomim, da biva ta duša pri Bogu «
Z Benedettom Crocejem je pa kajpak drugače. Croce, ki bodro prenaša težo svojih 77 let. poteka iz čisto krščanske italijanske rodbine; v njegovem primeru bi potem takem ne šlo za formalno spreobrnitev. Toda svetu je dobro znano da je bila njegova filozofija vsekdar daleč od dogem katoliške Cerkve. S tem ni rečeno. da Croce ne bi poznal tistega vzvišenega čustva, ki se imenuje religija. Vso njegovo filozof5io označuje globoko segajoč idealizem. Religiia je zanj obsežen Pojem in ves njegov liberalni nazor sloni na »religiji svobode« Nikdar ni zanikal, da navdaja tudi njegovo dušo veliko mistično hrenenenje ki zahteva odgovora na poglavitna vprašanja človeškega živlienia. Od tod Pa do sprejema katoliških d^eein je pot še dolga. Croce se je pač v skladu , z laicistično mentaliteto prejšnjega sto-
Po daljšem bolehanju je v nedeljo popoldne za večno zaspala gospa Roza dr. G r e g o r i -nova, vdova po pokojnem senatorju dr. Gustavu Gregorinu. Blaga pckojnica ni mogla preboleti smrti svojega dragega soproga, ki je umrl za posledicami nesreče na cesti lani dne 30. junija.
Gospa Roza Gregorinova se je rodila pred 77 leti v Klammu na Brenncrju, kjer je njen oče, gradbeni podjetnik Ongaro, sodeloval pri gradnji železnice. Po materi gospe Ivani Vekie» tovi je bila slovenskega rodu. Z dr. Gustavom Grcgorinom se je seznanila v Triestu. kjer je dne 5.marca 1903 stopila z njim pred oltar. V zglednem zakonu je delila s svojim možem | številne radosti pa tudi bridkosti življenja vse* | stransko marljivega javnega delavca. Rodila je dve hčerki, od katerih je Zorica kmalu umrla, gospa Danica pa jc 6oproga na:ega znanega g'asbcnika g. prof. kons. Pavla Rančigaja. V starosti so ji bili trije vnuki in vnučica v pomoč in veselje. Gospa Roza dr. Gregorinova jc ohranila kljub visokim letom mnogo duševne in telesne čilosti. Vedno je bila dobrotljiva in je neštetim ljudem izkazala dobrote. Po smrti svojega soproga pa je začela bolj in bolj slabeti in v nedeljo popoldne ob 17. se je preselila v večnost mirno kakor v snu. Izdihnila jc v naročju svoje hčerke.
Kot zgledna družica dr. Gustava Grcgorina in vobče kot srčno izredno plemenita žena si jc gospa Roza zagotovila med številnimi znanci in prijatelji ugledne družine najlepši spomin. Naj ji bo lahek počitek cb strani ljubljenega soproga na novem delu pokopališča pri Svetem Križu! Gospe hčeri, zetu in vsej družini pa izrekamo' odkritosrčno sožalje!
Pogreb pokojne gospe Grcgorinove bo v terek ob pol 16. iz kapele sv. Andreja na Ža* lah na pokopališče k Sv. Križu.
Plačajte zaostalo naročnino!
letja vedno boril zoper politični vpliv Cerkve, kar pa ga — kakor vsakega človeka, ki se temeljito bavi z zgodovino — ni oviralo, da ne bi odkritosrčno občudoval dvatisočietne posvetne stavbe rimske Cerkve. Ta mož n<aj bi torej proglasil svojo »spreobrnitev«! Nekateri zastopniki mecinarodnega tiska v Rimu so se obrnili spričo te novice naravnost nanj in filozof jim je pisal iz Sorrenta, kjer biva sedaj, tole pismo:
»V svojem članku sem izrazil misli, ki jih najdete v vseh mojih filozofskih in zgodovinskih spisih. Novo je samo to. da sem bil občutil potrebo, povedati te svoje misli v kratki, zgoščeni obliki tudi za široko občinstvo. V sedanjih bojih, ki vrtin-čijo svet, me je zavzelo spoznanje, da morem prispevati k prebujenju tistih čustev. ki so temeljnega pomena za vso našo civilizacijo. Potemtakem ni šlo za kako spreobrnitev ali za kakršno koli politično poklonitev pred Cerkvijo. V tem pogledu ne more nastati nobeno nesporazumljenje. saj sem govoril kar le mogoče jasno.«
Iz tega je torej videti, da vest o spreobrnitvi Croceia ni utemeljena To nam kaže tudi besedilo omenjenega članka, ki ga je treba prebrati v celoti, če hočemo do kraja razumeti, kaj je hotel povedati ta filozof. Dr. Laszlo pl Badics podaja takole bistveno vsebino Crocejevih izvajanj:
Krščanstvo je bqa največja revolucija, kar jih je kdaj preživelo človeštvo. Ta revolucija je segla tako na globoko in široko. da niti ne preseneča, če se nien pojav ocenjuje kot čudež in pa še dandanes lahko gledamo v tej luči. Poleg krščanstva je vsaka druza revolucija =amo omejen posamezen poiav Brez krščanstva si ne moremo misliti velikih odkritii in prevratov novejšega časa, saj je njemu
KONSERVATIVNO ZDRAVLJENJE
1.	Plomba, centralna .... L.	30.—
2.	Plomba, konturna.......35.—
3.	Inlay (brez stroškov za tvar.) „	85.—
4.	Ordinacija, do štirih ordinacij, vsaka ,..........20.
Vsaka nadaljnja ordinacija . „	10.—
5.	Zdravljenje korenine s plombo, do treh ordinacij......80.—
Vsaka nadaljnja ordinacija 10 lir.
USTNA IN ZOBNA KIRURGIJA
1.	Ekstrakcija brez anestezije L.	20.—
2.	Ekstrakcija z anestezijo . . „	30.—
3.	Ekstrakcija, komplicirana . „	50.—
4.	Odstranitev zobnega kamna „	20.—
5.	Resekcija korenike, operacija ciste, izklesanje retinira-
nega zoba ...«•••»•	250.
6.	Incizija abscesa.........25.—
PROTETIKA
1.	Zob za vijak (Logan, Daviš Verodens) . . . . „	100.—
2.	Richmond krona (brez stroškov za tvarino) ....,,	200.—
100.—
3. Enodelna ali dvodelna krona (brez stroškov za tvar.)	„ 4. Lasetirana krona (brez stroškov za tvarino) . .	„ 200.—
5.	Jacquet krona...... 1000.—«'
6.	Palapont krona....... 270. •
DELA V KAVČUKU
1.	Zob (brez stroškov za za-pono , , ......
2.	Dva zoba (brez stroškov
za zapone....... 140.—
3.	Trije zobje (brez stroškov
za zapone)......« 180-
4.	Štirje zobje (brez stroškov za zapone) . . _.....-
5.	Zapona brez tvarine..... 30-
6.	Sesalo........-	—
7.	Popravilo proteze .... m 60-
8.	Vstavitev novega zoba v
staro ploščo........ 10°-—
9.	Vstavitev dveh novih zob
v staro ploščo.....- 120-
10.	Predelava umetnega zobovja (en zob).....-
11.	Predelava umetnega zobovja (dva zoba) . . . . » 1°°-
12.	PriVtek za kovin, ploščo „ 500.—
13.	Pribitek za umetne smole „ 300.— Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo od
dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 22. februarja 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Novo delo Franca Leharja
Budimpeštanski listi poročajo:
V gledališču, ki je bilo že pred tedni razprodano do zadnjega kotxka. je imela Budim* pešta minulo soboto zvečer priliko slišati naj* novejšo mojstrovino skladatelja Franca Lehar-ja: romantično pantomino »Grabanciaš«. To delo je prav za prav namenjeno madžarskemu občinstvu, za katerega predvsem je napisano in skomponirano. Za premiera pantomine je dala opera v Budimpešti vse svoje moči skladatelju Lcharju na razpolago, čeprav ne spada to k njeni tradiciji.
Franc Lehar. ki je živel in delal na Dunaju, ni nikoli pozabil svoje domovine, kier je pre* živel najlepša leta svoje mladosti. Baivno razkošje madžarske pokrajine, njene šege in navade kakor tudi njena glasba so se mu globoko vtisnile v dušo, in skladatelj je vse svoje življenje črpal iz tega neusahljivega vrelca. Ze opereta »Ciganska ljubezen« je nudila mojstru obilico prilike, da je izčrpal vse možnosti, ki jih nudi ta tema. Vendar Lehar ni bil zadovoljen z opereto, ki jo je neprestano predelavah in tako je nastal iz »Ciganske ljubezni« polagoma sedanji »Grabanciaš«. Beseda pomeni več kakor sholarja. Označuje namreč potujo* čega študenta, kateremu ljudstvo pnpisuje nad« naravne moči. Ta grabancijaš omami s svojim glasom, nastopom in goslanjem hčer bogatega kmeta, katera je ravno na tem, da se sta* nu primerno zaroči. Preden pride do preloma z družino, izpije Sarija po nasvetu svoje dojke kupico pijače, ki ji razodene bodočnost v
ostalo prvenstvo in vsa udarna sila. Ne glede na vprašanje transcendentnega značaja krščanstva, ki ga Croce ne priznava, je ogromen pomen krščanstva v tem, da je dalo človeštvu novo moralno zavest in z njo tudi povsem novo razlago resničnosti ter novo pojmovanje duha in duhovnega. Z rojstvom krščanstva je bila premagana vsaka dotedanja etika in religija; krščanstvo je prineslo novo pojmovanje Boga. V njem živimo še dandanes in nam ga ne morejo nadomestiti ne Zeus ne Jehova in ne germanski Wotan. Zaradi tega čutimo, da smo na tleh etike in mišljenja sinovi krščanstva.
Nihče ne more reči. nadaljuje Croce, ali se bo še kdaj v življenju človeštva odigrala tako velika odnosno še večja revolucija. Za sedaj ni niti najmanjšega znaka. ki bi kazal v to smer. Dandanes živimo nedvomno še dalje v miselnem krogu krščanstva in še vedno nas zaposlujejo tista v grbino vrtajoča nasprotja, ki_ so mučila prve kristjane: Morala in koristnost, svoboda in avtoriteta, zemeljski in onostranski svet. In iz zavesti, da ne bomo mogli nikdar do kraja premagati teh nasprotij, prihaja možat občutek, da smo večni borci in večni delavci. Prebuienie krščanskega čustva živi v nas kot naša stalna potreba, posebej še v bolestih in nadeiah sedanjosti. Krščanski Bog ie tudi naš Bog — oni isti. ki ga naše boli nre-finjene filozofije imenujejo Duha. Tega Boga ne molimo samo zaradi tega kot misterij. ker vemo. da ie mističen samo za odmišljeno log;ko. medtem ko ie za konkretno, v resničnem krščanskem smislu pojmovano logiko kristalno čista resnica.
To so torej misli v članku Benedetta Croceja. ki je vzbudil po svetu tako značilno pozornost »Osservatore Romano« je
sanjah. V sanjskem svetu se vidi Sarika kot žena sholarja, ki potuje najprej kot junak, potem kot begunec skozi deželo ter za <le med cigane, kjer pada od stopnje do stopnje. Žena ga ves čas te njegove preobrazbe spremlja. Zadnje dejanje prinaša prebujene v resničnost in povratek Sarike k družini in pravemu zaročencu.
Pantomina prekipeva od sanjskh slik m strastnesti muzike. ki se stopnjuje do pravcatega bakhanala. Medtem ko prikazujejo prvi in zadnji prizori pantomine scene iz meščan* skega življenja, podaja sredina »Grabancia-a« karakteristično oznako glavnega junaka, na ka« terem pa je prav malo čarovniškega obeležja. V saniskem dejanju nastopajo lcgiie hudičev in hudičkov in tu se pokaže vsa Leharjeva glasbena iznajdljivost. Baleti se podiio drug za drugim nespremenjen ostane samo »Graban* ciaš«, ki ga je skladatelj izenačil v postavi in glasu.
Občinstvo v Budimpešti je sprejelo komponista in njegovo delo z odprtimi rokami. Lehar je bil osebno pri dirigentskem pultu ter se je moral neštetokrat zahvaliti za priznanje. Ni dvoma, da bo našel »Grabanciaš« pot iz Budimpešte tudi v tuji svet in da bodo pantomino povsod radi izvajali in gledali.
Darujte za slepe!
ob vsem spoštovanju, ki ga sicer kaže do filozofske osebnosti B. Croceja, zavrnel tisti del njegovega stališča, v katerem prihaja navzkriž s sistemom katoliškega dog-matičnega verovanja, vendar pravi sodelavec budimpeštanskega lista, da ob Cro-cejevi zvestobi lastni filozofiji nj mogoče topleje izraziti pozitivnega mišljenja o krščanski ideji. Vsekako je tudi Benedetto Croce jasno in trdno odgovoril materialističnemu ateizmu in slehernemu drugemu prizadevanju, da bi se razkrojila temeljna načela antično-krščanske sinteze sredozemske kulture, te podlage celotne zapa-dne civilizacije._
Gogoljeve »Ukrajinske povesti"
Kot 42. zvezek »Slovenčeve knjižnice« so izšle N. V. G o g o 1 j a »Ukrajinske povesti« v prevodu Franca Terseglava. Prevajalec je izbral za to knjigo iz dven Gogoljevih zgodnjih zbirk, iz »Večerov na pristavi blizu Dikanjke« in »Mirgoroda«, nekatere značilne povesti z ukrajinskimi motivi in jim pridružil ob koncu še petro-graisko novelo »Plašč«. Tako je nastala vsebinsko lepa in zaokrožena knjiga Gogoljeve proze, v kateri najde bralec nekatere bisere pripovedne umetnosti pisatelja »Mrtvih duš«. Predvsem je tu grozljiva povest »Vij«, ki ima po vsebini in Izdela-nosti malo enakih v tem žanru, dalje se vrste »Božična noč« s šegavo fantastiko, slikoviti »Sejem v Soročincu«, »Mr.jska noč ali utopljenica«, »Kresna noč«, »Začarani kraj«. »Izgubljeno pismo« in že omenjeni »Plašč« — same dobre znanke vsakega roznavaica ruske literature 19 stoletja.
Pred Gogoljevim delom, pa naj gre za katero koli stvaritev: za znameniti poman
fe% m ■>»

*	Imenovanje v državnem podtajnšštvu -ca ljudsko kulturo. Dr. Edmor.do Cobian--ixi je bil imenovan za tajnika v državnem »odtajništvu za ljudske kulturo v Rimu.
*	Smrt senatorja Miehelija. V Rimu je 'mrl te dni prof. dr. Cesar Micheli, član talijanskega senata. Narodil se je 18. raa-a 1866. v Spoletu, nato je bil zdravnik v limu ter se popolnoma posvetil zdravstve-lim vprašanjem. Lsta 1905. je postal docent rimske univerze na klin ki za ginekologijo ■ Potem je bil imenovan za prima-rija ženske boln šnice v Rimu ter je na tem mestu ostal od leta 1910. do 1935. Stekel si je velike zasluge za pomoč in podporo jetičnim materam. Pokojn k je bil tudi plodvit pisatelj v zdravstveni stroki ter član raznih italijanski in tujih akademij.
*	Novi sedež vatikanskega državnega tajništva. Iz Rima poročajo, da se je državno tajništvo vatikanske države skoro v celoti preselilo v svoje nove prostore. Prva in druga sekcija sta že na mestu, tretja sekcija pa se bo v najkrajšem času preselila v novo poslopje.
*	Razstava umetnikov iz Julijske Benečije v Padovi. Umetnostna galerija »Le Tre Venezie« v Padovi je povabila skupino umetnikov, naj razstavijo svoja dela v Padovi. Povabilu se je odzvalo 22 umetnikov, ki so poslali 101 delo. Razstava je bila odprta 20. februarja. Kipar Ugo Cara, ki je razstavil svoj čas že v Ljubljani, razstavlja ob tej priliki 7 svojih kipov.
» Ciril žagar umrl. Iz Beograda smo prejeli poročilo, da so 20. februarja na tamkajšnjem pokopališču pc kopali slovenskega rojaka g. Cirila Žagarja. Pokojnik je bil uradnik Kmetijske družbe v Ljubljani in je bil znan daleč na okoli. Po vojni je dobil zaposlitev v Srb'ji, kjer je bi nameščenec reke tamošnje lesne tvrdke. Njegova smrt bo vzbudila med vsemi njegovimi znanci iskreno žalevanje. Bodi mu blag spomin! Toplo sožalje njegov:m svojcem!
*	151etnik je oplašil tatove. Iz Bergama poročajo, da so te dni tatovi poskušali vlomiti v skladišče ondotnega agrarnega kon-sorcija. Nekemu članu tatinske tolpe se je posrečilo vdreti v pisarno in ukrasti pisalni stroj, računski stroj, večjo količino moke, riža in testenin. Ko so tatovi bili na tem, da odnesejo plen, ki jim ga je vlomilec podajal skozi okence, se je pojavil neki 151etni avantgardist. Hitro je pograbil puško in oddal nekaj strelov ter z njimi preplašil uzmoviče, ki so zbežali in pustili plen na mestu.
*	Pes .je rešil gospodarju življenje. Prel nekaj dnevi je prispel v Milan moški srednjih let, ki je nosil v roki kočveg, na povodcu pa je peljal za seboj majhnega foks-terjerja. Pozvonil je v ulici Sempione št. 20. in prosil vratarico, naj mu odpre, da poišče
'J? eTS ? ,<• DRAMA
Torek. 2. marca ob 17.30: Zaljubljena že-
na. Red Torek. Sreda, 3. marca ob Red Sreda.
17.30: Mirandolina.
G. Cenzato; »Zaljubljena žena«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Serena—Danilova, Helena—V. Juvanova, Alice— J. Boi-tarjeva, Ana—Nablocka, Fabrizio—Na-kerst, Agno—Gregorin, Antonelli—Brezi-gar, Contini—Peček, natakar—Tomšič. — Režiser: prof. šest; scenograf: ing. E. Franz.
OPERA
Torek. 2. marca ob 17.: Zemlja smehljaja.
Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sreda. 3. marca ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
*
F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof Lichtenstein-ski — Anžlovar, Liza — Mlejnikova, Lov-ra — Japljeva, grof Pottessteinski — San-cin, general — Pianecki, princ Su-hong — čuden, Mi — Barbičeva, čang — Debevec, Fu-li — škabar, evnuh — Simončič. Dirigent: B. Simoniti, režiser in kereograf: ing. P. Golovin. načrti za kostume: J. Vilfanova, klobuki za balet: Ivanka Kune, cvetice: Pavel Šimenc.
»Princeska in zmaj.« Mladinska opereta, ki sta jo napisala P. Golovin in J. Gre-gorc bo ponovljena prvič v letošnji sezoni v petek 5. t. m. ob 17. uri. Zgodba o pogumnem Jošku s čistim srcem, ki premaga zmaja in reši kraljično, je prepletena s prizori s palčki in njihovo popularno koračnico, z nastopom raznih živali in baletom. ki dajejo igri veliko pestrost in pravljično cbiležje.
prenočišče pri sorodnikih. Vratarica je moža odslovila, hotela pa je pridržati psa, nakar je gospodar vzel malega foksterjerja v naročje ter odšel z njim naprej. Kmalu nato so priletela nad Milan sovražna letala. Ko so začeli iskati ponesrečence, so v nekem zaklonišču, ki je bilo ob tej priliki porušeno, našli malega -foksterjerja, ki je nemirno cvilii in lajal, tako da so ljulje postali nanj postni, šli so po sledi za psom in olkrili pod razvalinami še živega moža, foksterjerjevega gospodarja. Potegnili so ga izpod razvalin in odpeljali v bolnišnico.
*	Spor zaradi snemanja filma. Prel sodiščem v Pistoi se je te dni vršila razprava, katero je naperil novinar Milziade Ric-
ci proti kinematografski družbi E. N. I. C. Družba je pripravila vse potrebno za snemanje filma »La Fornarina«. Ricci je vložil tožbo proti nameravanemu snemanju zaradi tega, ker pravi, da predstavlja zametek filma posnetek njegove ideje v filmu »L' Egeria di Raffaelo«, ki je bil dovršen pred dvema letoma od družbe »Imperator Film«.
*	Potovanje v krsti. Na avtomobil, ki je bil namenjen iz Modene proti Pavullu, so naložili prazno rakev. Neki potnik je to opazil in je hotel izrabiti priliko, da bi se zastonj prepeljal z avtomobilom. Privzdignil je pokrov krste, legel v rakev ter se dal odpeljati. Potovanje je potekalo normalno, dokler je bilo lepo vreme. Spotoma pa se je vlil dež in tedaj je Bruno Ravegnoli privzdignil pokrov rakve, da bi videl, če bo naliv kmalu ponehal. To je bilo v Maranellu, kjer se je avto ustavil za kratek čas. Prizor je vzbudil mel ljudmi, ki so stvar opazili, veliko zmedo. Nekaj potnikov je poskakalo z voza in so jo ubrali po najkrajši poti med ljudi, bolj ko-rajžni pa so se lahko uverili, da v krsti ne leži mrlič, temveč živ človek, ki je hotel samo izrabiti ugodno priliko, da se zastonj prepelje iz Modene domov.
*	Pes rešil mornarju življenje. Iz Na-pulja poročajo, da je pes bernardinske pasme, last mornarja Carla Perbelinia iz Genove, rešil gospodarju življenje. Mornar je bil na svoji ladji, ko so sovražna letala napadla napolitansko pristanišče. Eksplozija ga je vrgla v morje, toda pes je planil za gospodarjem v vodo in mu bil toliko časa v oporo, dokler ga niso reševalci potegnili iz morja.
*	Sest otrok šteje 465 let. V Meduni di -Livenza blizu Trevisa živi 6 bratov in sester iz rodbine Prosdocimo. ki štejejo skupno 465 let. Med najstarejšimi člani rodbine je Mar lana Prosdocimo. ki šte>e 80 let, sledi ji sestra Santina s 77 leti, brat Romeo, ki ima 75 let, vmes pa so še trije drugi: sestra Rosmunda, ki šteje 79 let, cav. Giorgio Prosdoomo. ki šteje 81 let in Antonietta s 73 leti. Vseh šest bratov in sester je še danes pri najboljšem zdravju.
*	Jezikovni tečaji — italijanski, nemški !n francoski v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2,
pr čno dne 5. marca. Pouk dopoldne, po-p-ldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalrem in konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje '.n informacije dnevno do 19.
*	Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja. Novi eno-, dvo- in trimesečni dnevni in večerni tečaji prično 4. marca. Učne ure po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer. Učnina zmerna. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Zahtevajte prospekt: Trgovsko uči-lišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
1% LJUBLJANE
u— Urad C. I. T. Iz »Službenega lista za Ljubljansko pokrajino«, štev. 12, povzemamo, da je C. I. T. (Italijansko turistično društvo) prevzel krajevni potovalni urad. katerega je doslej upravljala Zveza za tujski promet. To je zagotovilo velike italijanske družbe, ki kljub sodobnim težkočam kljubuje finačnim žrtvam, da bo vseeno mogla pomagati uveljaviti svoje ime in resnično, pomagati svojim klientom. Za direktorja urala je imenovan cav. Gui-do Candrini dei Patuzzi, ki je že znan na turističnem polju zaradi svoje posebne ljubeznivosti in ki si ho znal pridobiti tudi naklonjenost ljubljanskega prebivalstva.
u— Februar se je p°slovi! s krasno nedeljo. Pomlad, ki nam je letos zagospodovala sredi zime, se izvrstno drži ter nas dan za dnem blaži s prijetnim, vedrim sončnim vremenom. Februar je bil tako krr,-sen, da enakega že dolgo let ne pomn:jo
naši stari ljudje. Ne samo, da je bil topel, temveč tudi suh. Zaradi tega so izostale različne epidemije, ki smo- jih drugače vajeni vsako zimo. čeprav je v soboto kazalo, da bo nastcpii vremenski preobrat, se je februar za slovo vendarle premislil in nam je poklonil nedeljo, ki nam je bila v veselje in razvedrile. že od ranih jutranjih ur je bila Ljubljana razgibana, posebno živahno pa je bilo pred poldnem, ko se je po glavnih ljubljar.skih ulicah razvijala promenada in je vojaška godba v paviljonu v Zvezdi priredila krasen promenadni koncert. Popoldne so se Ljubljančani brž po kesilu razšli na izprehede ali na obiske. Povsod po vrtovih si videl prijateljske družbe, ki so posedale v domačih pomenkih in se grele na soncu. Zlasti velik je bil tudi to nedeljo obisk na Žalah in pri Sv. Križu, od koder se ob sedanjem lepem vremenu cdpirajo najlepši razgledi na Kamniške planine, na Zasavsko pogorje, na Polhovgraj-ske dolomite in na ostalo ljubljansko okoliško hribovje, živo srebro se je v nedeljo povzpelo na 12.4 stop. C. Noč na ponedeljek je bila znatno toplejša od prejšnjih in je toplomer davi spet po daljšem času beležil temperaturo nad ničlo, bilo je 0.4 stop. C. čeprav napoveduje vremenska opazovalnica v Zvezdi poslabšanje vremena, se nam je tudi ponedeljek še prismejal s soncem in sinjrno.
u— Prestavljeno tramvajsko postajališče na Marijinem trgu. Uprava mestne cestne železnice sporoča, da bo od 3. t. m. dalje postajališče na progah 1 do 2 pri vežnji od pošte proti magistratu premaknjeno m frančiškanskega mosta pred severozapad-ni prehod Marijinega trga, t. j. malo niže od ogla Fritschove trgovine.
u— gola Glasbene Matice ljubljanske bo imela konec tekečega tedna dve javni produkciji svojih gojencev. Po vrstnem redu letošnjih produkcij, IV., bo v petek 5. t. m., V. pa v soboto 6. t. m. Začetek obakrat ob 17. v mali filharmonični dvorani. Podrobni spored bo od četrtka dalje na razpolago v knj;garni Glasbene Matice.
u— Na IX. simfoničnem koncertu, ki se bo vršil v ponedeljek 8. t. m., se boelo izvajala izključno dela slavnih mojstrov, ki so komponirali v plesnem ritmu. Slišali bomo vrst? skladb, ki so jih napisali; Bernard, Dvorak, Lehar, Porchielli, Rossini, Johan Strauss, Richard Strauss in Weber. Koncert bo dirigiral dirigent Drago M. ši-janec, vršil se bo v vePki unionski dvorani ob pol 7. zvečer. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje v knjigarni Glasbene Marice.
u— Vrtnarski odsek SVD v Ljubljani poziva vse one, ki so se prijavili za seme-nogojski tečaj, da se tečaj prične jutri v sredo 3. t. m. v Krek;vi gospodinjski šoli v Šiški. Tečaj traja od 8 do 11.30 ter od 14.30 do 18. Bodite točni!
u— štedljivi kuhanje in zdrava prehrana je danes najvažnejši problem vsakega gospodinjstva. Mnogo dragocenih nasvetov rajdete v Gospodinjskem koledarju za leto 1943, ki ga je izdala knjigarna Tiskovne zadruge, šelenburgova 3. Zato si ga naj nabav' sleherna gespočirnja in kuharica.
u— Mali gospodar — "žegoza obveščata vse rejce malih živali, da se prične z razdeljevanjem krmil na nove nabavne knji-ž ce z dnem 1. marca t. 1. Prvi teden v marcu prejmejo krmila rejci z nabavo :mi knjižicami št. 1 do 1500, drug: teden vsi ostali. Za oba te:lna velja nasleoinji abecedni red: v ponedeljek z začetnimi črkami a—g, torek h—l, sreda m—r. četrtek S—ž. Krmila se razdeljujejo samo popoldne r d 14 do 17. v društven poslovalnici Gallusovo rabrež.ie 33. Kdor zamudi, mu krmila zapadejo. Delila se bo rževa zdrob. Ijenka in sicer po 2 kg na enoto.
f žalni venci, poročni šopki, aranžmaji in e cvetje	»»ROŽA«« cvetličarna
u— Ako h čete uspešno vrtnarlti, si takoj nabavite Skuljev Delovni koledar za vrt in sadovnjak, ki ga je izdala knjigarna Tiskovne zadruge. Šelenburgova ul. 3. Držite se nasvetov v te.i knjižic: in opravite pravočasno vsa dela. k: so časovno razporejena. Samo tako lahk dosežete zadovoljile uspehe. Cena knj'žici 8 lir.
u— Strojepisni tečaji — n«vi dnevni in večerni — (er.o-, dvo- in trimesečni) se prično 4. marca. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Pouk je dopoldne, pc poldne ali zvečer po željah obiskovalcev. Specialna strojepisna šola: največja modema strojepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Informacije,^ prijave dnevno. Zahtevajte brezplačni prerpekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u_ InštrukciJe in priprava za privatne
izpite. Novi (Turjaški) trg 5/111. Diplomirani filozofi nudijo dijakom pomoč v vseh srednješolskih predmetih: matematiki, latinščini, italijanščini itd. in dnevno pripravo za šolo vsak dan dopoldne od do 11. ure, popoldne od 3. do 5. ure. Priprava tudi za privatne izpite čez dva razreda. Prijave dnevno od 8. do 11. ure in od 15. do 13. ure: Novi (Turjaški) trg 5/III, In-štrukcije.
!
' v ,
as ;m i
m m
p MlMMl |
- • •• -sv -v . ••;•.
.. n -

f i
. -•■■ -■■•■ v	.............
<
T*
Hlli
H-
4


Fronte libico-tunisino: nostre armi antiearro in azione — Z libijsko-tuniškega bojišča: italijansko protitankovsko topništvo v akciji
Z Gorenjskega
Na vzhodni fronti so padli: 28 letni podčastnik Hermana Janschitz, 27 letni vojak Ferdinand Rainer, 23 letni poročnik Ar-nold šober, 31 letni podčastnik Franc Pe-rauer, 21 letni desetnik Georg Simorer in 22 letni letalski poročnik Joschi Kirchbau-mer.
življenjski jubilej trdne Gorenjke. Pred kratkim je praznovala 851etnico najstarejša faranka v Homcu Marija Hribsirjeva, po rodu Lužarjeva. Z možem, ki ji je umrl 1. 1932., sta vzgojila 9 otrok. Jubilantka je še krepka in navdušena za kmečko delo. Knjige in časopise čita še brez očal. ženica živi pri svoji hčerki Mariji šeškovi, ki ima majhno gostilnico v Homcu.
Pogreb litijskega šolskega vodje Langa. Ob navzočnosti okrožnega vodje Pilza, deželnega svetnika dr. Dovjaka in okrožnega šolskega vodje Pvascha ter številnih po-grebcev so prel dnevi spremili na zadnji poti pokojnega šclskega vodjo Alojza Langa. žalni sprevod se je pomikal do kolodvora, kjer so krsto naložili na vlak in jo prepeljali v Lienz.
V	Lomu pri Sv. Katarini so se na poziv krajevnega skupinskega vodje zbrali kmečki gospodarji h gospodarskemu zborovanju. Razpravljali so o vseh gospodarskih zadevah. Na koncu je posestnik Jere pozval sosede, da zastavijo svoje meči na obnovi gospodarstva in zvesto izvršujejo navolila Fiihrerja.
Iz Spodnje
Slovo okrožnega vodje Strobla. Na sestanku pretekli četrtek se je od mariborskih vzgojiteljev poslovil okrožni vodja !n šolski svetnik Michl Strobl, ki je vpoklican k vojakom. Pozval je vzgojitelje k skrajnemu delu in se jim zahvalil za sodelovanje in vzorno podporo.
Na vzholni fronti je padel 201etni desetnik v planinskem lovskem polku Wil-fried Scherf, abiturient iz šmarjete pri Ptuju. Na afriškem bojišču je padel 19-lc-tni Meinhart Baumann iz Rogaške Slatine. Baumann je bil prvi mladinski vodja imenovane krajevne skupine.
V	Brežicah so ustanovili športno združbe. Nedavno je bila v okviru Heimatbunda ustanovljena športna združba v Brežicah. Gojili bodo nogomet, rokomet, lahko atletiko, namizni tenis in telovadbo. Zlasti slednja je med brežiškim prebivalstvom vzbudila veliko zanimanje.
Gostovanje dijakov-muzikantov. V tekočem tednu obišče Spodnjo štajersko skupina dijakov državne visoke šole za glasbo pod vodstvom svojega ravnatelja. V sredo bedo nastopili v Celju.
Slovo desetletnikov. Prvič na Spodnjem Štajerskem je bilo pred dnevi slovesno zaključeno šolanje desetletnikov. Mladina celjskega okrožja se je zbrala v dvorani Obrtnega doma, kjer jo je pozdravila okrožna ženska voditeljica Konigova, nakar so zbrani otroci, 120 po številu, zapeli prigodno pesem. V tečaju, ki je trajal leto dni, so se naučili tovarištva in reda, pridebili pa so si tudi precejšnje znanje nemščine.
Na veliki skupščini Heimatbunda v Mariboru je govoril zvezni vodja Franc Steindl
o totalni mobilizaciji. Dvorana in stranski prostori so bili tako polni, da je moralo več sto poslušalcev stati na trgu pred poslopjem. Ko je govornik dejal: »Delali bomo, kakor da je Spodnja štajerska že tisoč let združena z Reichom«, je njegov govor prekinilo živahno pritrjevanje.
Iz Hrvatske
Študij na medicinski fakulteti bo urejen spet po starem. Ministrstvo za ljudsko presveto je izdale praviln k, po katerem bodo za študij na me<J:cinski fakulteti uvedena namesto tromesečij spet polletja Tro-mesečje šolskega leta 1942-43 bo podaljšano na polletja kakor na estalih fakultetah. Vsako dovršeno tremesečje velja kot končano polletje.
Smrt mladega pomOrca. Pri opravljanju svoje službe na panaku Hamburg—Amerika linije je 3. decembra preminil pomorski strojnik Fran jo Tano Stiplošek. star komaj 26 let. Vest o njegevi smrti je pred dnevi prispela v Zagreb, kjer živijo pokojnikovi starši.
Odlikovan hrvatski častnjk. Z železnim križem I. stopnje je bil za svojo hrabrost na vzhodnem bojišču odi'kovan podpolkovnik Tomislav Brajkovič.
Pripadniki »črno legfje« dobe spomenice. Kmalu bo minilo dve leti, odkar je bila ustanovljena znana »črna legija«. Borbe, v katerih je leg;ja v tem času sodelovala, so bile krvave in težke. Vsem živim pripadnikom »črne legije« bo ob obletnic: izročena spomenica, ki jo je napravil akademski slikar Peter šajn.
Pred otvoritvijo srednje tehniške šole t Zemunu. Sklenjeno je bilo, da bo v začetku šolskega leta i943-44 v Zemunu od~ prta srednja tehniška šola. če bo mestno poglavarstvo uredilo prmerne prostore. Z£> začetek bosta odprta samo strojni in elektrotehnični oddelek.
Gostovanje osiješkega gledališča v Zemunu. Pretekli teden so v Zemu-u člani osi« ieškega gledališča uprizorili Molierovo kc^, medijo »Namišljeni bolnik«. Tudi za Oboroženo silo so priredili nekaj predstav.
Vesel d gedek v zagrebškem zverinjaku. Toplo sončno vreme zadnjih dni privablja r zagrebški zverinjak vedno veliko število obiskovalcev. Zlasti odkar se je zvedelo, da je zveri'jak dobil nov prirastek, je posebno mladna vsak dan številnejše zastopana* Medvedka s svojimi tremi mladiči vzbuja njihovo pooebno pozornost. Tudi med opicami so dobli nov naraščaj — mladega pavijana.
Nesreča s samokresom. V Martičevi ulic* v Zagrebu se je pred dnevi zgodila smrtna nesreča s samokresom. Svojega tovariša 18!etnega Zvonimira Hercega je njegov prijatelj Boris Koščak nehote ustrelil s sa~ mokresom. Na pomoč so bili poklicani reševalci, ki so Hercega pripeljali v bolnišnico. Ponesrečenec pa je že med potj<» umrl.
Zvišanje voznine na zagrebški vzpenjači.
Odkar je prevzela zagrebško vzpenjačo * svojo upravo mestna občina, to je od leta 1924., so ostale vozne cene nespremenjene. Ker so obratni stroški zdaj večji kakor »o bili prej, je mestna občina sklenila povišati vozno ceno na vzpenjači. Za vožnjo gori bo treba plačati 2 kune, vožnja doli bo stala 1 kuno, hitra vožnja gori ali doli 6 kun, mesečna uradniška karta 30 kun, mesečna dijaška karta pa 20 kun.
»Mrtve duše«, za krasno zgodovinsko povest »Taras Buljba«, ali za komedijo »Revizor«, občutimo vedno znova, da je snov, ki jo obravnava, tako izrazito samosvoja in hkrati nacionalno ruska, kakor le pri redko katerem drugem pisatelju. Franc Terseglav je opremil »Ukrajinske povesti« še z uvodom »Oseba in delo N. V. Gogo-Ija«, sestavkom, ki je v taki ljudski izdaji Gogoljevega dela kar potreben in zaradi svoje zajemljivosti vreden vse hvale, saj na malo straneh jasno in s poglobljenimi pogledi v problematiko tega pisatelja pove vse najvažnejše za lažje razumevanje Gogoljevega dela.
»Ukraj nske povesti«, ki so morda prv;ft zbrane pod tem naslovom, in ne samo pri nas, so prelepo pričevanje, kako tesno je bil N. V. Gogolj zvezan s svojo rodno zemljo in z njenim ukrajinskim ljudstvom. Čeprav sodi njegovo delo po jeziku v veliko-ruski krog, nj b;l Gogolj po najdragocenejši substanci te svoje proze n:č manj izrazit ukrajinski pesnik, kakor poet »Kob-zarja« in »Haidamakov« sam', pet let mlajši Taras ševčenko. Namenoma sem postavil besedo pesnik. Zakaj velik del te Gc-goljeve »ukrajinske« proze je poez;ja. Bolj kot kje drugje čutimo, kako so se v Go-goljevem duhu oblikovali mladostni spomini zdaj v grozljive, zdaj na videz vesele pesniške podobe ki pa jih je izdelal s tako srečnimi epično-rričnjnr prijemi, kakor jih opažamo le malo v tedanji prozi. V teb povestih je mnogo avtentične etnografije Zgodbe o čarovnicah in zlodejih ter razne druge podobne pravljice so posnete naravnost iz ljudsk h ust; poslušal jih je .strme mladi Gogolj !n jih pozneje doživljal v svoji domišljiji ko se je v meglah Petrograda spominjal mladosti na široki ukrrimski ste-
pi. Toda te etnografske prvine so samo tkanje ki ga prede po notranjih zakon h stvarjalne pesniške dom'šljije Gogoljev čudovito nadarjeni duh. Bjelinskij se je res da posmehoval nekemu slavjanofilskemu piscu, ki je imenoval Gogolja »ruski Homer« vendar ima rjegova proza mars4ka-ko odliko, ki opravičuje tako primerjavo, tembolj, ker sta oba, časovno tolikaj oddaljena pripovedna umetnika, ljudska pesnika v najboljšem pomenu besede. Ljudski element, ljudska domišljija, ljudsko do-ži vi j en je prirode in njenih skrivnosti, združeno še s spomini na lastna mlade-*—a doživetja — to daje tem povestim nji! ogla-vitno in v marsičem neprekosljivo mikavnost. Briickner pravi o ni-h, da so nekak-enakovredno nasprotje Puškinovi Triki. če je bil Puškin predvsem pesnik sončn-jasnine in močne življenjske volje, je b' Gogolj pesnik skrivnosti noči, grozljivost in tistega čudnega smeha, ki prihaja o." spoznanja nesreče, nepopolnosti in bolest človeškeVa življenja Zato so ga tolikaj mv čili verski problemi, zato v svojem misti cizmu in asket zmu tolikaj spominja n Pascaia kakor je opazil Merežkovskij. Nje gova fantazija je črpala svoje navdihe : spoznanja, da leže pod vsemi našimi re~-r.icami neskončne skrivnosti, pod vso naš realnostjo nespoznatna, fantastična nerr alnost. pod vsemi jasninami skrivnostn noč. Značilno je da se mu je moglo t&k življenjsko čustvovanje in gledanje zarodi' prav v Ukrajini, pod njenim jasnim ne bom in med njenimi širclrimi obzorji, tudi vraže in bajke ukrajinskega ljudst^ iz katerih je tako obilno črpal, so ga v< dile v to smer Gogolja je bilo prav kak Pascaia, strah pred mrlkom neskončn prostorov; to je tisto stepno čustvo, ki tr peče prav tako v ukrajinskih ljudskih baj-
kah, kakor v Gogoljevih ukrajinskih zgodbah.
Čeprav Gogolju v čacu ko je pisal svoje prve povesti, ni še stopila v zavtst tista mistična groza pred življenjem, ki ga je mučila v zadnjih letih, ko se je boril z nadaljevanjem »Mrtvih du?«. je podzavettno živela že tedaj v njegovem duhu in lahno navdahnila tudi te povesti. V ostalem so njegovi ukrajinski motivi še polni naivnega in toplega živ'jeria plod mlade domišljije, ki ustvarja iz preobilja fantazijske snovi. V njih ne živi samr duša ukra-iinskega ljudstva, marveč tudi svojevrstnost naloruskcga človeka, njegov humor in njegova vernost, pa tudi lepota stepnc ravni tam ob Dnjepru poezija mesečnih noči v širokem -avnem prostoru: živi skratka poseben. poetič= •i svet ki je dobil v Gogolju avtentičnega blikovalca.
Zaradi nezmanjšane umetniške vrednosti Go-:;ljcve proze in njenega svojevrstnega ljudskega misticizma združenega z zagrabijivc resn č--estjo ukrajinskih ljudi in zemlje, smo veseli ovega slovenskega prevoda iz spisov V Go-nlja~ Franc Terseglav. priznani pozna-alec vzhodne miselnosti, je opravil nelahko clo slevenitve te stilistično in jezikovno sa-losvoje proze z nespornimi odlikami Videti • koliko se ie trudil", da b< našel lokalno bar-tim in ponekod arhaičnim besedam kar moči •trezajočr slovensko besedo in v tem ie tudi pel Zato sc »Ukrajinske povesti« vredne »zornosti ne le kot primeri Gogoljevega pri-ivednega mojstrstva marveč tudi krt dobro i-emišljen poizkus adekvatnega presajanja krajinsko-ruskega ljudskega izraz.i ir diiha v aš jezik' — Ob koncu knjige ki ;o jt okusno nremil J Berar.ek. so ?e nekatere splo."ne opombe.
ZAPISKI
Nov zvezek
»Slovenskega Pravnika«
Pravkar izišla 1.—3. številka začenja 57. letnik »Slovenskega Pravnika«, ki izhaja v redakciji univ. prof. dr. Rudolfa Srjovea. Na uvodnem mestu je objavljen začetek dal;iše razprave mladega znanstvenika, dr. iur et. phil. Rudolfa Trcfe-n'ka. »Uvcd v meddržavno kazensko pravo«. Pisec obravnava pogoje nastanku tn razvoju meddržavnega kazenskega prava, njegov pojem, njegovo mesto v sistemu prava in različnost njegovega naziva v literaturi. — Dr. Anton štuhee je prispeval razpravo »Nepravdno zavarovanje«, v kateri se bavi z zapletenimi pojavi zavarovalne teorije in prakse ter utemeljuje potrebo elastičnega tipa začasnih zavarovalnih odredb nepravdne narave. — Nadaljuje se razprava dr. Leva Svetka »Prekočasno delo«, zgrajena na domačem in tujem delovnem pravu in posebej še na dosedanji dokaj obsežni judikaturi. — V Obzorniku je izšel pravne-zgodovinski sestavek »Pcd-iežniški odvetnik« (Advocatus subdito-rum). Med knjižnimi poročili ocenjuje dr. Gorazd Kušej spis Rudolfa Klinca L'attuazione della legislazione ecclesiast! ca di Giuseppe II nell'archior iocesi di Oo-rizia«. dr. A. U. pa poroča o izdaji zakonov. odredb in naredb po 11. aprilu 1941 v Nezavisni Državi Hrvatski.
Uspeh B. Sancina
v »Dežel? smehljaja«
Soboto zvečer je nastopil pred popolnoma razprodanim gledališčem v vlogi prin-
ca S:u-Chcuga v priljubljeni Leharjevi opereti »Zemlja smehljaja« g. Belizar Sancin. V svoji interpretaciji te vloge je odlično uspel in je žel s svojimi samt>-spevi navdušeno pri znanje občinstva. Njegov teplo zveneči lirični tenor je zelo uga« jal in nam je s to svojo prelepo vlogo pripravil prijetno presenečenje. Višek učink* je dosegel v prvem dejanju pri kitajslfi ljubavni pesmi, pa tudi v drugem dejanju z znano arijo »Tvoj sem iz dna srca« in v dueto z gospo Mlejnikovo. Tudi vsi ostaH sodelujoči so cdlično sodelovali, v prvi vrsti ga. Mlejnikova in ga. Barb-čeva. B. Sancin je prejel v znak iskrenega priznanja za njegovo zrelo umetnost številne šopke in druga priznalna darila. Izkazal je s tem svojim odrskim likom lepo vzorno uporabnost.
Povest Janka Kača »NA NOVINAH«,
izvrstno pripovedno delo, iz katerega živo diha Savinjska dolina in v katerem se pre-tresljvo pleto čleveške usode, je bilo za obletn'co Prešernove smrti nagrajeno z literarno nagrado meeta Ljubljane. Deio ">e izdala Vodnikova družba, ki prSmore ie nekaj izvodov letošnjih knjig. Ker bodo ti kmalu razprodani, se morajo vs:, ki še nimajo knjižnega daru Vodnikove družbe (Vodn;kove pratike 1943 in Kačeve povesti »Na novinah«) nemudoma oglasiti v p*-sarn Vodnikove družbe. Puccinijeva S, poslopje Narodne tiskarne, ali pa v Tiskov. nf zadru?'. šelenburgova 3. oziroma v knjigarni Učiteljske tiskarne Frančiškanska št. 6.


FF^r^ioAJTE V „JUTRU"
živali v luči starih piscev in ljudske vere
Naše pravljice in naše narodne pesm. t <najo nenasitne zmaje, ki se hranijo s i oveškim mesom in s človeško krvjo, ima-tudi po več glav in žive v globokih je-7- rlh ali velikih jamah kot »negudni červi, 1; tverni hudi«. Poleg zmajev si pripoveduje naše ljudsrtvo o velikih kačah, ki po potrebi govore in imajo tudi po več glav. Cave tri ima tudi strahovalac cesarskega r1 -ora na Dunaju Pegam, kateremu je Kri-ž ->f Lambergar »pravo glavo vzel«.
V	nekaterih pravljicah govori cdsekana glava ali z orožjem grozi odsekana roKa, da jo je treba posebej usmrtiti.
Zmaji in kače nimajo samo izredne telesne moči, ampak tudi strupeno sapo. ki mori in uničuje življenje.
Ce pomislimo, da je med najvišjimi živa'skimi vrstami in med na najnižji stopnji stoječimi ljudmi manjša razlika kot med temi in med najplemenitejšimi zastopniki človeštva, se temu pretiravanju ne bomo čuaili.
V	neki meri je v zmajih, zlasti v letečih lintvemih ohranjen spomin na izumrle zaurijce, od katerih so nekatere vrste Poije letele kakor marsikak ptič. V splošnem pa moramo videti tako v večini zmajev kakor pri čudežnih kačah pravljic narodnih pesmi podobe še zdaj živečih orjaških kac
Zlasti dotik z orientom, posebno z Indijo je deloval opajajoče na domišljijo za-padnih narodov v starem veku ter je podžigal njihovo domišljijo in praznoverje. Strah ie povečaval velikost in moč živali, domišljija jim je pa dajala ude in lastnosti, katerih niso nikdar imele.
To bajeslovno pretirano pripovedovanje o čudežnih zgodbah z živalmi, zlasti s kačami se ni širilo samo po ustnem izročilu, ,:mp<-k tudi po pis-iti ba-.cdi, zlasti po grških in rimskih pisateljih.
Kaj pripovedujejo grški in rimski pisatelji
Pri Eniju. ečetu rimske poezije, ki je ?:vel od leta 2H0—169. pred Krist lsom, 'r rj* cd?ekrt»a . av* nr> rog. držeč ga z Tisti, pri Statiusu pa iščejo oči truplo, duša pa glavo (truncum oculi quaerunt, animus caput).
Vez tega ali onega božanstva, n. pr. Triptolemcsa. vlečejo velikanske kače. Pri nas se vozijo s kačami povodni škrati.
V	naših pravljicah morajo nositi zmajem k jezerom, jamam ali stolpom hrano. Navadno hočejo žreti človeško meso. Ae-lian. sofist iz clruge polovice drugega stoletja. prinoveduje o velikanski kači, kateri so morali dnevno v nekem stolpu nastavljati brano. Isti pripoveduj« o kačji vrsti, pri kateri imajo kačoni grivo in brado. Take kačje samce nam kaže tudi najstarejša orientalska in egipteka upodabljajoča v -otnost, pozna jih pa tudi vraža naših ljudi:
Krče z več glavami poznajo orientalske pravljice. Nekatere imajo glavo ob glavi, druge pa eno glavo na repu.
Nearh s Krete, eden najboljših tovarišev Aleksandra Velikega, ki je po naročilu svojem vladarja preiskaval z brodov-jem morsko not k ustju Eufrata in je proučeval obenem morje, življenje v njem in na obalah daleč v notranjost, nam je zapustil mnogo zanimivih poročil o tem, kar je rmzoval z lastnimi očmi. Bil je trezen ooazovalec. Vendar poroča o 41 m doi-gi kači.
Poseidonics, stoik iz drugega stoletja pred Kristusom, poroča o neki kači v Siriji, da je bila skoro 38 metrov dolga in tako debela, da se nista mogla videti iozrieca, ki sta sedela na konjih vsak ob eni strani kače. Njen gobec je bil tolikšen, da je oboroženega vojaka lahko pogoltnila. Vsaka njena luskina je dosegala velikost bojnega ščita.
Resnica o velikosti kač
Danes vemo, da so nad 6 metrov velike kače redke. Vendar še danes lahko čitamo v potopisih grozovite zgodbe o kačah, zlasti o indijskih.
Tudi Grki so verovali v bajke o velikanskih kačah, dasi jim resnično življenje kač ni bilo neznano, saj jih imajo in so jih imeli mnogo na svoji celini in na svojih otokih.
Od kod to praznoverje? Kača je že od nekdaj razburjala ljudsko domišljijo s svojim skrivnostnim živ-ljenjern. s svojim neslišnim plazenjem, z nenadnim pojavljanjem in izginjanjem ter s svojim-prevzemajočim pogledom.
V predhomerskih časih so predstavljale kače božanstva podzemeljskih sil, in sicer ona. ki so bila človeku naklonjena in nenaklonjena. S predstavniki hudobnih podzemeljskih sil so se pozneje borili bogovi in heroji. Tipičen zgled takih bojev je boj He-rakleja z Iemajsko hidro.
Sčasoma je postala kača človeku simbol vsega zlega. Ce jo vidi bolnik v sanjah, mu je smrt blizu. Sploh pomenijo sanje o kačah le redko kaj dobrega, kar ve vsaka naša ženica.
Ce govorimo o velikosti kač, ne smemo pozabiti, da nas strah in stud pred nj mi zelo moti v njihovi proceni. Pol metra dolga kača se zdi večini ljudi vsaj poldrugi meter dolgi. Lk-ro vsako njeno kretnjo imamo za pripravo k napadu.
Tudi so kače v časih, ko jih človek še ni tako preganjal, dosegle gotovo večjo velikost kot "dandanes, ko se njihovi življenjski pogoji stalno omejujejo.
Druge bajne pripovedke iz narave
Po grškem poročilu so ujeli v Arabiji meso žrečega hipokentaura, nestvor, ki je bil pol konj. pol človek. Hoteli so ga prepeljati v Rim, a je med prevozom poginil.
Aleksander iz Mindosa, ki je živel v prvi polovici prvega stoletja po Kristusu in je znan po svojih naravoslovnih spisih, poroča, da zrastejo* mišja jetra pri rastoči luni vsak dan za košček. Tudi ve, da so metali Veneti kavkam kolače, da bi jih odvračali od uničevanja posevkov.
Plini j, znani pisec iz prvega stoletja po Kristusu, pripoveduje o ljudeh, ki so s po-kladanjem roke potezali strup iz ljudi, ki so jih bile pičile kače, in o indijskih ženan. ki so rodile samo enkrat, a take otroke, da so dobili takoj sive lase. Tudi trdi, da je v nekem z magnetom obokanem svetišču visel v zraku železen kip. Slonom pripisuje mnoge čednosti, tudi pobožr.ost, češ da časte sonce in luno.
Po Ovidu so pri podlasici rodila usta.
PSutarhu (50—120 po Kristusu) je sporočil neki prijatelj, da je videl v Egiptu
na pogradu mirno spati krokodila poleg stare žene.
štorklje so Imeli Grki za hvaležne ptice, češ da skrbe v starosti za svoje starše, kar verujejo tudi Prekmurd.
Kakor naši ljudje, tako so verovali tudi Grki, da se znajo živali zdraviti. Jelen n. pr. žre pri njih zoper pik strupenih pajkov rake. Divje koze na Kreti so si zdravile rine od puščic z blatom, želve žro ma-joran, če so pohrustale kačo.
V strupeno sapo kač se je splošno verjelo. Grške gospodinje so se zlasti bale, da bi jim kače ne pomorile z njo kokoši.
Tudi voda ima v pravljicah razno čudežno moč. Oživi n. pr. lahko mrtveca. Za vodo iz Stiksa v Arkadiji so trdili Grki, da predre vsako posodo, če ni narejena iz kopita skitskih oslov.
Še eno staro pretiravanje
Pri pesnilvih vseh stoletij je zelo priljubljen motiv labodjega petja pred smrtjo. Toda že prej omenjeni Aleksander z Mindosa je dvomil o labodnicah in je imel v bistvu prav.
Labod-pevec se v splošnem vedno rad oglaša. S svojim oglašanjem vabi ali svari ali se pa tudi sam kratkočasi. Smrtna pesem je pa to zanj le, če se oglašujoč se spreleta nad z ledom pokrito vodo in če pogine od lakote, ker ne more zavoljo ledu do hrane in ker so mu opešale moči za polet v toplejše kraje. Da bi si pa zapel pred smrtjo v slovo od življenja, ne drži.
Tudi opevana zvestoba labodjega para je manj naravna kot prisiljena. Samica je namreč tako ljubosumna in zavistna, da ne trpi v svoji bližini nobene tekmovalke.
Kakor se vidi, je živelo zanimanje za življenje živalstva že pred Kristusom, manjkalo je le presodno spoznavanje.
stal dobrotnik svoje domovine, borec za svobodo Fnske.
Deset in desetletja je deloval Sa-dberg rb polarnem krogu. Umrl je ko je dc segel 85. leto ln njegova smrt je bila prav takšna kakor njegovo življenje: močna, moška in brez strahu. Ko je starec slutil, da se mu bliža konec, je naročil, naj mu prinesejo puško, s katero je peležil štirideset
medvedov v pragozdu na lap; Tiskih tlefc.
Svoje lovske pse zveste spremljevalce, je zaprl dema v izbo, sam pa je odšel v ljubljeno divjino. Tam se je naslonil k drevesnemu deblu nameril orožje v srce in spro-ž-1 G'zd ki mu je bil največja uteha v življenju, ga je sprejel v svoje zeleno naročje tudi pc smrti.
I zakladi Finske
2e pred svetovno vojno 1914—1918 je rai= džarski novinar Eugen Rakosv skeva' krilate o »Tridesetih milijonih Madžarov v bodočn^ sti«. Madžarska je takrat imela v svciih starih mejah kakšnih 20 milijonov prebivalcev, od tega pa komaj polov co Madžarov. Ostalih 10 milijonov ljudi je pripadalo narodu m manjšinam. Rakosyjeve sanje o bodočnosti trideset-milijonskega naroda so bile seveda zelo fantastične in razkošne Ker pa je b-.i sam asimilant
Dežela brez naraščaja
Po bolgarskem vzorcu kamjo tudi na Ma»
r kem uvesti davek na samce Vsi ukrepi.
k- so j:h doslej podvzeli na Madžarskem v nra cu. da bi se zvišalo štev lo porodov, so ostali jalovi. Število porodov se zaradi njih ni pomnožilo. Še več Nekdo je zračunal. da izgub- Madžarska vsaka štiri leta zarad: udoma* čenega sistema enega ali dveh otrok toliko ljudi kakor v vsem času sveti vne vojne 1914 do 1918! Zato n: nič čudnega, da se odgovorni činitelji madžarske politike danes predvsem
Neskončna pokrajina Laponske, kjer si danes stojijo nasproti Finci ia Rusi, odnosno Nemci" in boijševiki. je bila še pribl žno pred dvema rodovoma divja in tuja dežela. Kdor se je naselil v teh krajih, je moral imeti že ogromno mero poguma. Vlada je tedaj obljubljala svet vsakomur, ki je_ bil pripravljen postaviti si sauno na zapuščenih tleh Laporske. Toda niti največje obljube niso privabile številnih ljudi v te osamele kraje. Za Fince na mgu je pomenila selitev ra daljni sever pnbližno takšno odločitev kakor za našega človeka selitev v daljno, nezrano Ameriko. Caristična Rusija pa je naseljevala na severu Laponske misijonarje in voiake. Seveda ne iz ljubezni do zemlje same, "temveč glede na njeno strate-gično vredrost. Preko puste tundre v ave-tu, kjer ne uspeva noben: drevo, je namreč vod la edina možna pot k prostemu Ledenemu morju.
M'lijoni hektarjev gozdnatega ozemlja v teh krajih brez cest in stez so bili neraziskani" Tedaj še nihče ni misH na izseka vanje gozdov ki so krili v svojih naročjih ogromne zaklade. N'hee pa t.udi ni razpolagal s sredstvi, ki s? bila potrebna za nabavo orodja, s katerim je bilo najprej treba zgraditi ceste. Zaradi takšnih razmer se nikoli ni osnovala družba z velikopoteznim delovrim programom. Vlada je pošMjala svoje kolone gezdarjev v Rova-niemi, staro naselje s cerkvijo tik polarnega, kroga Ta košček zemlje je bil že tedaj središče Laponrke ln je še danes glavno mesto te najsevernejše finske pravic ce.
V Rovaniemi so- prinašali Laponci prodajat gnjati svojih severnih jelenov, izbor-no suho meso »poro«, kože severrih jelenov in druge izdelke domačih obrtnikov. V Rovan emi pa so prihajali tudi trgovci z juga, in s- prinašali s seboj moko. kavo, tobak in druge reči. katere so lastniki čred severnih jelenov radi kupoval^ Pragozd s svojim1' ogromnimi zakladi pa je ostal toliko kakor nedotaknjen.
Tedajci se je pojavni v sedemdesetih letih mož, ki je proniknil v Laponsk: s popolnoma nove strani. Ta mož je položil sekiro na zeleno zlato Finske, ko je začel izsekavari gozdove. Kdo je bil ta piomir? N hče drugi kakor gozdar Sandberg, ki sc ga še ko je živel imenovali »Velikega S"oidberga«. Najemal je na desettisoče gozdnih delavcev, ki so ga zaradi njegovega razsežnega 'me. nja imenovali tudi »laponskega kralja« pa tudii »očeta kruha«, ker je preskrbel tisočem in tisočem vsakdanji kruh.
Ssndberg je prišel z žero in otroci kot mlad gozdar iz južne Finske ter se je naselil t:k rb polarnem krogu blizu Rovanie-, mija. Umel je privabiti vel |fe skupine gozdnih delavcev ter jih zadržati v neprijaznih krajih na severu. Bil jim ni samo delodajalec marveč tudi krušni in duhovni oce.
manjšine ki žive z njim v pol:t eni. gospodarski in kulturni skupnosti.
Kmalu nato je prodiranje Zidov z vzhoda povzročilo, da so se stotisoči madžarskih delavcev in kmetov morali izseliti v Ameriko. Še večje razočaranje je doživel Rakosy po svetovni vojni, ko so se njegove sanje zaradi spremenjenih razmer popolnoma razblinile. Na mesto utvar so stopile modeme ideje o povečanju madžarskega ljudstva Odločujoči čini» telji so sprevideli, da z naraščajočo as milacijo ni mogoče odstraniti posledic krčenja porodov in so zato ubrali novo socialno in kulturno taktiko, ki je predvidevala ojačenje lastne narodne sile. Madžarska propaganda je postala sčasoma previdnejša in danes govori samo še o najvišjem dosegljivem številu 20 milijonov Madžarov.
Problem, ki vznemirja Madžare, je slej ko prej nazadovanje porodov. Sosed- madžarske« ga ljudstva kažejo še vedno močne in zdrave tendence razmnoževanja. Predvsem je to vidno pri Rumunih. kjer narašča prebivalstvo v ogromnem številu. Na Madžarskem priraste na leto na sto oseb komaj 6.4 odstotka. Še proti koncu preteklega stoletja so imel Madžari na Ruska vlada je opazovala njegovo početje ! |ooq prebivalcev 44.1 porodov, danes doseže
je bil prepričan, da se bo s pomočjo asimila= . činiteli. ------ 'M^eV*«*
cije le posrečilo ustvariti velik madžarski na- j brigajo za to. kako se bo število madžarskega
rod. ko se bodo utopile v njem vse narodne
naroda pomnožilo Od tega vprašanja je odvisna vsa bodočnost dežele.
Kaj vem, kaj znam!
107.	Kaj je saga?
108.	Kako imenujemo pri mikroskopu lečo, ki je obrnjena proti očem, in lečo, ki je obrnjena proti predmetu?
109.	Kaj je »Rouge et No?r«?
neka i časa z veliko zvedavostjo, potem pa z veliko nezaupljivostjo. Gczdar Sandberg je bil namreč Finec do mezga in nepomir-Ijiv nasprotnik Rusije. Nekega dne je prispela pošiljka svojevrstnih strojev z valjarji. Stroji so se rapotili proti vzhodu, kjer je ležalo na stori* če podrtih drevesnih debel. Stroji so začeli takoj obratovati in kmalu so spravili vse stotisoče drevesnih debel na zapadno stran v območje rek, ki so jih potem odnesle v Botn:ški zaliv. Tako ie začelo zeleno zlato F nske dežele romati v svet. Bilo ga je čedalje več in čedalje več je bilo tudi jnterese-tov, ki so povpraševali po njem.
Gozdar Sandberg je ustanovil veliko dražbo za predelovanje lesa, ki je porabila svojo glavnico za to, da je zaposlila deset m desettisoče delavcev, še danes pripovedujejo v laponski deželi, kako jc postopal Sandberg kadar je kupoval gozdove za svojo družbe-. Izjavil je svojim delavcem, da so navezani samo nase ter s svojimi skromnimi sredstvi ne morejo nič koristiti Finski, p£č pa so prmorani oddajati vse svoje sile Fincem sovražni Rusiji. Tako je orišlo navadno vedno kmalu dc kupčije, ki je zadovoljila obe stranki. Sandberg je pe-
štcvilo porodov komaj polovico tega. V Ru-muniji pride na 1000 prebivalcev 30.8 pon> dov. na ozemlju bivše Jugoslavije 27.7 porodov, v Bolgariji pa 23.9 porodov. Posebno vznemirljivo za Madžare je dejstvo, da je najmanjši prirastek prebivalstva v vzhodnih madžarskih komitatih, na primer v deželi Szekler-jev. kjer pride na 1000 ljudi komaj 12 novo» rojencev. V poljedelsko bogatih krajih doseže število porodov 2-5 in celo 1.9®/». To 60 porazne številke, ugotavljajo madžarski statistiki in publicisti ter iščejo leka. kako bi se to sta' nje popravilo.
Na Madžarskem je posebno pereče vprašanje sistem enega otroka, ki se pojavlja v zadnjem času posebno v družinah bogatih kme= tov. Ta sistem se je razpasel naravnost strahotno. Mnogo madžarskih vasi je danes do polovicc praznih, in hiše, ki niso poseljene, razpadajo. Seveda narašča pri vsem tem bogastvo posameznih kmetov. Toda za splošnost odp:ra to stanje zelo slabe perspektive.
Madžarski listi priporočajo, da je treba obnoviti propagando za številčno močne družine, obenem pa velja spremeniti dedno pravo, in sicer \ smislu koristi družin s številnimi otro-
Črna borza v Angliji In Ameriki
Malokdo morda že vč, da cvete tako zva-na črna borza tudi v tako nevtralni dTžavi, kakršna je Švica. Od začetka vojne pa do lani so posebna sodišča v Švici obsodila kar 42.000 oseb, ki so se pregrešne s tako trgovino. Ce temu še dodamo, da šteje vsa država nekaj čez štiri milijone prebivalcev, dobimo precej jasno sliko.
V Veliki Britaniji je nedovoljena trgovina zavzela strahoten obseg. Da bi jc zaje-z'la, je vlada ustanovila v Londonu poseben urad, ki ima svoj sedež v palači Scottland Yarda, ki je, kakor znaro, glavna angleška policija.' Angleži, ki znajo mojstrsko pohvaliti vse, kar je angleškega, so tudi o b:ju zoper črno borzo razširili prepričujoče novice.
Obč'nstvu so dali vedeti, da je bil postavljen za šefa tega urada neki Williams Barker, ki je javnosti bolj znan z imenom Bili, kot bivši višji .nadzornik in nenavadno zvit. Ko so ga pokTcali na novo odgovorna mesto, je b;l mož že upokojen ln je gojil cvetlice v Yorkshireu. Razumljivo, da se je z največjim navdušenjem lotil zaupane mu naloge ... Tako vedo povedati časniki. In pristavljajo, da je imel samo leta 1941. po sla z 20.000 kričečimi primeri črne borze.
Sedaj so po vseh uradih in restavracijah Londona izvešena opozorila z naslednjo vsebino: »Telefonirajte na štev. 999! Telefonirajte na štev. 999! Cim zagledate kaj ne-
poštenega ali sumite na črno borzo, telefonirajte na štev. 999«.
V Ameriki je cvetela črna borza že za časa prepovedi točenja alkoholnih p^jač. Ko so bile alkoholne p'jače spet dovoljene, so bootlegerji in gangsterji izgubili večji del svojega zaslužka. Hitro so se lotili rovih poslov. V cspredje so stopile njih ogromne organizacije. Ena teh tolp, ki je odlično opremljena in izvežbana, je ponaredila že nekaj tisoč živilskih nakaznic!
Najbolj iskani predmeti na vel'ki črni borzi so: whlsky, bencin, ki ga gangsterji sedaj imenujejo »tekoče zlato«, in pnevma<-tike (zdaj »diamanti«). Sledijo svilene nogavice, sladkor, konzerv'rano meso. In za vsako vrsto hranil obstoja posebna, specializirana združba.
Celo žvečilni gumi je zelo čislan na črni borzi. Zdaj ga namreč skoraj nI več, ker izdeluje tudi tovarna Wrigley, ki ga je včas!h izdelala ogromne množine, razr.o orožje. Toda preostale zaloge so prešle v last špekulantov, ki sedaj odlično zaslužijo.
Nedavno tega je znan ameriški časnikar napisal: »Nad našo domovino lebdi grozeče strašilo, strašile, ki je bebcu podobno. Njegovo lice je čudno, oblečen je v črno, a v roki ima strojno puško. V njegovih 2'-lah se pretaka voda. To je prohibicija«. In to strašilo je danes zavzelo še mnogo večji obseg, kakor ga je imelo pred kakim letom.
Vse to nam pripoveduje priroda
manejo očesca. Na južnih pobočjih in ob-
• • •
Ko so se pradedje naselili med ostalim tudi okoli Solčavskih planin in se vsidrali kot kulturno napredni kmetovalci na sicer malo darežljivi grudi, so kmalu spoznali, da so jim ostali zvesti tudi njih bogovi, kaiti z vrhov Grintavca in Ojstrice se je čes"to oglašal Svarog, vrhovni niih bog, ki so ga v lastnosti gromonosnega in strelam zarovedujočega imenovali Peruna pa tudi deda.
Lepo je solčavsko gorovje v tem času, ko ga pokriva zimska odeja, ko segajo ceste megle zlasti ob sončnem zatonu visoko na pobočja do golega, od zobov časa razjedenega skalovja. Kakor da bi plaval otok bajnega sveta med nebom in zemljo s svojimi v medli, belorumenl svetlobi se vzdigajočimi, zobem podobnimi čermi, se odraža* na modrem ozadju, očarujoč naš pogled, ta krasni planinski svet. Res veličasten prestol si je izbral Perun. Cesto prihaja na to višavje Vehtra baba, ki sipa sneg, cla bi bila mokra v pomladi plan in breg! Bele žene, vile, prihajajo na belih, iz daljav belim meglicam podobnih konjih v ta planinski raj, svojčas torišče ponosnega kozoroga in kralja krilatega sveta, planinkega orla. Tako nekdaj,
2e nam je priromal v deželo prijazni Valentin ključar vseh korenin, 14. svečana je bil njegov dan In ood zemljo se zbuja tedaj ves svet in živahen šepet se pričenja med neštetimi bitji, ki si zaspana
nožjih, kjer se je sonce svečana čez dan toplo ugnezelilo, so se kmalu pokazali tenki zeleni steblički z belo pego na prisojni strani, namreč obrazki mladih zvončkov, varno še zaviti v kukulico, da jim ne škoduje »megla..., Iti od burje prihiti prignana, ko pade iz nebes strupena slana«. Tudi ob severnem zidu botaničnega vrta so se že zasvetili ti mali beli obrazki, tam, kjer stari brest z mogočno krošnjo sntva, k svetlobi plemič Gingko se preriva.
Gingko biloba je res plemič med drevesi, saj je živel že v davno preteklih dobah zemeljske zgodovine in si obdržal vnanjo obliko skoraj neizpremenjeno, kakor je bila pred mnogimi vekovi, dočim se je večina ostalih bitij v marsičem spremenlra, mnoga so pa med tem tudi že podlegla. Prebivalci carstev sredine m vzhajajočega sonca (Japonska, Kitajska) so čislali to drevo že v sivi preteklosti in ga postavljajo še dandanes za čuvaja svojih božanstvu posvečenih hramov. Ta prehodni člen med iglavci in listavci je vitek in poleti nam tolaži oko s svetlim zelenjem, jeseni pa s svojim suhim zlatom. In to drevo Je videlo v megleni davnini največji čudeZ, — ustvaritev človeka. Vse kar je oživljalo zemljo doslej, je plazilo, se gibalo po štirih, ali pa krililo in frfotalo, a kadar čez noč se je pojavil pokončno bitje, predhodnik današnjega človeka. To vse j« videlo to drevo in zatem gledalo vekovno borbo, ki se je odigravala v davnini med raznim) bitji človeške podobe. Ko bi mogU razume-
ti tajno šepetanje njegovih dvokrpastih, nenavadnih listov, bi nam morda povedalo, da je neka skupina med temi pokončnjaki zaradi pospešenega razvoja možganov ra
zaradi tega kot kulturno višja zagoapoda-rila nad ostalimi ter jih začela preganjati in ugonabljatl, ne samo kot nevarne tekmece, temveč tudi zaradi tega, ker so postali nadležni. Po vsej priliki so jim ot>
mall žene, jim kradli deco, jih zalezovali in jim stregli po življenju. Povedalo bi nam, kdaj so se ta kulturno višja bitja polastila božanske moči ognja, ki so ga dotlej zanetile na zemlji le strele iz neba in ogenj bruhajoča gorovja.
Iz umno in tudi razvojno višje skupine se je brez dvoma razvilo današnje človeštvo, druge ostale skupine so pa podlegle v borbi za obstanek. Kakor to navadno biva, so bili od stvarstva mnogi pozvani, vendar le nekateri izbrani za •prevzem oblasti na zemlji. In tako je Gingko. starina med drevesi, stal ob grobu vseh ne-izbranih, od katerih je zadnji podlegel v dobi, ko je začel kopneti večni sneg in led na visokih mejnikih naše domovine, — proti koncu poslednje ledene dobe. Maloštevilen ie zdaj rod Gingka in premalo ce zanima človeštvo za to živo pričo starih obdobij.
Navezujoč na predhistorično borbo med dvema vejama človečnjakov, ki je jenjala v korist umsko in zaradi tega tudi kulturno višje veje, moramo ugotoviti, da jv tudi v zgodovinski dobi prej ali slej, vendar vedno podlegel kulturno nižji kulturno višjemu. H kulturi spada kot glavni njen činitelj vsekakor srčna omika, ki pa mora pronicati že v mlada srca. V priredi se Je človek navzame v obilni meri, če se jI posveti z umom in srcem. Jasno nas je opozoril na potrebo srčne omike uvaženl naS pesnik, rekoč:
... slrdvostJ, podldsti ne poznaj;
povsod naj plemenitost tebe vodi,
ta pravega Slovenca znači naj!
110. Od zvezde do zvezde.
V zgornji sliki morate poiskati pot od zvezde do zvezde. Našli jo boste nedvomno, zato ne bomo priobčili niti posebne rešitve, toda nekaj preglavice vam bo le prizadjalo. Pot vodi po hodnikih med črtami. Težko je, vendar: kdor išče...
Rešitve nalog 27. februarja:
103.	Volfram je nemško moško ime m kovina, ki se tali pri zelo visoki temperaturi
104.	Beseda fotelj ne izvira, kakor si običajno mislimo, iz francoščine (fauteuil), temveč iz srednjeveške nemščine: volts-tuol=sklopni stoL
105.	Panamski prekop so odpri: 1914.
*
106.	Križanka.
Vodoravno: 1. avto, 4. Aras, 7. Ebo-li, 9. to. 11. Ant, 12. p. d., 13. ikad, 15. okra, 17. Ru(tenij), 18. čato. 20. alge 22. Osdnij), 23. rut, 25. Az(ote), 26. pesem, 28. Abel, 29. klop.
Navpično: 1. anti, 2. Te(lur). 3. obad, 4. alto, 5. R. I. (Rex Imperator). 6. soda, 8. on, 10. okras, 12. proga, 14. aut. 16. kol, 18. čoba, 19. orel, 20. atek. 21. Ezop, 24. U. S., 26. p. e (per exemplum). 27. mL
Donava bo napajala Nekar
Nekoč v davnih dneh, ko so se Alpe polagoma dvigale iz morja ter je bila zemlja v nastajanju, je voda iz Rena tekla v Donavo. Alpski Ren in Ahra — pravijo geologi — st* se iztekala v ogromno Pradonavo. Šele potem, ko je morje odteklo iz Renske dol ne ter so vstajali Vogezi s Schwarzwaldcm vedno više, se je ozemlje Donave skrčilo ter se omejilo na pritoke iz Gotthardskih Alp Ta proces še danes ni končan in mnogo dokazov je. ki pri« čajo o starem boju za oba južnonemška rečna sistema. Tudi Nekar se je čedalje bolj približeval Donavi, vsrkaval njene pritoke in jih pritegoval k sebi. Danes se s to reko že bavi kulturno delo tehnike in stvari, ki so se zdele pred 20 leti utvara, postajajo polagoma dejanje: na vodah revna reka Nekar se pričenja okoriščati z vodovjem bolje preskrbljene Do-nave. Gradi se že kanal, ki bo vezal Nekar in Donavo ter ne bo služil samo za adijski promet, temveč tudi povzdigi kmetijstva in ljud« skega zdravja.
Leta 1922 je bila sklenjena med nemško državo. Bavarsko in Wiirttemberškc« pogodba, predvidevajoča potrebna dela za zvezo med Donavo in Nckarjem. Dela niso bila lahka, kajti med Donavo in Nekarjem stoji približno 30 km širok gorski hrbet Schwabische Alb. ki ima poleg vseh drugih nevšečnosti še ta prilastek, da štrli 150 m visoko nad tlol no reke Donave. Mesto Ulm leži 480 m nad morjem, Ploclvngen, kjer se kanal odcepi od Nekarja. ima višino 275 m. vršac Schvvabisohe Alb pa doseže višino 650 m nad moTjem Tehniki so si dolgo belili glave, kako bi premaga!! narav* ne ovire in spravili skupaj vode Donave i» Nekarja. Danes so ovire vsaj na papirju odstranjene. Tehniki so proučili vprašanja, kJ jih je treba rešiti in so si pomagali tudi z rečico Iller nad Ulmom. Izračunali so, da nu Donava
Er' Ulmu povprečno trikrat toliko vode koli-
ot Nekar pri Plochingenu. Da bi se struga Nekarja zadostno poglobila, bi morala Donava pri Ulmu oddati tri odstotke »voie vode kar je popolnoma izvedljivo Tako rešuie di»na» tehn ka v praksi vprašanja ki so se zdela Se nedavno nepremagljiva. Prekop med Donavo in Nekarjem bo oživotvorjen že v doslednem i času.
remisov
Pet Be^kčesih izidov XXII. nedelje v nag. prvenstvu — V tabeli je skcraj — status qua
Kdor zasleduje dogodke na zelenem polju, mora biti vsak čas pripravljen na vesela in žalostna presenečenja in kdor računa v tej igri z žogo z izidi in uspehi v naprej, bo moral zmerom znova poprav, ijati samega sebe. Pri nas v uredništvu sm« vsega tega vajeni do vrh glave in zato smo ostali hladni "tudi predsnočnlim, Ko smo izvedeli, da jo je XXII. nedelja v italijanskem nogometnem prvenstvu med klubi iz divizije A zagodla tako, da je pet tekem
—	izmed osmih v celoti — ostalo neodločenih, ostale tri pa so se s tesnimi rezultati končale v korist — ta del poročila govori v naše pomirjenje — favoritov na papirju. Močni in slavni partnerji iz Li-vorna in Torina so delili izkupičke zadnje nedelje s ponižnm kandidati iz spodnje hiše, na tisoče njihovih ožjih pristašev je spet enkrat godrnjalo nad zlo usodo, ki jih je potegnila v vrste športnih naviiačev za nogomet.
Toda pustimo zdaj vse te razočarane m tudi one srečne in zadovoljne ter poglejmo rajši tako na splošno, kako čudno se je zavrtelo to nedeljo v tej ogorčeni borbi za točke, ki se povrh vsega še z velikimi koraki bliža zaključku za sezono 1942-43.
Vodilni Livorno je moral po kostanj na vroča tla v Bari, odkoder pa je rešil piKo in se tako spet ognil novi nevarnosti, da bi ga prehiteli... To je bil prvi remis! Ker se je enako primerilo Torinu proti Vicenzi s predzadnjega mesta, je razdalja do vrha tabele ostala nespremenjena. To je bil drugi remis! V dvoboju med Ligurio in Fiorentino sta nasprotnika tudi delila plen; Genovčani so okrepili svoj položaj na dnu tabele in se nevarno približali Triestin-cem. To je bil tretji remis! Drugo genovsko moštvo — vsekakor bolj zvenečega imena po domačem mestu — je gostovalo v prestolnici proti Laziu; to moštvo se doma ne da ukrotiti za nobeno ceno in tako je Genova pustila točko tamkaj. To je bil četrti remis! Bologna in Juventus sta stara rivala iz prvenstvenih nastopov in v nedeljo sta spet trčila drug ob drugega z vso trdoto, toda brez zmage ali poraza. To je bil peti remis! če povemo še, da so državni prvaki izgubili kot gostje žilave Atalante in je Milano z najvišjim izidom <ineva — ki pa tudi ni bil kričeč — spravil Venezio ob obe točki na domačih tleh, smo povedali skoraj vse... Da, še enega ne smemo zamolčati: Triestina, ta naša soseda z opotečo srečo, je imela ta dan težko nalogo, ki jo je rešila dobro zase — in še bolje za nasprotnike, Ambrosiano iz Milana. Moštvo zavzema dalje svoje častno tretje mesto z enakim številom točk kakor Torino in bi utegnilo še krepko mešati zaključne račune. Sicer pa je bila ta nedelja — nedelja čudnih remisov in dan milanskih uspehov.
Osem tekem — esesn stavkuv
Zadnje nade Benečanov so šle po vodi; Milano je prišel in zmagal nad Venezio 3:1. — Tekmica za kratek čas med silnim Torinom in novincem Vicenzo ni doživela nobenega gola (0:0). — Dve točki bi bila krvavo potrebovala Liguria, toda dobila je vendarle eno po zasluženem remisu z nevarno Fiorentino (2:2). — Ponovno se je postavila na noge Atalanta, ki je na domačem stadionu ugnala državnega prvaka Romo, zelo tesno, toda dovolj za dosego še dveh pikic; izid je bil 2:1. — Enajst golov sta v prvi medsebojni tekmi spravila v mrežo Lazio in Genova, šest v korist slednje, v nedeljo pa je prišlo le do enega na vsaki strani (1:1), pa čeprav najboljši Rimljan Piola ni ostal do konca v igri. Oba sta računala na uspeh v tekmi v Bologni; Bologna zaradi terena in ljudi. Juventus pa zaradi ostalega, toda zgodilo se je tretje: remis z 2:2. — Glavna tekma dneva je bila dejansko le v Bariju, kjer je gostoval prvi iz tabele — čudežni Livorno. Brez strahu so se domačini lotili velikega nasprotnika ter za gol dobili točko; tudi gostje so z enakim dobičkom lahko zadovoljni (1:1).
—	Ambrosiani je bilo mnogo za nedeljski točki in Triestina je bila mehka dovolj, da si je dala enkrat potresti mrežo; najtesnejša zmaga ji šteje v dobro, todi. koristi — in ne samo začasne — imajo Milanci.
Stanje v tabeli divizije A je odslej naslednje:
1) Livorno 32 točk, 2)—3) Torino in Ambrosiana 30, 4) Juventus 27. 5) Genova 2b, 6)—7) Bologna in Milano 24, 8)—10) Lazio. Fiorentina in Atalanta 22, 11)—12) Bari in Roma 18, 13)—14) Triestina ln Liguria 16), 15) Vicenza 14, 16) Venezia 12.
Pro Patria si utira pot
V diviziji B je bilo v nedeljo na vrsti V., povratno kolo z osmimi tekmami — de-
veta v Palermu je bila cdgodena — katerih izidi so spet občutno posegli v goste vrste udeležencev pod vrhom tabele. Pro Patria, ki je vodila sama, je obdržala enak položaj in tudi Spezii je šlo dobro, tako da si je pomagala na enako višino z Modeno, ki to pot ni zmogla več kakoi remis. V enakih okoliščinah je tudi Napoli odigral tekmo brez gola s fanfullo in deli skupno s Piso četrto in peto mesto v tabeli. Padova je dobila lahko partijo v Sie-ni najbolj pičlo. Moštvo Palerma je za tri tekme v zaostanku. (Odgodena igra med Sieno in Pescaro je bila na sporedu med tednom; Siena je zmagala z 2:0).
Pari zadnje nedelje so se razšli z naslednjimi izidi:
Busto Arsiz;o: Pro Patria—Novara 3:1, Pisa: Pisa—Alc«ssandria 2:1, Pescara: Pes-čara—Moden« 0:0, Savona: Brescia—Savo-na 2:1, Cremona: Cremonese—Anconitana 3:0, Videm: Spezia—Udinese 3:1, Siena: Padova—Siena 1:0, Lodi: Fanfulla—Napoli 0:0.
Stanje je po včerajšnjem V. kolu v divi-ziii B naslednje:
Pro Patria 30 točk. Medena in Spezia 28, Napoli in Pisa 27,' Padova 26. Brescia 25. Cremonese 24, Fanfu'ila 23. Anconitana 20, Pescara, Novara in Udinese 19, Siena 17^ Alessandria 16. Savcna 15, Palermo 14 in Mater 13 točk.
Iz divizije C beležimo — kakor običajno — samo najpomembnejše izide iz okrožja A, ki se glase to pot takole: Reparto Di-stretio—Gorizia 0:0, Fon7'«na—Vittorio Veneto 2:0, Fiumana—Pieris 7:0.
jshui
Table-teniški turnir med elito ljubljanskih igralcev pred koncem — z Romanom Strojnikom kot prvim
V	nedeljo dopoldne se je v Mikličevi dvorani nadaljeval table-teniški turnir devetorice najboljših ljubljanskih table-teniških igralcev iz Korotana, Mladike in Hermesa. Tudi drugi ter* min tega zanimivega tekmovanja je prinesel celo vrsto napetih srečanj, ki so že bolj razči« st 'a vrstni red med posameznimi udeleženci. Nedeljske igre so pomagale Romanu Strošku do vidnega naskoka, ki mu tesno sledita Bradeško in Bogataj.
Podrobni rezultati včerajšnjih 12 iger so bili nasiednji:
Roman Strojnik — Šubert 2:0 (21:11. 21:18). Bradeško — Požene! 2:0 (21:9. 21:16). Merala — Bogataj 2:1 (21:17 6:21. ^1:19), Recek —Aleš Strojnik 2:0 21:17. 21-15), Recek —Šubert 2:0 (21:18. 21:11) Bradeško —Aleš Strojnik 2:1 (17:21. 21:16. 21:12),
Roman Strojnik — Merala 2:0 (21:18 21:14). Keržič — Poženel 2:0 (21:17. 21 17) Bradeško —Šubert 2:0 (21:9, 21-16). Merala —Recek 2:0 (22:20. 21:14), Keržič —Aleš Strojnik 2:0 (21:18 21:18). Bogataj — Roman Strojnik 2:1 (21:19, 18:21. 21:14).
Po včerajšnjem kolu je stanje v tabeli naslednje: 1. Roman Strojnik 5 točk (seti 11:2). 2. Bradeško 5 (10:2), 3. Bogataj 4 (9-3), 4. Me* rala 3 (7:6). 5 Recek 3 (7:7), 6 Keržič 2 (6:6), 7. Poženel 1 (2:8), 8. Šubert 1 (2:9) in 9 Aleš Strojnik 0 (2:12).
Nekaj podrobnosti o nedeljskem poteku turnirja, ki se bo nadaljeval in zaključi! prihodnjo nedeljo, bomo še objavili iz peresa našega posebnega opazovalca pri igrah z belo žogico.
Smučarski naslovi nd&am
Glavni izidi letošnjega tekmovanja za drž. prvenstvo v smučarskih disciplinah
V	Abetonu so bila v nedeljo zaključena smučarska tekmovanja za državno prvenstvo v vseh disciplinah za moške in ženske, ki so trajala ves pretekli teden. Udeležba tekmovalcev je bila glede na izredni čas manj številna, uspehi pa v športnem in propagandnem pogledu, predvsem pa kot ocena športnikov — bodočih vojakov, zelo dobri.
Med najboljšimi italijanskimi smučarji ki so tudi to sezono ostali zvesti športu, omenjajo porečila:
v teku na 18 km je prejel naslov prvaka mladi Rinaldo Vitalini, ki je s časom 1:17:42.2 pustil za seboj mnoge priznane »kanene« kakor so bratje Compagnoni Confortola, Gerardi in drugi. V alpskih disciplinah sta si zmago podelila slov** ► smukaša Chierroni v smuku (ieorav je oil prav za prav favorit za slalom) in Colo v slalomu, ki je splošno veljal za najbolj sigurnega v smuku. V skupni oceni za arp-
ioravanJi
TRIESTE
k v
fc:
FABBRICA PRODOTTI DOLCIARI TOVARNA SLAŠČIC Via Gambini 29
sko kombinacijo je bil prvi Colo. V klasični kombinaciji je Vitalini izgubil vse šanse po padcu pri prvem skoku, na prvo mesto pa je prišel nov mož, in sicer Albert Tas-sotti, medtem ko si je v samostojnih skokih priboril zmago drug novinec Annand pred Lacedellijem in znanim Da Colom. V maratonu (na 50 km) je bilo 8 tekmovalcev, med katerimi se je borba za prvo mesto odločila v zadnjih 500 m. Cresseri je na tej poti pustil svojega velikega tekmeca Aristida Compagnonija za 11 sekund za seboj. To je bila dvojna smola, če pomislimo, da sta smučala za ta uspeh nič manj kakor 3 ure, 33 minut in 22 odn. 33 sek.
Ternn-m v Abetonu je prisostvoval zadnj?
dni tudi predsednik CONI-a nar. svetnik Manganiello, ki je tudi zaključil prireditve z razdelitvijo nagrad in vzpodbudnimi besedami za šport, ki zdaj še posebno služi narodu in domovini v orožju.
Stare igralce in nove moči vabi Her-
merrov
'i isrv nr. nrvi trening, ki bo danes ob 18. v telovadnici ljudske šole na Vodovodni cesti (poleg stadiona). Tri fotografije in točke oblačilne nakaznice za nabavo copat in brisač s seboj!
Iz Ssrbije
Umrla dobrotnika valjevskih Slovencev.
Dne 25. januarja je umrl v Valjevu hotelir in bivši podžupan g. Mihajlo Z. Matič v starosti 57 let Pokojnik je bil v času, ko je nastala v letu 1941. v Valjevu slovenska kolonija, podžupan, potem pa več mesecev vršilec dolžnosti župana in je vsestransko pomagal, kjer je bilo potrebno. Pokojnik je do svoje smrti pomagal Slovencem kjer koli je le mogeL — Dne 30. januarja pa je umrl star 31 let veletrgovec in izvoznik Dragan M. Korač, ki je bil znan kot eden največjih valjevskih prijateljev sirot in potrebnih. Kot tak je ostal v Valjevu nepozabljen že tudi njegov oče Miiko Korač. Pokojni Dragan je bil vseskozi prijatelj Slovencev in je bilo v njegovem sodarsko-sadjarskem podjetju zaposlenih precej naših rojakov. — Obema pokojnikoma bodo valjevski Slovenci ohranili časten spomin, dočim izrekamo družinam pokojnikov najtoplejše sožalje.
O drugi akademiji, ki jo je priredila slovenska kolonija v Valjevu dne 3. januarja v korist zimske pomoči, piše beograjski dnevnik »Novo Vreme« dne 31. januarja: »Zelo uspel koncert v korist zimske pomoči so priredili Slovenci v Valjevu. Poleg predavanj, ki sta jih imela vodja kolonije Kristan in dr. Mirko Triler, so bile na sporedu razne glasbene in recitacij ske točke.«
Radio Ljubljana
TOREK. 2. MARCA 1943*XXI
7.30: Operetna glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Mano. 13.45: Vojaškt pesmi 14: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M Sijanec. Pi sana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10. Pet minut gospoda X. 17.15. Plošče »La Voce de' Padrone — Columbia«. 19.30: Poročila v slovenščini. 19 45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 20.15: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20 30: Mascagni: »Iris«. V odmor h: Predava* nje v slovenščini. Zanimivosti v. slovenščini. Po končani operi- Poročila ▼ italijanščini
Mali oglasi
Hišni posu
iščejo službe
Dekle
agiina. pridna in poštena. želi siužbe v kuksni vrgovmi s sadjem, v bifeju ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zel.m s!u žbo«.	3267 1
Gospodinjstvo
samostojno, želim pri gospodu, k; ima veselje do glasbe ln tujih Jezikov. Josifma Pervanja, Beethovnova 14 TI, učenka šole Sloga. 34)5 1
Hišni posli
dobijo slu £ bo
Dekle
vajena vseh domačih del n kuhe iščem za takoj. Beethovnova ul. 16,IV. vrata 20.	3441 -la
K otroku,
šestletnemu iščem gospodično za popoldan.-ke ure trikrat ali več tedensko. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3443 la
Služkinjo
za vsa hišna dela sprejmem takoj v gostilno. Naslov v ogl. odd Jutra.
3442 la
Garderobo
za Vas m Vaše družine Vam uredi prvovrsten krojač. Prde delat na dom. Cenjene naslove pustiti na ogl. odd Jutra pod »Preizkušen krojač«.	3444 3
Gospa!
Ali ste že poskusila čistiti madeže na oblekah s »Či-stimadežem«:' Jaz sem prav zadovolina. Poskusite tudi Vi, bo pa tucu Vaš g. soprog zadovoljen, ker bo imei z malimi stroSki vedno čecno obleko. »Čistimadež« dobite v vseh drogernah in trgovinah. Glavna zaloga: »Pctronalta«. Bleiwcisova c. it. }5a.	|-175 M-6
Foa aparat
na 15 voltov, skoraj nov. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3300-6
Otroški voziček,
gi ib k. ti, g.in:>-u (predvojni) rudam. Braukova 3 (ob Linhartovi).	32S8-0
Semena
za vrt in polje dobite v trgovini Domnik Ee-zeušek, Miklošičeva c. 6 (pil.-.ča Ljudske posojilnice).	2500-6
Harmonika
Kohner, dvovrstno s poltem in štirimi registri, počen- prodam. Nadalje prodam poceni zajčjo utico. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3457-6
Nizke moške čevlje
št. 40, nove, prodam. N-slov v ogl. odd. Jutra.	3458 6
Športni voziček
predvojni mater J al, prodam. Ogled od 12. do 15. ure. Marmontova ul. 57.	3455-6
Staro stelažo
večjo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stelaža«.	3449-7
Verziranega učitelja
za kromatine harmonike iščem za na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra pod »Glasba«.
3212-4
Dva triciklja
(priložnost, nakup) eden nov, eden malo rabljen za zelo nizko ceno na prodaj. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.
3459-11
Oprema
za samsko sobo s posteljo ln kavčem, še skoro v novem stanju za skupno ceno 3600 Lir naprodaj. Kavč se eventu-elno posebej proda. Delavnica za tncklje. Su-šteršič, Bleiwe:sova 13, Figovec (levo dvorišče).
3-160 12
Posest
Travnik
tostran meje se vzame v najem. Petronafta. Bleiweissova 35a.
3123 20
Parcele
že od 23.000 lir proda real. pisarna Pristavec Franjo, Ljubljana, Cesta Arielle Rea št. 3 (bivša Gosposvetska cesta).	J.235-M20
Trostanovanj. vilo
zamenjam z manjšo proti primernemu doplačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava vile«.	3456 20
Parcelo
do 100.000 iir kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ornega«. Posredovalci izključeni!
3461 20
Opremljeno sobo
lepo, z 1 ali 2 posteljama. veliko, s souporabo kopalnice, v centru, oddam višjemu uradniku al; oficirju Ponudbe pod »Sončno« na ogl. oad. Jutru	346223
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom odd.im enemu ali dvema gospodoma, najrajši zakoncema s 15. marcem Naslov v ogl. odd. Jutra.	3343 23
£
zgubljeno
Ročno uro
znamke »Iko< sem izgubi od Gorenjskega kolodvora do Delav. doma. Najditelj Jo naj vrne proti nagradi pri Bocu v Tavčarjevi ul. 4. Kro-Jažtvo.	345328
Damska torbica
črna, se je izgubila v nedeljo zvečer od Prisojne ulice do Vidov-danske ceste. Najditelja vljudno njprežamo, da jo vrne proti nagTadi v trgovini Šu<m;, Gradišče.
3452 28
Lepo sončno sobo
z dvema posteljama in souporabo kopalnice oddam v centru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3464-23
Opremljeno sobo
sončno, s posebnim vhodom. blizu tramvaja, z 1 ali 2 posteljama oddam. Sp. šška. černe-tova ul. 31,'I. 3347-23
Prazno sobo
v bližini Dramskega gledališča se takoj odda. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3442-23
Sobo
v centru oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3451 23
Opremljeno sobo
oddam najraje gospodični, Hubadova 3'I. Poleg bloka na nekdanji Tvrševi cesti. 3438 23
Stroj
za. izdelovpnje usnjenih rokavic kupim. Naslov na ogl. odd. Jutra.
3454 29
Informacije
Ukraden tricikelj!
V petek okoli 19. ure je bil iz veže gostilne Ra-žem, Žabjak 3 ukraden lahek tricikelj štev. LB 314 znamke »Branden-burg« štev. 201.512. Kdor izsledi tatu. prejme lepo nagrado. Lastnik: Ivančič, Prijateljeva ul. 1-a/II.	3446 31
Vloge in prošnje v italijanščini, prepise,
informacije vseh vrst. razmnoževanja in razne usluge izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv Petra cesta 29.
0§CV1RJ£
IZDELUJE SPECIALIST
Zastopništva
iščem za Italijo, vpeljan v razna obrtništva in velike industrije. Crescia-ni, Trieste, Via Battera 9.
3465 5
KLEIN
MTOLFOVA UL. A
»Jutrovi« oglasi so Vaši najboljši
nakupovale! in prodajalci!
Delnice TPD
6500 komadov prodamo. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ulica 12.
3463-16
Trgovino
dobro vpeljano v centru mesta kupim. Plačam takoj. Vprašati Mrko Trogolit, Kolodvorska 41. !
3439 19
Svojo najprisrčnejšo zahvalo izrekam vsem, ki ste sočustvovali z menoj ob izgubi mojega dobrega soproga, gospoda
Ing. FRANCA ŽUŽEK-a
Zahvaljujem se vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna moja zahvala velja gospodoma zastopnikoma mestne občine ljubljanske in gospoda župana, gg. stanovskim tovarišem m vsem prijateljem naše rodbine.
Ljubljana, dne 28. februarja 1943.
FANI ŽUŽEK, roj. DEKLEVA
Umrla nam je dne 20. februarja 1943 v Cerkljah na Gorenjskem po dolgi in hudi bolezni naša nad vse ljubljena mama, stara mama, sestra, svakinja in teta, gospa
JUL2KA LAPAJNE roj. VAVKEN
nadučiteljeva vdova in posestnica
stara 74 let, previdena s tolažili sv. vere.
Pokopali smo jo dne 22. februarja 1943 na domačem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 3. marca ob 8. uri v tukajšnji stolnici.
Cerklje, Ljubljana, Gorizia, Padova, dne 1. marca 1943.
ZORAN, JLTLE, AND A por. ČERNE, otroci; MARJA roj. PETERLIN, snaha; major ČERNE JOŽE, zet; ANDREJCEK in IZTOK, vnuka in ostalo sorodstvo
FRANCE NOVSARt
19
•Vemir srca
.ROMAN
Tam, kjer je stala mati, je ostala tudi njena mladost in vse, kar ji je bilo drago. Utrujena se je Kristina naslonila na Rudolfa.
Z zaprtimi očmi, kakor dete, je hotela pričakati tisti trenutek, ki bo z njim vstopila v pravo življenje.
Koleselj pa je brzel po beli cesti, od nekod se je že bližal vlak, mrk in neprijazen in ropotal po tračnicah.
Usoda je ukazala, naj se dvigne zastor...
Rudolf si je zdaj že želel, da bi odpotoval. Odkar ni več videl Kristine, se mu je šola zazdela pusta in surova zgradba, na kateri je vsak dan opazil kakšno napako. Učitelj se je nekam potrt plazil vsak dan v razred, ki so ga po počitnicah spet napolnili otroci s svojim krikom. Pouk se je vršil dopoldne in popoldne, zvečer pa je učitelj takoj po večerji zavil v gostilno in se je zelo pozno vračal. Njegova žena se sploh ni prikazala iz hiše. Le v cerkev je hodila vsako jutro, in čez dan je nekoli-kokrat stopila na vrt.
Pusta je bila sedaj Rudolfova soba. Zdaj šele je (^ _	.
opazil, kako je Kristina bila kljub svoji mladosti: videl, sem si mislil, da ste moje povabilo pac na
vendar vrelec, iz katerega je vsa mrka zgradba žejno skrkala tisto skromno mero živahnosti.. Zdaj ni bilo niti tega več.
Rudolfu se je včasih zazdelo, da bi bilo dobro, če bi šel tolažit njeno mater. Ko pa se je domislil, da je bil tu samo tujec, ki ga je stalno klicala kot gospoda, se mu je zazdelo odveč. Prihajal je v šolo samo ponoči, čez dan pa se je klatil po poljih in gozdu. Tisti dan po njenem odhodu se je sprehajal ob reki, kamor ga je vodila Kristina in mehkoba spomina mu je prevzela srce.
Hodil je ob vrbah, misli pa so mu objemale dneve, ki so bili lepi in ki jih ne bo nikdar več doživel. To je vedel natančno. Še tako lepi doživljaji se nikdar ne povrnejo, in če se to vendarle zgodi, se nam ne zdijo nič več lepi.
Ko se je opoldne vračal skozi vas, ga je opazil župnik skoz okno in ga povabil, naj pride k njemu. Bilo mu je neugodno, ker je bil prepričan, da ga bo izpraševal, zakaj ga ni nikoli pri maši, ko pa ima ves dan časa za sprehode.
Župnik je sedel pri preprosti mizi, kjer je bilo nekaj knjig in aktov. Soba je bila kar se da enostavna, skromno pohištvo je bilo staro, še celo križ, pred katerim je bil klečalnik, je bil videti silno star.
Rudolf ga je pozdravil in ko mu je župnik ponudil sedež, čakal, da ga sam ogovori in vpraša.
Ta ga je nekaj sekund mirno gledal, kakor da išče primerne besede.
»Ko ste prišli na počitnice, sem mislil, da boste prej prišli k meni. Ker vas v cerkvi nisem nikoli
pačno razumeli. Ne misliti, da vas bi hotel spravljati v semenišče, Bog ne daj! Sam po sebi vem, kako težko je biti človek, a nositi pred ljudmi tolikšno odgovornost.«
Prišia je ženska, ki je bila duhovniku na las podobna, tako da je Rudolf takoj uganil, da je njegova sestra in vprašala, če hoče kositi.
S prijaznim glasom je dejal.
»Ravno na kosilo ste prišli, gospod Zidarič. Dobro, Francka, prinesi še za gospoda!«
Med kosilom je bil župnik molčeč. Počasi je jedel štruklje, ki so bili prav okusno pripravljeni. Francka je nato postavila na mizo še cviček.«
Dokaj nezaupno je pogledala Rudolfa, za katerega je vedela, da ni nikdar prišel v cerkev.
Ko sta bila spet sama, je župnik natočil vina obema in povzel.
»Izpijte ga na moje zdravje in jaz ga izpijem na vaše!« In pristavil je poredno.
»Da se boste poboljšali.«
Kakor da bi se rad opravičil, je še nadaljeval.
»Tega seveda ne mislim tako resno kot moja sestra. Dovolj ste pametni, da me razumete.«
Rudolf je pa le pričakoval, kdaj bo pričel s tistim, kar ga je težilo. Kot mlad in precej suhoparen človek ni maral uvodov, ne dolgih razmotrivanj. Hotel je takoj vedeti, kako in kaj.
Tu pa se je moral sprijazniti z navado, ki jo je župnik uporabljal do vseh svojih faranov. Ni maral takoj udariti, marveč je udarec kolikor mogoče ublažil, da bi ne skelelo.
In namesto da bi mu govoril, kar mu je ležalo na srcu, ga je izpraševal o načrtih, ki so bili tedaj za Rudolfa samega še nejasni.
Študent je bil precej skromen v svojih odgovorih. Kar je povedal, je bilo župniku že od prej znano, saj so mu ljudje radi prinašali novice od vseh strani. Ne da bi kdaj, razen po potrebi hodil po vast, je poznal vse žive in mrtve tako, da so se mu vsi čudili.
Ko je po Rudolfovih pičlih odgovorih nastal n»* prijeten molk, je duhovnik napolnil čaše.
»Morda boste rekli, naj se ne vtikam v te reS, češ, da me ne zanimajo,« je sedaj pričel zares, »toda jaz §e na vaše mnenje v tej zadevi ne morem ozirati. Vem, da mi boste iz vljudnosti pritrjevali, morda mi boste v srcu prav dali, pa četudi ne, mi mora biti vseeno. Verjemite mi, da sem vam prijateljsko naklonjen, dasi vem, da vam do vere ni nič in dasi se bojim, da ste jo že davno izgubili. Ne vem, kdo je kriv, da se vam je v teh letih pripetilo še to zlo, tudi vas nočem izpraševati, ker vem, da neradi govorite o svoji mladosti Najbrž je bila temna in brez žarkov, mnogo je takšnih mladosti. Saj to še ni posebna nesreča, rajši bi dejal narobe, saj je revna, zapuščena mladost v rokah veščega človeka pozneje tista gonilna sila, ki mu dopušča, da sprosti vse svoje napore in da uporabi vse svoje moči, da si uredi življenje v temelju drugače, kakor so mu postlali starši ali usoda. Jaz v to usodo ne verjamem, vi pa, kot mlad človek, najbrž niti toliko...
Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij >Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomh Volčič - Vsi v LjuHjaltf