r 5
8
NO VINE 24. septembar t979.
Slovenska stran

PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in. Pavla Gruden



Kar po domače...
Z reševanjem ženskih pravic se svet bori, vsaj v krščanski kulturi ze 1979 let, ker je pač naša družba patrijarhalna, saj je celo Bog moškega spola. Rekla bi, da je apostol Pavel precej zakrivil, da ženske že tako dolgo dobo v naši, t.j. krščanski civilizaciji žive brez osnovnih ženskih pravic, saj so mu po spreobrnjenju postale celo odvratne. (Bil je žrtev svojih strasti.) Sicer v takozvanih poganskih civilizacijah ni nič boljše, celo slabše, toda ker smo mi kristjani tisti, ki naj bi razsvetlili svet, vsaj tako si domišljujemo, bi morala ravno naša družba biti urejena na podlagi pravičnosti.
Prepričana pa sem, da če bi Bog bil ženskega spola, bi se danes morali moški boriti za svoje pravice (...nekateri se...) Naj bo že kakor hoče. Kdor si ne zna svojih pravic vzeti naj pripiše krivico sebi in čaka, da ga bo, kot so rekli doma "rešila božja mast, le revež je tisti, ki se z njo maže".
Upam si reči, da so številni zakoni nesrečni ravno zato, ker patrijarhalna družba že od svojega začetka ne priznava, da je ženska bitje enakovredno moškemu. Kar je najgrše je, da je žena absolutno podložna možu v postelji. Te usluge mu po cerkvenih zakonih ne sme odrekati, pa četudi ne deli z njim mizo ali celi streho. Če bi današnje človeštvo imelo malo več pojma o ljubezni, katere prvi pogoj je medsebojno spoštovanje in partnerstvo v zakonu, bi se zakoni tako hitro ne razdirali. Vem za zakon, ki se je razpadel že samo zato, ker oba zakonca nista imela rada istih jedi -kakor, da se ne more kuhati za dva okusa.
Ženskemu zakonskemu trpljenju (seveda trpe tudi moški toda za to naj se pobrigajo sami) v kolikor ga bo zatrlo Desetletje žene, ki se je na pobudo Zed-injenih narodov začelo leta 1976 in bo trajalo do leta 1985, bo verjetno sledilo Desetletje moških. Po pravici pa bi morali moški čakati na svoje desetletje 1976 let, saj so celo otroci čakali moški čakat na svoje
desetletje 1976 let, saj so celo otroci čakali na svoje leto celih 1979 let. Če se bo družba še naprej tako razpodala, ne bomo nikdar prišli do Desetletja staršev, ki bi v resnici moralo biti prvo desetletje na vrsti v tej seriji poskusnega reševanja človeštva.
Pogovorimo se malo o krivicah, ki jih trpe žene in ki naj bi jih v temu Ženskemu desetletju odpravili.
1.	Nasilstvo napram ženam bodisi duhovno ali fizično.
2.	Plače za moške katerih žena želi ostato doma iz upravičenih vzrokov, v taki višini, da bi zadostovala za dostojno družinsko življenje.
3.	Zadovoljivo število otroških vrtcev predvsem za bolne žene in za tiste, ki odhajajo v službo.
4.	Enaka plača za moškega in žensko za enako delo, če ga opravljata z enako sposobnostjo.	v
5.	Moškim, ki so povzročili ločitev zakona, naj bi
se vzdrževalnina za ženo če ni zaposlena, odbila od plače in ček poslal direktno na njen bančni račun.
6.	Enako naj bi se postopalo tudi z vzdrževalnino za otroke do njihove polnoletnosti.
7.	Ženske naj bi imele svoboden dostop do študij in poklicev za katere se čutijo poklicane.
8.	Vsaka žena mora imeti pravico, da si sama izbere zakonskega druga.
9.	Priznanje ekonomske vrednosri dela, ki ga gospodinja vrši v družini, s tem da se ji dodeli denarna "nagrada" v pravičnem sorazmerju z moževo plačo, ki naj bi se pošiljala na njen bančni račun.
10.	Zadovoljivo število državnih ustanov, ki naj bi poskrbele za stanovanje žena z otroci, katerim življenje pri očetu ni več mogoče
11.	Volilne pravice za vse žene sveta.
To se mi zde najbitnejša vprašanja oziroma problei za katere bi se žene morale boriti, a do česar ne bi smelo nikdar priti če bi se v politiko za ureditev družbe uvedli moralni principi.
Govoriti povprečnim ženam, da se morajo boriti za svoje pravice, je brez ha-ska. Ce vsaka izkoriščana žena ne bo dvignila svoje glasu in se pridružila borbi za pravice žensk, ni upati, da bo dočakala boljše življenje. Sicer pa kot si človek postelje tako spi.
Človek, ki je vreden svojega imena, se mora pridružiti borbi za človeške pravice, če ne za sebe, za bodoče generacije. Največ zaostalosti na svetu povzročajo sebičnost, ravnodu-šnost, strahopetnost, lenoba in pomanjkanje vzgoje.
Paula Gruden
Internlranci so se zbrali že devetič
MISLINJA, septembra - Tu jc bilo danes deveto, že tradicionalno srečanje internirar.cev, političnih zapornikov, izgnancev in vojnih ujetnikov iz slovenjgraške občine. Srečanja, ki ga je pripravil občinski odbor ZZB NOV iz Slovenj Gradca, se je udeležilo več kot sto internirancev, izgnancev in drugih, ki so po letu dni spet obudili spomin na težke vojne čase. Učenci mislinjske osnovne šole in domači pevski zbor so udeležencem srečanja pripravili prisrčen kulturni program.	' P-
Jugoslavija za Visoki opustošeno Dominiko
HAVANA, septembra (Tanjug) - Ob koncu današnje dopoldanske plenarne seje šestega vrha je predsedujoči sporočil udeležencem, da bo Jugoslavija prispevala .v skald za pomoč karibski republiki Dominiki, kjer je pustošil orkan »David«, 60.000 dolarjev.
Predsedujoči je prav tako dejal, da bo Švedska dala Dominiki in drugim karibskim državam, ki jih je v prejšnjih tednih prizadel orkan »David«, 2 milijona švedskih kron.
Karibska otoška država Dominika je bila na šestem vrhu sprejeta v gibanje neuvrščenih kot opazovalka.
Solidarnost med neuvrščenimi se je izkazala že včeraj, ko je predsedujoči pozval med generalno debato vse navzoče, naj gmotno podpro opustošeno deželo. V kratkem času se je nabralo skoraj tri in pol milijona dolarjev, predvsem po zaslugi Iraka, Kuvajta in Sirije, ki so darovale x) milijon dolarjev.
obisk iz Kitajske
Podpredsednik kitajske vlade Vang Renzhong prihaja na uradni obisk v SFRJ
NA NAFTO
Prebivalci Podbida precej besed zgovarjajo no »S« in »6« namesto »S« in »C«.
Podbrdčan je prišel na avtobusno postajo v Tolmin in se ustavil pred avtobusom, ki vozi na relaciji Tolmin-Most na Sofii. Vprašal je sprevodnika: »Ali ta avtobuš pelje na Mošt?«
»Ne na mošt, ampak na naitol« ga zabije
»prevodnik.	PAVLIHA
TISTEGA, KI CESTA SOU, GA NAGRAJUJE S0DI8CE1 GEZA
Ljudski ples iz Prekmurja v izvedbi AFS »France Marolt« — joto: Joco Žnidaršič
Slovenski Limski kanal
oktet je pel v Lusaki
Med desetdnevno turnejo bo oktet nastopal tudi v Angoli in Mozambiku
LUSAKA, septembra (Tanjug) - Člane Slovenskega okteta i/. Ljubljane je zambijska in jugoslovanska publika toplo •sprejela na koncertu, ki so ga imeli v dvorani Mulugushi Hali v Lusaki.
Slovenski oktet je odpel vrsto zborovskih skladb jugoslovanskih in tujih avtorjev pred zam-bijskim predsednikom vlade Da-nielom Lisulom, številnimi drugimi uglednimi osebnostmi Zambije in pred številnimi člani jugoslovanskega diplomatskega zbora v tej prijateljski in neuvrščeni državi.
Znana slovenska umetniška skupina, ki je v skoraj treh desetletjih obstoja prepotovala domala vso zemeljsko kroglo, bo med desetdnevno turnejo po jugu Afrike obiskala tudi Angolo in Mozambik.
rezervat za
Zagrebški »Matiček«
gojitev rib v Celju
Največji jugoslovanski fjord ima idealne pogoje za gojitev školjk in rib
ROVINJ, septembra (Tanjug) - Z razvojem turizma postaja Limski kanal vse bolj privlačna izletniška točka na istrskem polotoku, vse manj pa ga uporabljajo kot izjemno ustrezen prostor za gojitev školjk in rib. To ne ustreza morskemu življenju v Limskem kanalu, zato je predlog o ra/.glasitvi našega največjega fjorda za poseben morski rezervat bržda najustreznejša rešitev.
Ko sta lani rovinjski kombinat »Mirna« in rovinjski center za raziskovanje morja zagrebškega inštituta »Rudjer Boškovič« sklenila samoupravni sporazum o industrijski gojitvi rib in školjk, so tako ugotovili, da je prav Limski kanal idealno mesto za to. Ta naš najlepši fjord, dolg 12 kilometrov in širok 600 metrov, je naravno močno zaščiten in ima izredno čisto morsko vodo, ogrožajo ga le vedno številnejši gli-serji in ladje.
Dve predstavi zagrebške uprizoritve z Martinom Sagnerjem kot Matičkom
Šestnajstega septembra mineva natanko 130 let, kar je bila v hiši, kjer zdaj domuje celjsko Slovensko ljudsko gledališče, uprizorjena prva zgodovinsko izpričana slovenska predstava v Celju, Linhartova »Županova Micka«.
Za počastitev te obletnice bo v soboto in nedeljo, 15. in 16. septembra ob 19,30 v Celju v gosteh zagrebška »Komedija« s svojo uspelo uprizoritvijo Linhartove komedije »Matiček se ženi« v prevodu Vladimira Geriča in režiji Joška Juvančiča. Matiček je letos doživel zagrebško praizvedbo in bil deležen obilo hvale.
Kot Matiček se nam bo predstavil popularni »Dudek« Martin Sagner, Nežika je Veronika Ko-vačič, baronica Sanda Langer-holz, baron pa Otokar Levaj.
PEKING, septembra (Tanjug) - Podpredsednik kitajske vlade Vang Renzhong je danes iz kitajskega glavnega mesta odpotoval na večdnevni uradni obisk v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
Podpredsednik kitajske vlade bo obiskal več jugoslovanskih republik . Na obisku v naši državi bo ostal deset dni.
Od Vanga Renzhonga se je na pekinškem letališču poslovil član politbiroja CK KP Kitajske in podpredsednik vlade Wang Zhen. Na slovesu je bil prisoten tudi jugoslovanski odpravnik poslov Dušan Grubor.
Štiri kilograme čistega zlata se je zgubilo
SYDNEY. septembra (AP) - Nekje med Melbour-nom in Sydneyem se je te dni izgubil lesen zaboj s štirimi kilogrami čistega zlata, vrednega približno 45 tisoč ameriških dolarjev. Dragoceno skrinjo, zavito v rjav papir, so menda naložili na melbourn-skem letališču na letalo avstralske družbe »Trans Australia Airlines«, ki je bilo namenjeno v Sydney, vendar do cilja ni nikoli prispela. Kljub vsem prizadevanjem avstralski policiji doslej še ni uspelo ugotoviti, kam je izginil dragoceni tovor.
Tri zlate kolajne za Radensko
Letos že drugo visoko mednarodno priznanje za kakovost izdelkov
RADENCI, septembra - Na letošnjem mednaronem ocenjevanju piv in brezalkoholnih pijač ,Monde selection' v Parizu so podelili Radenski kar tri zlate kolajne za
mineralno vodo in njene deite.
Visoko priznanje Radenski na tej zelo zahtevni vsakoletni razstavi, ki je vselej v drugi državi, je za našega največjega proizvajalca mineralne vode tembolj pomembno, ker tu ne ocenjujejo le okusa pijače, saj je zgolj organolep-tična ocena lahko dokaj subjektivna, ampak izvajajo tudi kemično in bakteriološko analizo /azstavljenih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač.
To je letos že drugo visoko prizanje Radenski za kakovost njenih proizvodov.
Kako skratiti čekanje pred semaforima?
U ulicama u kojima se saobračaj odvija samo u jednom smeru. - one way traffic - vozači mogu da pa-rkiraju i na jednoj i na dru-goj strani puta. U svakom slučaju parkiranje mora da se obavlja u smeru u kome se saobračaj odvija.
Parkiranje koje ometa saobračaj i stvara poteško-če bilo kojem učesniku u saobračaj u je - kažnjivo!
Učesnici u saobračaju (vozači automobila i moto-cikla) koji se Žale na predu-go čekanje na semaforima mogu da krive samo sebe, izjavio je glavni inžinjer za saobračaj NRMA, Gosp. R. Cox. Vozači koji ne za-ustave motorno vozilo na "STOP" liniji več predu prek nje, spoj ispod linije ne reaguje, što ni kompju-ter ne oseti pa ne može da promeni crveno u - zeleno svetlo.
Ovo se dogada pogotovo ujutro, kada vozači stanu sa svojim vozilom dubokou intersekciji, jer prednja kola predu preko "STOP" linije. Tek kada ih sustiže sledeči automobil, koji staje na korektnoj poziciji, signal se menja od crvenog na - zeleno.
Ovi signali postoje zbog toga da preseku dugačke linije automobila i da ostave mogučnost za pešake da bi mogli blagovremeno i bez-bedno da predu ulicu. Isto-vremeno signali pomažu vozačima koji dolaze iz sp-orednih ulica da bi mogli bezbedno da se uključe u saobračaj.
Glavni inženjer NRMA savetuje vozačima da semaforima prilaze polako i da svoje vozilo obavezno zau-stave na tačno odredenoj liniji.
Parkiranje na desnoj strani - pogrešno!
Motoristi koji parkiraju svoja vozila u ulicama sa dvosmernim saobračajem -two way traffic - na desnoj strani: GREŠE! Pravila koja je razradio NRMA i koja znatno utiču na bezb-ednost saobračaja zah te vaju da se vozila parkiraju isključivo na levoj strani.
Vožnja na tert države
kažnjavače se oštrije
Na osnovu izveštaja Komisije za radnu snagu jav-nog transporta u NSW, koja je osnovana krajem 1977. godine sa zadatkom da prouči izbegavanje kup-ovine karata i besplatno voženje u javnom transportu, Ministar za transport ove države Gosp. Cox je izjavio da če državna vlada uvesti zakonsku odredbu koja če se odnositi na osobe koje izbegavaju da plate putne karte.
Kabinet vlade NSW je usvojio odredene mere koje če uticati pa smanjenje ovih pojava. To su:
*	povečanje maksimalne kazne od 40 do 200 dolara
*	promena reči od "bez opravdanog razloga" u reč "manerno" ne kupovanje karata.
Upotreba sredstava javnog saobračaja a da pre-thodno nije plačena karta biče ubuduče strogo kažnj-avana, osim u veoma izuz-etnim slučajevima.
Tako na prvi pogled kazna od 200 dolara izgleda visoka, imajuči u vidu sadašnju vrednost dolara i učestalost ovih pojava, predložena kazna nije previsoka.
Da bi se izbegla zloupo-teba ove zakonske odredbe sporove u ovim slučajevima rešavače nadležni sud-ski organi.
Jugoslovenske folklorne Igre za decu!
Jugoslovensko - Australijski Centar iz Newtown-a, ima novac koji može da upotrebi za Jugosloven-ske folklorne igre za decu koja žele da se pridruže grupi. Jugoslovenska Asocijacija želi da joj se pridruže deca svih nacionalnosti koja žele učiti igre našeg folklora. Deca če naučiti o kulturi i tradiciji Jugosl-ovenskih naroda a isto tako su dobrodošla i Austra-lijska deca koja žele upoznati našu kulturu.
Koreofraf grupe če biti G. Toma Sirkovič koji je takode koreograf poznate i popularne grupe Jugoe-tnik.
Deca koja nam se priključe če učestvovati u mnogim programima i festivalima kroz čitavu Aus-traliju i predstavljače Jugoslovenske igre i kulture.
Audicija če se održati na adresi: Addison rd. Community Centre Baraka 41, 142 Addison rd. Marrickville u nedelju 30-og septembra 1979-te u 2 sata posle podne. Koreograf če primiti decu izmedu 8-14godina.
Za dalje informacije kontaktirajte Christine Ellis ili Nikolu Milica na tel. 519-5218.
Povečanje saobračajnih kazni
Kršenje saobračajnih propisa, osim zakona koji reg-uliše parkiranje automobila, kažnjavače se ubuduče za 30 odsto više.
Ministar za transport NSW. Gosp. Petar Cox izjavio je da je od 13. septembra ove godine odobrio opčtu povišicu za širi spektar saobračajnih zakona, osobito onih za koje policija smatra da znatno utiču na povečanje sudara.
Nova skala za kažnjavanje stupiče odmah na snagu čim organini policije pripreme odgovarajuče zakonske načrte.
U toku poslednjih 12. godina kazne su bile povečane samo jednom, i to januara 1976. godine, a indeks potrošačkih cena koji je dostigao nivo od 35,4 odsto, usvojen je kao osnovni pokazatelj za povečanje kazni u saobračaju.
Veoma je važno da e od-ržava stroga higijena tela, pogotovo da se ruke peru pre jela i pušenja.
Oni koji se ne budu prid-ržavali ovih saveta, mogu veoma lako lako dospeti u
bolnici zbog trovanja.
Za detaljnije informacije treba se obratiti Gosp. Ge-orge Simpson, koji je nau-čni savetnik odelenja za zd-rastveno vaspitanje, tel. (02) 217-6666, Sidnej.
Turizam - nova značajna industrija Australije
Iz Ministarstva za Useljevanje i Etničke poslove
Ministar uvodi zakonsku odredbu za rad Instituta za Multikulturnu saradnju
Institut za multikulturne poslove Australije radiče na unapredenju tolerancije i razvijanju originalnih kultura na svim nivoima aus-tralijskog društva, rekao je ministar za Useljavanje i etničke poslove Gosp. Ma-keler, za vreme svog drug-og govora kojeg je održao prošle nedelje u saveznom parlamentu.
"Vlada veruje da je taj institut jedan novi korak koji če služiti na dobrobit svih australijanaca, u prav-cu razvoja jednog novog tolertanog društva. Mi svi u vladi verujemo, rekao je ministar, da če se svi u parlamentu složiti da se vredi boriti za ovaj novi program.
Ciljevi ovog Instituta u opštim črtama su:
*	razvoj i uticaj različitih kultura na australijsko društvo, kao i poštovanje doprinosa ovih kultura Austr-aliji,
*	unapredenje tolerancije i razumevanja, medusob-nog poštovanja i harmoničnih odnosa izmedu različitih etničkih i kulturnih grupa,
*	unapredivati jedinstve-no australijsko društvo putem večeg razumevanja različitih nasleda, kultura i jezika, a sve to u okviru pravnih i političkih struktura Australije,
*	da pomaže i inicira ta-kve procese u kojima če sve kulturne grupe i etničke za-jedniče imati podjednaka prava i mogučnosti da razvijaj u svoje aktivnosti i utiču na razvitak australij-skog društva.
Ministar, Gosp. Makeler je toplo preporučio saveznom parlamentu da usvoji ovaj zakonski projekt, koji je, prema njegovim rečima, jedan od veoma važnih koraka za budučnost Australije.
PROROK Pogada sudbinu! Prošlost, a najviše budučnost. . Prima posete od 9 ujutro do 2 posle podne.
4 Eureca St, Richmond, Melbourne
Opasnost od skakavaca
Komisija za Zdravlje NSW upozorava sve farm-ere da Zapadu NSW od na-jezde skakavaca, koji najviše prete ovim krajevima.
Farmeri se savetuju da za vreme uništavanja ovih insekata veoma oprezno rukuju sa hemikalijama za prskanje jer su one otrovne.
Dr. Roderick McEwin savetuje da svaki farmer za vreme prskanja bude obučen u odelo od materijala koji ne propušta vodu i koje pokriva zglob-ove i vrat. Preporučuje se da farmeri zaštite lice sa maskom, pogotovu usta i nos.
Posle svakog prskanja potrebno je promeniti svu odeču, te oprati kapu (šešir) rukavice i dobro se okupati.
Australijska turistička industrija nalazi se sada u situaciji kada treba da pre-duzme vitalne mere koje treba da odrede da li če ova grana privrede rasti ili sta-gnirati - izjavio je ministar za turizam Gosp. Ken Boo-th, kada je zvanično prošle nedelje otvorio šesnaestu godišnju konferenciju turizma Australije u mestu Wagga.
- Došlo je vreme kada se ova industrija bori sa velikim promenama kao što su snabdevanje energijom, promene u načinu rada, nezaposlenost, raspodela prihoda i uticaj organa be-zbednosti i civilnog vazdu-hoplovstva na porast ili st-agnaciju turizma.
Razvoj ove perspektivne grane zavisi od pravilnog usmeravanja države i njene saradnje sa privatnim sek-torom koji je za sada glavni nosilac turističke privrede u Australiji, rekao je Gosp. Booth.
Medunarodni turizam beleži znatan rast kako u Australiji, tako i u NSW otkako su uvedene nove niže tarife u medunarodn-om vazdušnom saobračaju.
Na ovoj konferenciji koja je završila rad prošle subote učestovalo je u radu preko 300 delegata iz državnih i privatnih organizacija, sa ciljem da sačine naj-pogodniji program za una-
predenje "prekomorskog turizma" za 1980. godinu.
Jedna od glavnih tema u ovom programu je da Aus-tralija mora da ukaže mnogo više pažnje stranim tu-ristima, sa mnogo više gostoprimstva i sa toplijim dobrodošlicama.
U prošloj finansijskoj go-dini (1978-1979) zabeležen je porast turizma u Australiji od preko 22 odsto. Ako se ovakav trend nastavi i ubuduče može se oče-kivati otvaranje novih rad-nih mesta samo u NSW za preko 1.000 osoba.
Novčana pomoč etničkim i dobrotvornim organizacijama
Ministar za useljavanje i etničke poslove Gosp. Makeler objavio je prošle nedelje da su sedam etničkih i dobrotvornih organizacija primile finansijsku pomoč u iznosu od 23.300 dolara.
Ovo je prva pomoč u dr-ugoj godini rada Projekta za novčanu pomoč doseljenicima.
Ministar, Gosp. Makeler ponovo poziva etničke i druge dobrotvorne organizacije da podnesu molbe za ovu pomoč kod region-alnog direktora u odelenji-ma za etničke poslove, gde su na raspolaganju sve informacije o pomoči i delovanju ovog programa.
Yivipo faspi/mo (fara) Heiuos BYJOUJEBlITi
y neTaK, 21. cerrre-M6pa OB8 roflMHe y Tw-Torpaay je noc/iuje Kp-ahe m Temne öonecrM ywipo rABPW/IO (rara) HeuioB ByJOUJEBWTi.
rioKojHii raBpuno je pofjeH 1909 roflMHe y flaHM/ioBrpaay.
CaxpaHa je o6aBn»e-Ha y cyöoTy, 22. cerrr-eMÖpa y 1. car noc/wje noflHO y nopofiKMKoj rpoÖHMUM y Ashm/iob-rpaAy.
üoKojHM raBpwno ByjouieBMh je 6mo noA-HapeAHMK öwBUje jyro C/IOBOHCKe BOjCKO. Oa CTpaHe 0KynaT0pa-lflT-a/iMje MHTepHMpaH je 1941. roAMHe, a y Ayc-Tpa/iMjy je Aouiao 1948. roAMHe M3 Emma.
rioC/lMje neH3MOHMC-aH>a BpBTMO ce y Jyro-csiaBMjy, y TwTorpaA, rAje je m ywipo npoui/ior neTKa, 21. centewiSpa.
riOKOJHM TaBpM/lO je y umjenom cbom mmbo-Ty 6MO nOUlTOH, MCKp-eh m McnpaoaH MOBjex. HumaAa ce trnje ruiaui-mo aa Käme nyHy mctm-Hy O C BO joj 38M/bM, 36-or Mera je 6mo UMjetfeeH oa ctpahe ömbiue eMti-rpaiiMje, a noceÖHo oa CTpaHe eHr/iecKMx cra-pjeUJMHB (BOjHMX) aok je 6mo y cacraBy caße-3HMHK6 sojene y Erwn-Ty.
)Ke/ba My je yBMjeK 6wia Aa nocft>eAH>e m-He MtMBOTa npoBeAe y Poahom Kpajy m aa 6y-Ae caxpaH>eH y poahom flaHM/ioBrpaAy-Oma/ioaifteHM: Cynpyra fleca, 6paha Cboto m Boujko, cecTpa fleca m cmh PaTKo, cHaja Mmsi-MjaHa, yHyne HaAa, HMHa h Mm/ioBa, Kao m MHoroöpojHa poAÖMHa.
y MM6 peAaKUMje /IM-ctb "HauiMX Hobmh8", HMTa/iatja /iHcra, Kao m y CBOje /immho MM6 M3p-amaaaM MCKpeHO cay-Meuihe PaTKy Byjouie-Biifiy, ceKpeTapy Upho-ropCKor Ky/iTypHO yM-jeTHMMKor ApyuiTBa H>ErOUJ, Kao m H>eroB-oj «paMM/lMjM.
6oron>y6 CaMapviMÜ