60. Številk«. Ljubljana, v torek 14. marca 1899 XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvačar, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poStnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vposiljatve naroCnine, Be ne ozira. — Za oznanila plačuje se od StiriBtopne petit-vrate po 6 kr., Ce ae oznanila jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa 9 Kongresnega trga St. 12. Tolefon Nt. 3-4. g Deželni zbor kranjski. (II. seja dne 14. marca.) Deželni glavar De tel a, je konstatuje sklepnost dež. zbora, otvoril sejo in najprej naznanil, da je glasom dopisa minister-skega predsedništva z dne 1. marca t. 1. cesar premilostno dovolil, da sprejme deputacijo deželnega zbora kranjskega, katera je bila izvoljena, da izroči cesarju prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Čas, kdaj se deputacija sprejme, se določi pozneje. Nadalje se je dež. glavar spominjal pred kratkim umrle nadvojvodinje Marije Imakulate. Poslanci so vstali raz sedeže in je bilo sklenjeno, da se ta izraz sožalja dež. zbora vpiše v zapisnik današnje seje. Končno je dež. glavar z živimi besedami opisal globoko žalost, katero je obudila vest o papeževi bolezni in veliko radost, katera je navdala „ papežu vedno zvesto deželo Kranjsko", ko se je čulo, da je papež zopet ozdravel. Dež. glavar je predlagal, naj se papežu čestita na ozdravljenje, čemur je dež. zbor pritrdil. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje je namesto grofa Ervina Auers-perga izvoljeni poslanec iz kurije veleposestnikov Anton U1 m storil običajno obljubo, na kar so se došle peticije odkazale pristojnim odsekom. O izvolitvi Antona Ulma poslancem iz volilnega razreda velicega posestva je nujno poročal posl. M u r n i k. Od 97 vo-lilcev se jih je dotične volitve udeležilo 47 in je dobil Anton Ulm 40 glasov. Ker proti njegovi izvolitvi ni bilo nobenega ugovora, je poročevalec predlagal, naj se izvolitev potrdi. — Sprejeto. Poročila deželnega odbora, kar jih je bilo na dnevnem redu so se odkazala dotičnim odsekom. Koncem seje se je vršila volitev jed-nega Člana upravnega odseka na mesto izstopi vsega poslanca Luckmanna. Oddanih je bilo 33 glasov in je bil izvoljen posl. Ulm z vsemi oddanimi glasovi. LISTEK. Pesnikinje v „Slovenki". Spisal M. ,Pesnikinja'. Okoren izraz na prvi pogled in posluh. Ali, če ljudstvo rabi .pevkinja' (potvo-rica iz ,pevka'), rabiti smemo tudi v pisavi ,pesnikinja', zlasti da se ognemo dvoumnemu izrazu ,pesnica', kar lahko pomeni tudi majhna pesem. Sicer pa je glavna stvar, da imamo v novejši dobi v resnici pesnikinje, vredne tega imena. Kakor se je svoj čas „Dom in SvetM v vabilu na naročbo ponesel, da je vzbudil marsikak talent, ki bi Še dolgo odlašal stopiti v javnost, takisto sme biti „Slovenka" ponosna, da je razgrela v nekaterih sotrudnicah pevsko žilo, ki bi sicer spala in speč morda za vedno odre-venela. Dobodo se sicer bralci in tudi bralke, ki se namrdnejo, kadarkoli jim pride v roke kakov spis iz ženske roke, posebno poe-tifiki ter ga nezaupljivi odlože. Toda, če je to njihovo mišljenje in početje tudi opravičeno, „to se vpraša". Neredko Igra takrat ulogo pri molkih visoka zavest, pri ženskih nizka zavist, Ne vodi m« vnema za žensko Prihodnja seja bo v petek dne 17. marca ob 1". uri in sicer zopet na starem strelišču. * Deželni odbor je vprašal vse tri de-želnozborske klube za njihovo mnenje o nasvetu, naj bi se seje deželnega zbora po Veliki noči vršile v prostorih „Narodnega doma". Poslane* narodne stranke kakor tudi veleposestniki so — kolikor srno imeli prilike informirati se, za to, da se dež. zbor preseli v „Narodni dom" oziroma tudi v druge primerne prostore v mestu. Pred Veliko nočjo imel bo dež. zbor samo še tri seje: v petek, potem v torek 21. in v četrtek 23. marca. Klerikalna trdnjava padla. Iz Trnovega, 18. marca. .Slovenec je pretečeni teden objavil svojemu občinstvu veselo novico, da liberalna stranka v Trnovem propada, no ista je pri minolih občinskih volitvah dokazala, da res nekdo propada, a ne liberalna stranka pač pa — klerikalna. Ne naročeni govor velikega socijalnega politika Kreka, ne Rudolfa va nedeljska pridiga, ne grožnje treh hiperklerikalnih duhovnih gospodov naše župnije, kakor one, da ne bodo krstili otrok, da jih ne bodo pustili k birmi itd., tudi ne hranilnica in posojilnica in ne gospodarsko društvo, m niti pljunek harijskega kurata, s katerim je zabelil kosilo vdovi, ki mu ni hotela dati pooblastila, vse to ni imelo zaželenega uspeha, vse to ni moglo preprečiti poraza klerikalne stranke. Res je, marsikak glas nam je odpadel, marsikak mož je sne-del svojo besedo, opravičujoč se, da so ga žena in otroci prisilili k temu, dasiravno on sam ve, da bi storil bolje, da voli naše može, in marsikak volilec je ostal doma, boječ se svojih sovaščanov, saj so v vasi, ki ima svojega duhovnika, par naših mož celo dejansko napali! No pa ni čuda temu, v sredstvih agitacije niso bili, kakor povedano, izbirčni, in čas so si k isti tudi vzeli, saj so morali priti iz drugih župnij duhovniki, da so spremljali mrliče na njihovi zadnji poti, saj jim je bil pouk krš- emancipacijo in še manj galanterija, ako trdim, da se je v krilu „Slovenke" zbralo nekaj pravili pesniških talentov, ki delajo nežnemu spolu vso čast. Prva, ki se je oglasila na novem „Slovenkinem" Parnasu". je Vida. Že v nekaterih izdelkih nam pokaže pravi pesnik svojo čud. Kakor nosi vsako dete materine poteze na svojem obrazu, tako tudi pesem, dušno dete, ne more zatajiti značaja svoje porodice, ako ni samo podtaknjeno dete, to se pravi, ako čut, iz katerega je pesem privrela, ni samo lingiran. Vidine pesmi izdajajo živahnega duha, zato je nje dikcija kratka in jedrena, misli so bliskovite, čutljaj netrpežen. kot bi se hitro utrudil in upadel. Časih imajo in tudi dobro dosezajo namen, da vzbude v bralcu posebno občutje (Stimmung; cf. Plet. slovar pag. 723). Pesmi te vrste, ako so prave, zazib-Ijejo bralčevo dušo v ono stanje, v ka-koršnem je bil pesnik sam takrat, ko je pesnil. Zato pa vplivajo s kratkimi verzi neprimeroma intenzivnejše na bralca, kot Se tako dolge vrste, ki opredsljajo, raz-tegajo, razpredajo čustvo za čustvom. Kadar se dola oplodi s semenom takih glasov, obide jo nekak poetlfiki pspeoies intelligl-biliaS (da pozajmem modroalovski pojem), čanskega nauka v šoli ta dva tedna deveta briga! A vsejedno so propadli. Izmed 26 odbornikov je 10 naših, - pri zadnjih volitvah srno jih imeli med 10 le 6, — a najbrž pridobimo še jednega, ker sta se oddala za klerikalnega odbornika dva neveljavna glasova, in bi bil, če se ta dva odbijeta, izvoljen pristaš narodne stranke z večino jednega glasu. Klerikalci so zmagali fnktično torej le v štirih podobčinah in v tretjem razredu. V dveh izmed teh štirih podobčin pa je bila zmaga kaj skromna, le z večino jednega, ozir. dveh glasov so prodrli, in samo podobčini Mereče in Harije moramo smatrati še vedno kot klerikalni domeni. Z ozirom na naše uspehe v posameznih vaseh pa so začeli še le prav ma-nipulovati z vero in brezverci, in tako so dobili v tretjem razredu 19 glasov večine 1174 proti 155), dočim je bilo pri volitvah pred tremi leti razlike čez 120 glasov; a nasprotno smo mi prodrli z večino 10 glasov (62 proti 52,1 v drugem razredu, kjer so imeli oni pri prejšnjih volitvah večine 30 — 40 glasov. V prvem razredu kakor tudi v treh vaseh niti na volišče niso prišli, no saj so vedeli, da bi zastonj ! Tak je torej izid letošnjih volitev za občinski zastop v Trnovem, pač izid, ki da premišljevati klerikalni stranki, premišljevati pa tudi njim, ki dopuščajo, da se v politične boje vlači vera. Da tako orožje počasi izgubi svojo moč, pokazale so te volitve, a da pri tem tudi samo trpi je umevno, no naša krivda ni to, a tudi ne naša briga, sami naj gledajo in si zračunijo, če so jim končni uspehi taki, da odtehtajo izgube v verskem čustvovanji. _ V l.jnliljaiil. 14. marca. K položaju. „Tagespost" poroča baje iz najboljšega vira. da vlada mej avstrijskimi ministri nesloga, da se zlasti dr. Kaizl in baron Dipauli ne strinjata z načrti grofa Thuna, čegar padec je neizogiben. Vlada je nameravala res s tj 14. oktroirati jezikoven zakon, toda nobena nemška stranka s to rešitvijo ni zadovoljna, ter zahtevajo prej ko slej, da Thun odstopi, in da se odpra- v katerem se potem prepusti nadaljnjemu gorkemu čustvovanju. Prav za prav je to glavni nalog vsake lirike v prvotnem in ožjem pomenu, ne samo dekadentne, in zato je Cankarjevo stališče pravo, ko obsoja Hribarjeve lirske izdelke. Vsaki človek je otrok svojega časa, toliko bolj pak je pesnikovo srce jasno zrkalo, iz katerega odseva radost in bol tedajnega človeštva. Vidina muza je občutljiva tudi za socijalno bedo, izvirajočo iz predaljnje in neopravičene razlike, v kateri gmotno žive posamezni, potrebni stanovi. V drastičnih 'in plastičnih potezah ume ona, a tudi Kristina in Zorana označiti tožno razmerje denarne in dušne aristokracije. In ravno zanimanje za to plat človeškega življenja jasno dokazuje poetiško nadarjenost novejših slovenskih pesnikinj. Ljubavne Vidine pesmi cikajo na novo strujo in se prav ljubtf bero. V obče se vidi, da se novo-strujna pesnikinja ravna po Bodenstedto-vem geslu: Frisch und ureigen — Musst du dich zeigen — Wie in dem Leben, so in der Diohtungt Od nje se v pesmih Kristina precej razločuje. Glavne motive podaje Kristini tista hrepeneča in vendar resignirana ljubezen, kakorSno čuti mnogo človeških aro. vijo jezikovne naredbe. — „PIzensky O bzor" piše: V včerajšni seji izvrševal-nega odbora mladočeške stranke, ki se je bavil 1 zasedanjem deželnega zbora, zavzel je odbor stališče proti namenom vlade glede urejenja jezikovnega vprašanju. Vso akcijo Thunovo je povzročil najvišji vpliv. Njegova vožnja v Prago je bil zadnji poskus, dobiti trdna tla. Ta poskus se je do cela ponesrečil in položaj Thunove^a mini-sterstva je najslabši. Morda doživimo — piše „P1. Obzor" — že v kratkem velika iznenađenja ali že mej zasedanjem deželnega zbor ali pa po njem. Svobodomiselni kršč. socijalisti. Somišljeniki dr. Luegerja so najhujši sovražniki vsake svobodomiselnosti ter preganjajo kruto vsakogar, kdor ne prisega na nezmotljivost Luegerja , Gregoriga in Schneiderja. Dunajsko mestno uradništvo in učiteljstvo čuti najbolj trdo pest kršč. socijalistov, kajti preganjajo jih, ako se le drznejo imeti drugačno prepričanje. Disciplinarne preiskave teko neprenehoma, in nedavno je dr. Lueger v občinskem svetu na polna usta izjavil, da liberalno in soci-jalnoderaokratično misleči učitelji ne bodo avanzirali. Sedaj je zopet 5 učiteljev v preiskavi, proti dvema se je začela celo sodna obravnava. Bodočnost Avstrije. Dr. Karel Kramar je objavil v „Revue de Pariš" članek, v katerem se je bavil z bodočnostjo Avstrije. V tistem članku je dejal, da je trozveza slična staremu razglašenemu luksus klavirju, kateri sodi že davno v ropotarnico, in na katerem se zaigra iz posebnega spoštovanja le ob najslovesnejših prilikah. Nemški listi so trdili, da je hotel Kramar reči, da trozveze sploh več ni, in da je Kramaf — kot svetnik grofa Thuna — povedal s tem zajedno mnenje sedanje vlade. Nemški listi so seveda napadali zategadelj Thuna in Kramara V „Politik" zavrača sedaj Kramaf to razlago ter zatrjuje predvsem, da ni nikak svetnik Thunov, ter da je izraženo mnenje o piškavi vrednosti trozveze le njegovo. Dr. Kramaf ne dvomi, da je zveza mej Nemčijo, Italijo in Avstro-Ogersko intimna in iskrena, pravi pa. da Mila blagost je razlita po vseh njenih vrsticah. Naravnost iz srca izvirajo vali njenih čustev, ne da bi se zadrževali ob bregovih suhega razuma ali ob kamenji hladnih prevdarkov. PonajveČ subjektivnega značaja nam te pesmi takoj priljubijo tudi svojo stvarnico. Posebna prednost Kristinine poezije pa je ta, da je zmerom prepojena s čutom. A tu ne mislim čustva (Gefiihl), temveč oni čut, o kojem je pisal Borut v j,ljubljanskem Zvonu", da je za vsako pesem conditio sine qua non, rekše ono životvorno moč, oni vznos, ki ritmi-škemu ali rimanernu telesu vdahne šele dušo in s kojim se tako odlikujejo Beran-gerjevi „ehansoni". Naravno je potem, da nam nje poezija tako globoko sega v srce, naj je tudi pretežno erotiška. Erotika je res prepeta, a nikakor še dopeta, in Kristina ume vrhu vsega polagati v kratke svoje pesmice bistre ,pointe' in lepe prispodobe. S Kristino vred se je oglasila v »Slovenki" Marica II., ki si izbira navadno resne sujete, udari časih na doktrinerno stran in kaže zdrave, krepke nazore, katerim daje sem in tja v satiriškem tomi'** duška. Podobne narave so tudi dela Da^l-, mire, le a tem razločkom, da nje sa) ta zveza za nas nikakor ni neobhodno potrebna, in da nam prav za prav donaša le bremena. V x\.vstriji — piše Kramar — mora biti le ta politika: V notranjem jednake pravice in jednaka skrb za vse narode, če tudi je za to potrebno, da se raz-der<> dosedanje institucije, — na zunaj pa jednako prijazno, miroljubno razmerje do vst-h dr? a v, pred vsem pa samozavestna politika, katera ne pozabi nikdar, da mora tekati Avstrija STOJO moč in silo le v sebi sami. v /M'lovoljnosti svojih narodov in v svoji nenadomestni mirovni misiji za vso Evropo, ter da je Avstrije bodočnost odvisna le o nje same. ne pa od kake zveze, naj li je ta ali kaka druga. Avstrija na Kitajskem. Tudi Avstrija je hotela svoj kitajski košček I Poleg drugih časopisov poroča „G r a z l r T a g b l a 1114 o tem : Sedaj se je zvedelo, da je imel grof Golucho\vski res namen, pridobiti Avstriji nekaj dežele v Kitajski. Ta načrt zunanjega ministerstva pa se je izjalovil ob nasprotovanju Ogrov, ki so izjavili; da bi imela od kitajske zemlje korist le Cislitvanija. Ogerska je torej nasprotna vsemu onemu, kar ne koristi njej! In Cislitvanija se mora lepo udati. Vpliv Ogerske je res že vsegamogočen. Sedaj seveda se oiieijozno taji, da bi bila Avstro-Ogerska sploh kdaj gojila kake take želje; o vrednosti takih oficijoznih dementijev pa pa ni nobenega dvoma več. Slovanska misija Rusija. „Mo.sk. Ved." pišejo pod tem naslovom o macedonskem vprašanju: Rusija ne odklanja misija, da izboljša usodo Macedonije kakor je storila to že pri mnogih drugih narodih pravoslavnega vshoda. Da more to nalogo vršiti, pa zahteva Rusija, da ji Ma-cedonr-i zaupaj, da so moralno disciplinirani ter poslušajo ruske svete. Macedonija mora — kakor druge slovanske dežele — razumeti, da v tem hipu, ko poživlja Rusija vse vlasti k mira. ni pravi čas zato, da se snujejo zarote in da Rusija navzlic miroljubnosti ne more varovati kazni onih, ki msjnar dni mir kale. in če so ji ti kalilei miru 5e ^ako blizu. Dopisi. Iz Drage, 14. marca, „Slov. Narod1 je že večkrat poročal o neznosnih razmerah v Dragi kočevskega okraja, katere postajajo dan za dnevom občutljiveje. Ožigosal se je „neumorno delavni" Eiselt, voditelj nemške stranke, napadal »vrli narodni učitelj" g. Gthmar rlerbst, „Musterlehrer", kakor ga navadno imenujo gospod okrajni glavar, a vsi ti dopisi in razne pritožbe so bile zaman, glas vpijočega v puščavi. £e danes zastopata svoji častni mesti vsak na jed-nem konci doline, še danes vihtita polna navdušenja v svoji sveti jezi ognjevite meče proti Slovencem, kakor bi bili jima za po-nemčenje Drage od \Volfa in „Schunerer-janskih" rogoviležev tisočaki zagotovljeni. Po gostilnah in privatnih hišah se marljivo goji gromoviti „Heilo", obirajo Slovani, na-piva germanski zavednosti, prav kakor v nemškem Berolinu. Po mnenji teh dveh go- nima namena učiti ali bičati, temveč vzbujati jovijalen smeh. In ta poslednji namen doseza Desimira prav srečno. Na Kristino se nekoliko naslanja Mirka (Bogomila, Zagorska, Posavska). Nje pesmi so sentimentalne, kakor večinoma začetnih poetov, nimajo sicer posebno izvirnih idej, a verzi teko vseskozi gladko in so zelo zvonki. Splošno pričajo doberšno pesniško darovitost svoje matere. V novejšem času se je pojavlja Zorana, ki je za Vido in Kristino nedvomno najboljša pesnik inja. Odlikuje jo pred vsem bogat dar invencije. Obdelava najraznejše snovi lahko, spretno in vspešno. Zdaj biča socijalne grehote, zdaj toži za svojim ljubimcem, zdaj se vnema za slogo in blaginjo domovine, zdaj se poživlja ob prirodni lepoti Tudi epska obdelava se ji prav dobro sponaša Nje reflektivna proizvaja je vedno jasna, nje jezik bogat in izbran, nje dikcija vznesena. Trdno sem uverjen, da si splete ob svojem očividnem in rapidnem napredku najlepše lovorje na leposlovnem polju. Kratka je ta moja sodba in kdor hoče soditi, koliko velja, naj bere navedene umetnice pazno, če jih namreč še ni bral. Čim manj predsodkov in čim več estetskega ukusa ima, tembolj se u veri, da pri- spodov je v Dragi vse „urdeutach*. Gorje ti, če jima oporek š, napadta te bodeta z neslanimi budalastimi trditvami , katere mora vsakdo, ki objektivno sodi in pozna krajevne razmere, odločno pobijati. Faktum je, in ne da se tajiti, da so razen nekaj izjem vse družine izključno slovenske; oče Hrvat, mati Slovenka, seveda, vsi ti so vzrastli na nemških tleh. Kaj počenja gosp. Eiselt po gostilnah I Njegovi prepiri in skrajno žaljivi napadi na Slovence so že obče znani in obujajo največjo ogorčenost Češeta zdražljivi človek ne spravi iz naše doline, prisiljeni bomo knezu Auerspergu poslati spomenico, v koji se b<> marsikaj obelodanilo, in katera knezu gotovo ne bo v čast in ponos. Že pretečeno leto se je vložila na deželni zbor peticija za priklopljenje Drage k okrajni sodniji v Ribnici S to , ridobitvijo bi občina gotovo veliko dosegla v gmotnem in narodnem oziru. Le prepogosto se čujejo britke pritožbe o ogromnih stroških, kateri praznijo ljudstvu žepe vsled oddaljene sod-nije v Kočevji. Trezno misleči občani so ta korak z veseljem pozdravili, napačno poučeni in nahujskani so pa zavpili kakor bi jim bil kropa zlil za vrat. Le podajte se Ribnica nora, tako se trosi in nesramno laže mej ljudstvom, poslovenili vas bodo. V Loškem potoku se sezida sodnijsko poslopje, celo univerzo dobe in za vse to bote morali ogromne svote žrtvovati. Menim, da bi Potočani taki zgradbi z veseljem pozdravili in bi se jima kar nič ne protivili. Čujejo se večkrat kar naravnost smešne trditve, in ta sapa brije menda od višje politične oblasti, da pelje iz Drage mirno Grčarc briljantna cesta do Kočevja, in da je vsako razdru-ženje nepotrebno. Ako Ti svetujem, da zavaruješ sebe, živino in voz, predno se podaš na cesto, sem dovolj povedal. Ko bi bila cesta res tako gladko izpeljana, peljali bi bili zadnjič pri Gotenci ustreljenega medveda naravnost v Kočevje, tako so pa morali ž njim nazaj v Drago in čez Loški potok na Sodražico! Kakor priklopljenju Drage k okrajni sodniji v Ribnici, nasprotuje se tudi zgradbi nove ceste iz Lazeča na Nov. kot (občina Draga). Pri zadnji občinski volitvi je vse vrelo od jeze, češ, ako nas Slovenci dobe v roke, nalože nam takoj novo breme s cesto na Nov. kot. Naj bi bila zmagala ta ali ona stranka, cesta je neobhodno potrebna. Že pešpot je težavna, toliko hujša je vožnja. Človeku se v srce usmili uboga živina, ko prevaža dan za dnevom krcle v Prezid in to po robatem kamenju, globokih koles-nicah in lužah. Nova cesta bi ne bila samo za občino prevažnega pomena, koristila bi največ knezu samemu, saj se iz njegovih gozdov izpelje največ lesa. Upamo toraj, da nam prihiti tudi on z izdatno podporo na pomoč, ko se obrnemo s prošnjo na deželni zbor. Značilno je, in to se mora obelodaniti, da je za zgradbo nove ceste najljuteji nasprotnik g. Eiselt sam. Kaj poreče k temu knez Auersperg? Pisali smo precej obširno. Od kod p o-IitiČna stras —, kdo je nje glavni pospe-ševatelj, je dovolj jasno. Če se razmere ne izboljšajo, prišli bomo z novim dopisom na čuj oči spis ni samo laskav panegirik, temveč kratka, a zaslužena in pravična ocena. In navzlic temu mora človek čitati take statistiške podatke izza kulis lista „Slovenke"! Rad bi jih človek pragma-tiški razložil, a boji se, da bi mu ušle pre-pikre besede iz peresa. Torej smo res tako daleč zašli, da vprašamo pri vsakem delu najprvo: čegavo je? Torej res rajši beremo v „Dom in Svetu" rimano prozo Prelesni-kovo samo zato, ker je kot duhovnik kla-siški naobražen, kakor pristno pojezijo imenovanih pesnikinj, samo zato, ker so ženske, učiteljice in morda še to ne! Ali še zdaj ne vemo, da je treba pesniku pred vsem prirojenega daru, potem življenjske šole in nazadnje šele knjižne naobrazbe in da vse troje tudi nežni spol lahko združuje v svojem duhu? Mimo raznih, prozajiških sestavkov čvrste oblike in lepe vsebine bi moral že pesemski del privabljati narodnjake k listu „Slovenki". Zlasti pa bT morale biti ve, Slovenke, kar ponosne in vesele, da imate kako izborno svoje glasilo, vredno sleharne knjižnice za odraslo čitateljstvo. Ne krčite se torej naročiti list, ki je za vaš razum koristen, za vase srce sladak, za vaše ime časten! dan, v kojem bomo neko višjo osebo iz Kočevja pošteno okrcali. Odstranite hujskače in v Dragi bo zavladal zaieljeni mir. Položaj štajerskih učiteljev. Na shodu spodnještajerskega učitelj-stva v Celju je poročal g. Vek. Strrašek o položaju učiteljev. Po kratkem uvoda je nadaljeval takole: Spremimo učitelja začetnika v njegov prvi službeni kraj: Radosti poln, da bo v kratkem začel izvrševati nalogo, katero si je že v otroški mladosti izbral, za katero se je toliko časa pripravljal, in katero so mu profesorji označili kot tako vzvišeno in sveto, spravil je že zdavnaj svoje stvari v red in težko čaka dneva, ko mu bo nastopiti službo. Vsak dan si ponavlja svoj trdni sklep, da hoče biti dober učitelj, da hoče vse svoje dolžnosti natančno izvrševati in vse svoje moči posvetiti svojemu milemu narodu. Sveto hoče služiti domovini sveti. V mestu, kjer se je pripravljal za svoj poklic, je sicer Še nekoliko dolžan, za pot v službo si je tudi moral izposoditi pet goldinarjev, a kaj to, saj mu zagotavlja ij 55. osnovnega šolskega zakona dohodke, da bo mogel brez stranskih skrbi živeti. In če so ti dohodki odmerjeni samo s 30 gld. na mesec, mora to že dovolj biti za normalno življenje, kajti učiteljev, teh apostolov omike, merodajni činitelji vendar ne bodo pustili stradati, in zakon tudi ne bo neresnice govoril. On pa hoče štediti in štediti, da kmalu poravna svoj dolg in potem podpira ljubo svojo mamico, ki nima skoraj od česa živeti. Sicer pa kot dijak v mestu ni imel niti polovico toliko dohodkov in vendar je izhajal, koliko lože bo to šlo sedaj na kmetih. V take misli vtopljen vstopi neizkušeni mladenič s kovčekom v roki v sobico, kojo mu je krajni šolski svet prostovoljno brezplačno prepustil. Prazna je Treba je kupiti posteljo, mizo, stol, omaro, zrcalo in kako podobo. Dogovori se z mizarjem in trgovcem. Dasiravno je bil v svojih naročilih jako skromen, pomnožil se mu je dolg za celih 30 gld, no bo pač mamica morala še malo počakati na podporo. Malo tesno mu postane pri srcu, ko mu vaški krčmar noče dati hrane ceneje, kakor 15 gld., če tudi mu je dvakrat povedal, da ni nikakor izbirčen. Postrežnici, ki mu bo postiljala, pometala in obleko snažila, mora dati po 1 gl. Zima se obeta, treba je drv in zopet je 8 gld. dolga več. Predno še vtakne prvo plačo v žep, prezentira se mu tudi odredba finančne oblasti, da mora plačati od svoje službe 6 gld. 50 kr. desetka. Drugi mesec ni nič bolje. Črevlji so obrabljeni, suknja pretenka, treba je krojača in črevljarja, dolg zopet raste in raste. Tretji mesec je treba srajc in druzega perila, raztrgan in umazan vendar ne sme biti. In tako prinese vsak mesec novih potreb, a zmiraj jednako malo denarja in predno se revež zave, ima že nad 100 gld. dolga. Iz mesta dobiva opomin za opominom, preti se mu s tožbo, mizar in trgovec ga postrani gledata in manj ali bolj očitno tirjata, krojač, Črevljar postavljata se mu pri vsaki priliki na pot. Vsak mesec mora se pri vseh upnikih opravičevati, vsacega potrpljenja prositi; da mu le ti ne pustijo krajcarja v žepu, je čisto naravno. Od tod je gotovo reklo, da pravi učitelj zadnjih 25 dni meaca nima denarja Kaj mu je storiti, da plača dolg? Treba je svoje potrebe še bolj omejiti. Odpravi postrežnico, postilja, pometa in snaži si sam, kuriti ni več treba, saj bo zime skoraj konec, drv pa tudi ni. Dobi si tudi samovar, dogovori se s sosedo, da mu bo vsak večer poslala pol litra mleka, tega si skuha polovico za večerjo, polovico za zajuterk, samo obedovat še gre v krčmo. Tako se doseže vsaj toliko, da se dolg ne množi. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 14. marca. — Osebne vesti. Okrajni Šolski nadzornik v Gorici, ces. svetnik gosp. Fran Vodopivec, je stopil v pokoj. — Listi poročajo, da je predsednik dež. sodišča v Celovcu, g. dr. Friderik Perko, prosil za umirovljenje. — Boj sa pasinofci mandat. Jutri bode v mestni skupini Pazin, Labin in Plorain dopolnilna volitev za deželni zbor istrski. Lahi kandidujejo dra. Constantinija, sina prejšnjega poslanca, za ta okraj Hrvatje pa kandidnjejo pazinskega župana, dra Karel iča. Na zmago Hrvatje sedaj naj brl še ne računajo, upati pa je, da dobi dr. Kurelio impozantno manjšino. Nasprotno pa so Lahi v največjem strahu, da pri volitvi propadejo. Že sedaj prerokujejo v svojih listih, da je „položaj kritičen" in da bq lahko zgode „presenečenja". Ta strah i/ vira od tod, ker z volilnimi listinami n. morejo tako slepariti, kakor je bila doslej njih navada, a pravilno sestavljen imenik in zakonito postopanje pri volitvi — to sta dve stvari, katerih se Lahi po vsi praviei boje, saj je vse njihovo gospodstvo v Istri zasnovano na sleparstvu in na nasilstvu Z ozirom na to je naravno, da bo volilni boj ljut in da čakamo z največjim zani manjem na poročila o izidu. Naj bi bila hrvatskim sokolom sreča mila! — Politična južina. Tista družbica sicer vedno glasnih, a ne vedno resnih de-lavcev, katere je dr. Krek z Gostinčarjevo pomočjo zbral okrog sebe, je imela, kakor poroča „Slovence", v nedeljo popoldne pri Frlincu južino, katero so jej voditelji za belili s političnimi razpravami. V imeni „ljudske volje", katero je reprezentiral gosp Gostinčar, so „mnogobrojni delavci" skle nili, da se mora takoj upeljati občna, di rektna in tajna volilna pravica za obč. svet ljubljanski. Razredi se morajo odstraniti in volitve urediti po okrajih, za ženske vo lilke pa je določiti, naj oddajajo glasove osebno z zaupniki. — Druzega niso zboro valci za sedaj ničesar zahtevali, pač pa so tudi marsikaj „govorili" o mestnem gospodarstvu in je le škoda, da „Slovenec" ni o teh govorih kaj več poročal, zakaj na tem shodu zbrani možje in otročaji so prave kapacitete v občinsko-gospodarskih stvareh. Iz kratka, izrečena je bila marsikaka moška beseda. Ob sebi je umevno, da se bodo vse oglašene zahteve nemudoma in do pičice izpolnile, saj Ljubljana sedaj nima večjih skrbij, kakor zadovoljiti g. Gostinčarja in tiste njegove tovariše, kateri so v nedeljo popo-ludne pri Frlincu južinali. — Tržaško namestništvo je uničilo sklep mestnega sveta od 21. januvarja t. 1. glede vzidanja spominske plošče v proslavo shoda laških županov. — Istrski dežel, kulturni svet dela navzlic izrecnim navodilom kmetijskega ministerstva Slovanom sovražno politiko. Predsedstvo zavrača hrvatsko ali slovensko pisane prošnje ter zahteva italijanske. Pred kratkim sta bili razpisani mesti tajnika in pomožnega uradnika. Kmetijsko roinister-stvo je stavilo, ko je dovolilo 3600 Kr podpore, pogoj, da morata biti tajnik in pomožni uradnik zmožna hrvatskega in slovenskega jezika, toda predsedstvo se za ta pogoj ne briga, ter zahteva znanje slovanskih jezikov le od podrejenega pomožnega uradnika. — Rspsrtoir slovenskega gledališča. Danes gostuje na slovenskem odru g. Ignacij Borštnik iz Zagreba v Ohnetovi drami „Fužinar". S tem gostovanjem je izpolnjena že dolgo gojena želja občinstva, ki s prejme nekdanjega svojega ljubljenca gotovo najprisrčnejše Gospod Borštnik je že sedmi gost tekom tekoče sezone, kar dokazuje, da se je intendanca vestno potrudila, da poda občinstvu čim največ in najrazličnejšega umetniškega vžitka. —16. t. m. se uprizori na čast izletnikom iz Kamnika in okolice narodna igra s petjem „Rokov-njači". — 18. t. m. bode zadnja operna predstava in zajedno častni večer gospoda tenorista Iv. Baškoviča — Zadnje predstave „Rokovnjačev" udeležilo se je razen gostov iz Gorenjske, Notranjske in Dolenjske tudi prav častno število slovenskih gostov iz Spodnje Štajerske. Iz Trbovelj in iz Hrastnika jih je prišlo 14, kar je gotovo lepo število. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca februvarja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Recknagel Pavlina, Mestni trg št. 3, trgovino z umetnimi cvetlicami; Pate* Ivan, Krakovske ulice štev. 27, trgovino s pivom in žganjem v steklenicah; Kastelio Franc, Dvorni trg fit. 1, brivski in frizerski obrt; Zima Terezija, Krakovske ulioe štev. 29, sejmarstvo s sladčičarskim blagom; Kunej Lucija, Mestni trg, prodajo živil; Miletld Josip, Trubarjeve ulice štev. 2, brivski in frizerski obrt. — Odpovedali, oziroma opustili pa so obrt in sicer: Gorup Kornelij. Dvorni trg Stev. 3, bančno in komisijsko poslovanje j Piano Ivan, Mestni trg Stev. 18, izdelovanje glavnikov ; Baum Chiel, Stari trg Stev. 30, trgovino z moško obleko. — Antona Kotnika gostilničarski in krčmarski obrt vzela je v zakup Marija Hutter na sv. Petra cesti fttev. 16. Krojač Fran Sark preselil se je na Turjaški trg Štev. 1, podkovni kovač Franc Belič pa na Tržaško costo št. 23. — Frančiškanska cerkev ljubljanska bode v kratkem električno razvetljena. Z inštalacijskimi deli se je že pričelo. — Nassdi ob Bleivveisovi cesti. Ob podaljšani Blei\veiaovi cesti zasadila so se zadnje dni lična drevesca in sicer bresti, s kakršnimi je zasajena že ostala Blei\vei-sova cesta. V parku pred »Narodnim domom* pa se bodo postavile v kratkem železne klopi. — „Celjski Sokol" priredi v nedeljo, dne 19. sušca t. I. v veliki dvorani „Na rodnega doma" sokolski večer. Vstopnina 1 krona za osebo. Čisti dohodek je namenjen za nakup telovadnega orodja. Začetek točno ob 8 uri zvečer. — Izgubljene reči. Tekom meseca februvarja bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zglašeno naslednje izgubljene reči: osem denarnic s skupnim zneskom 188 gld. 74 kr., srebrna žepna ura, zlata broša z dijamanti, zlata naprsna igla z dijamantom, kukalo, dve srebrni verižici, srebrn etui, marabout pahljača, svilena ruta s čipkami, muf, deset klobčičev špage in črn dežnik. — Najdene reči. Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so tekom meseca februvarja zglašene, oziroma oddane naslednje najdene reči; :Uiri denarnice s skupnim zneskom 90 gld., zlat prstan, srebrna zapestnica, deset klobčičev špage, srebrna verižica z obeskom, ženska ruta, par galoš, dva dežnika, čepica. — Razpisane službe. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c kr. poštnem uradu v Moravčah, okraj Kamnik, proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 200 gld., uradni pavšal 60 gld., letni pavšal 240 gld. za vzdržavo na dan jednokratne pesne zveze mej Moravčami in Lukovico. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. — Pri okrajnem sodišču v Št. Lenartu na Štajerskem bo v kratkem prazno mesto vodje zemlj. knjig (ofioljala 1. razreda); do zdaj tam nameščeni gospod |je prosil za umirovljenje. Prošnje se imajo vložiti pri predsedstvu okrožn sod. v Mariboru. — Brzojavni in telefonski promet meseca februvsrja 1899. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca februvarja 1899, in sicer na Primorskem oddanih 42.046, došlih 48 284, tranzitujočih 119.249, skupaj 209.579 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 27.744, došlih 31.994, tranzitujočih 109.857, skupaj 159.595 brzojavk; na Kranjskem oddanih 5824, došlih 7260, tranzitujočih 11.126, skupaj 24.210 brzojavk. V interurbanem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1753, v Opatiji 428, v Pulju 143 in v Ljubljani 183 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 245.000krat, v Pulju 6090krat, v Gorici 3360krat, v Opatiji 2171krat in v Ljubljani 12.515krat. * Kralj Humbert svojemu spovedniku. Na krsto svojega spovednika Anzina je položil italijanski kralj venec s trakovi, na katerih je bilo napisano: »Zvestemu in udanemu prijatelju — Humbert I." * Najdražji žepni robeo ima vsekakor italijanska kraljica Margareta; cenili so ga baje na 70.000 gld. Delali so ga trije umetniki celih dvajset let. Robec je tako lahek, da ga človek komaj čuti v roki ter tako majhen, da ga kraljica spravi v zlati etui, ki ni veliko večji nego kak bob. — Tudi naš papež ima neki krasno zbirko najdragocenejših čipk, katere so vredne blizu 2 Vb milijona gold * Požar. Dne 10. t. m. popoludne je požar provzročil v vasi Agaren na Švicarskem velikansko škodo. 90 stavb, mej temi 45 stanovatišfi je pogorelo. Zgorelo je mnogo živine. 50 družin je brez strehe. * Psrnlk „Arsf onls" „Red Star Linie" ▼ Antverpah je po brzojavnem poročilu dne 0. maroa dospel v Filadelfljo. * Prvi spalni voz 3. razreda napravi švedaka državna Železnica. Na Ruskem je Ze v navadi in spalni prostor za jedno osebo velja 3 krone. Na Finskem imajo že od maja 1898. leta spalnične vozove. Dobi se v njih za 80 kr. blazinica, odeja, hriaalnica in milo. Pri nas v Avstriji pa na to še ne mislijo, in vendar pravijo, da so barbari — Rusi! * Tri sestre zblaznele. V Irski so nedavno zblaznele tri sestre druga za drugo, katere so povsem zdrave rodovine Prva se je omožila pred kratkim v Quinequillo, druga si je nabavila prodajalnico, tretja pa je ostala doma pri stariših Pretekli teden so se pokazali pri omoženi sestri simptoni blaznosti; ko je nje druga sestra to zvedela, je hitela k nji, a zblaznela je tudi ona. K njima je prišla še tretja sestra, katero je pogled na obe blazniei tako razburil, da je i ona zblaznela. Mož prve sestre je imel hkrati tri blaznice v hiši. Ćudno, da je vsaj on ostal pri pameti! * Najdaljša ulica je gotovo v New* Yorku ulica „Broad\vaytt, katera meri 21 angleških milj ter ima 10 8«K) po vrsti postavljenih hiš. Vsekakor je malo ljudij, kateri bi prehodili to cesto v jednem dnevu in se potem vrnili zopet domov. Književnost. — Knjige „Slovenske Matice". Prijeli smo: I. Letopis „Slovenske Matice" za leto 1898, uredil Anton Bar« t el. Vsebina: 1. I. Vrhovec: Meščanski špital. Doneski h kulturni zgodovini ljubljanskega mesta). 2. dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju slovenskih Trubarjevih spisov k protestantskim hrvatskim knjigam. 3. Ivan Stekla sa: Ivan Turjaški, krajiški zapo-vednik. 4. L. P in t ar: Slovarski in bese-doslovni paberki. 5. i Ivan B e r n i k: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 6. Ivan Vrhove: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čegav je? 7. R. Perušek: Bibliografija slovenska. 8. E Lah: Letopis „Slovenske Matice". II. Slovenske narodne pesmi, IV. snopič (konec I. zvezka) uredil dr. K. Štrekelj. III. Zgodovina slovenskega slovstva. IV. del; spisal prof. dr. Karol Glaser. IV. Zabavna knjižnica : Cerkniško jezero, spisal Jožef Ž ir ovni k, nadučitelj. V. An t. Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Vsebina tej knjigi je: I.Fr. Ks. Meško: Slike in povesti: Drama v vasi. — Bolnik. (Studija.) — Sestanek. (Črtica). — Berač. (Slika.) - - Zaradi mačke. (Črtica). — Baška o kreposti. (Črtica iz mestnega življenja.) — Srakoperjeva hruška. (Slika iz vasi.) — V salonu gospe Sokolove. (Slika iz malo-mestnega življenja). H. Fr. Le ve c: Strelov „Popotnik". (Knjižno-zgodovinska črtica). III. Anton Medved: Uzori — Na deželi. IV. Fr. L e v e c: Ob sto letnici Janeza Vesela Koseškega. VI. Elektrika, nje proizvajanje in uporaba; spisal Ivan Šu-b i c, II. del. Natančneje bomo poročali o knjigah v listku. Telefonična in brzojavna poročila. Lex Thun. Dunaj 14. marca. „Neu Fr. Presse" javlja, da bi se po Thunovem načrtu jezikovnega zakona morale v celi Češki deželi sprejemati češke in nemške vloge in reševati v tistem jeziku, v katerem so pisane, dasi bi bila sicer dežela razdeljena v samočeške, samonemške in mešane okraje. Pri vsakem oblastvu se nastavi nekaj konce ptnih uradnikov, kateri so zmožni druzega deželnega jezika. Razdvojene obstrukcija. Dunaj 14. marca. Thunov načrt jezikovnega zakona za Češko je nemške stranke razdvojil. „Deutsche Zeitung" in pDeutsches Volksblatt" se zavzemata za Thunov načrt, drugi listi se izrekajo z večjo ali manjšo odločnostjo proti njemu. Deželni zbor dolenjeavstrijski. Dunaj 14. marca. Schlesinger in 37 tovarišev so v današnji seji podali predlog o nagodbi z Ogersko. Dež. maršal predloga ni pripustil. Trafike. Dunaj 14. marca. Finančni minister dr. Kaizl je odredil pomnožitev trafik. Prednost pri oddaji imajo prodajalke, ki službujejo v trafikah vsaj 20 let, ter vdove in otroci ponesrečenih državnih uslužbencev ali vojakov. Položaj. Praga 14. marca. .Nar. Listv* pravijo: koj po rešitvi krize na Ogerskem smo domnevali, da način rešitve ne ostane brez posledic na Cislitvansko. Takrat še nismo vedeli, da se je S zel 1 iz cesarskega dvorca naravnost peljal h Chlumeckerau. Zdaj je očitno, da je dobil Thun ultimatum. Ali pomiri Nemce on, ali jih pomiri kdo drugi. Tu je iskati vzroka Thunovemu potovanju v Prago in potovanju dr. Engla in dr. Pacaka na Dunaj. Vlada je dobila v nemškem taboru zaupnika, kateri jej je razodel nemške zahteve in spisal znani članek v „Prager Tagblattu". Kdo postane namestnik dež. maršala češkega ? Praga 14. marca. Svoj čas je vlada v deželnem zboru dolenjeavstrijskem liberalno manjšino brez pomislekov izključila iz prezidija in imenovala namestnikom dež. maršala takratnega dunajskega župana Stro-bacha, češ. da mu kot županu to mesto pristoja. V češkem dež. zboru pa se tega načela noče držati. Čehi zahtevajo, naj se imenuje praški župan dr Podlipnv namestnikom d ež. maršala, ker je iz nemške stranke vzeti dosedanji namestnik dr. We-runskv resigniral. Vlada tej zahtevi neče ugoditi, češ, da dr. Podlipnv ne ugaja Nemcem, katerih pa v dež. zboru ni! Za časa prve abstinence nemških poslancev je bil namestnik dež. maršala takratni praški župan Scholz Thun je hotel imenovati namestnikom dež maršala posl Wobanko, predsednika praške trgovinske zbornice, toda češki klub je sklenil, da ne sme nihče prevzeti mesta zastopnika dež. maršala, ako dr. Podlipny ne bo imenovan in \Vo-hanka je vsled tega vladno ponudbo odklonil. VI adni kandidat je sedaj dr. Zaska, jedini staro češki poslanec, kateri ne pripada nobeni stranki. Pra ga 14. marca. Mej današnjo sejo je dež. maršal Lobkovic nagovarjal dr. P odlipnega naj umakne svojo kandidatu o. Vlada zahteva, naj se zadovolje Čehi z W o h a n k o , sicer da imenuje dr. Z a s k o. Deželni zbor češki. Praga 14. marca. Današnja seja dež. zbora je imela zgolj formalen značaj. Lobkovic je prečital resignacijo dr. \Verunskega. Nemci in češki deželni zbor. Praga 14. marca. Nemci so včeraj sklenili, da ne vstopijo v češki deželni zbor. Namestnik deželnega maršala, dr. We-runski, j e resigniral. Nemški zastopniki v deželnem odboru itd. pa ne odstopijo. , .Skupno vojno ministerstvo". Budimpešta 14. marca. „Budapesti Hirlap" j avlja, da se državno vojno ministerstvo prekrsti v »skupno vojno ministerstvo". Deželni zbor šlezijski. O pava 14. marca. Nemška večina je danes z drom. Rochanovvskim — ki je prišel s pruskim redom — na čelu vzlic ugovo rom slovanske manjšine sklenila protest proti odredbam, s katerimi se je zagotovila jezikovna ravnopravnost. Deželni zbor je izjavil, da dotične jezikovne naredbe nasprotujejo njegovim sklepom, da so poslabšale justieo in upravo, da so nepotrebne, da nasprotujejo deželni avtonomiji in da pospešujejo razpad države in zatirajo Nemce. Narodno gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Novem mestu. Iz računskega zaključka za peto upravno dobo, to je za leto 1898., je razviden naslednji razvoj tega zavoda: Blagaj nični pro met je bil sledeči: Prejemkov je bilo 938.638 kron 61 vin. Izdatkov 944.619 K 58 vin., skupaj toraj prometa 1,883.258 K 19 vin. Stanje vlog je bilo 31. decembra 1897. leta 937.197 K 40 vin. Doložilo in na novo vložilo je 1990 strank 570 337 K 7 vin., skupaj 1,507.534 K 47 vin. Vzdignilo je 407 strank popolnoma in 912 strank deloma 360.754 K 72 vin., torej ostalo 1,146.779 K 75 vin., na obrestih smo kapitalizovali 39.814 K 20 vin., ter je stanje vlog 31. decembra 1898. leta 1,186.593 K 95 vin. Stanje hi-potečnih posojil v letu 1897. je bilo 660.988 K 88 vin., doštelo se je v 1898. letu 135 posojil z 170.000 K 26 vin, skupaj 830.989 K 14 vin., vrnilo pa se deloma v obrokih, v f> slučajih cela posojila, skupaj 34.171 K 63 vin., ostalo je toraj na hipotekah 796.817 K 51 vin. Menjičnl eskompt se je povzdignil od lanskega salda 37 426 K, s doplačilom novih posojil z 174.197 K 59 vin., skupaj 211.623 kron 59 vin, po odbitku plačil z 124 144 K 87 vin. na 87 478 K 72 vin. Po sojila proti zalogi vrednostnih papirjev so se znižala od 35130 K na 1610 K. Nalogi v tekočem računu so se od 136 200 K 74 vin. vsled novih vlog z 168 355 K 43 vin., skupaj 304.556 K 17 vin., po odbitku vzdigov z 115 521 K M vin., ostane 189.034 K 91 vin , s pripisanimi obrestmi z 6219 K 44 vin . povišali na 195 254 K 35 vin. Lanski saldo vrednostnih papirjev s 66.641 K 30 vin. se je povišal vsled nakupa novih vrednostnih papirjev s 45 602 K 40 vin. na 112 133 K 70 vin., po odbitku skupila za realizovan«-; efekt« S 31 520K in izgube na kurzu 137 K 20 vin. 31 657 K 20 vin. na 80 476 K 50 vin. Na obrestih smo sprejeli: hipotečnih obresti 38.052 K 8 vin., menjičnih obresti 4 111 K 37 vin. založnih obresti 110 K 86 vin, v tekočem računu 908 K 15 vin. in zamudnih obresti 697 K 5 vin., skupaj 44 179 K 1 vin. Stroški so znašali skupaj 4727 K 40 vin., na iste pa se je povrnilo 478 K 89 vin. davka smo plačali 000 K 90 vin. Poslovni dobiček znaša 0164 K 26 vin., dobiček re-servne zaklade 428 K 86 vin., toraj skupaj 02'.»2 K 02 vin., ki se pridene reservni zakladi z 1 2 970 K 46 vin., katera vsled tega naraste na 19.568 K 8 vin., to je 1 65° , vseh vlog. — Reserva ima vrednostnih papirjev 13 257 K 22 vin. V letu 1898. se je izdalo novih knjižic 971, uničilo pa 407; danes je toraj veljavnih 2547, v skupni vrednosti 1,186 593 K 95 vin., in poprečno znaša jedna vloga 405 K 88 vin. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) „Nekega dne", tako je nadaljeval on, „svetoval mi je neki neznanec, naj vstopim v „Harmonijo", češ, da tam rabijo tenoristov, in da se bode dirigent z mano posebno trudil. Šel sem tja — ter tako prišel v „najboljšo" družbo A že prvi večer zdelo se mi je, da bodem moral v tem odličnem krogu prodajalca zunaj pustiti. Z svojim ob našanjem mislil sem, da se ne bodem osra motil, in končno — saj sem se v resnici prav dobro izkazal. „Da, to je istina", zagotovila je Štefanija iskreno, „nastopali ste kakor pravi vitez. Imela sem Vas za preoblečenega princa." „Ubogi otrok," je odgovoril on, „kaka prevara!" „Da, hudo je bilo," pravi Štefanija. „hudo je bolelo, a minulo je sedaj — popolnoma! Bila sem res neumna! Kako ste si vender Vi stvar tolmačili ? Saj sem ven-der enkrat morala zvedeti, kdo da ste?" „Kaj sera si jaz mislil? Ah, gospica Štefanija, jaz sem neumnež, sanjač! Mislil sem — upal. da mi ostanete nekaj časa naklonjeni, ne vede kdo in kaj sem! Vam to povedati, se nisem upal. A upal sem na Vaše srce, na Vašo zvestobo, Vašo naklonjenost in menil sem, če bi mi bilo mogoče se v malo letih ustanoviti. — Da," je pristavil, „kako grdo in prozaično zopet to doni — ni res? Si lastno trgovino urediti, to se pravi, se neločljivo zvezati z prisiljenim poklicem. A to pot bi se zgodilo za Vas! V samostalni službi upal sem, da premagam predsodke Vaše rodovine. Računil sem tudi na velikodušnost Vašo: da mi odpustite mojo ubožno rodo vino — ubožno a neoraadeževano od nedolžnega ban-kerota. In zdaj — zdaj veste vse!" Govoril je z veliko iskrenostjo, končno tako glasno in živo, da se je moralo slišati v druge sobe. Teta je tudi večkrat vrata odprla ter z glavo majala, a vsakokrat zopet odšla, ker je sodni predsednik, kateri je delal v sobi poleg, brezdvomno vse čul, tako dobro kakor ona. A tam se ni ganilo nič. Ako bi bila Štefanija pazila, slišati bi bila mogla obupno ihtenje. A sreča naredi človeka sebičnega — zatorej ni slišala ničesar. .In sedaj, gospica Štefanija," končal je on, „sedaj storite, kar ste poprej nameravali — pokažite mi vrata!" „0 ne, odprem Vam jih!" zakliče mlada deklica. „Če ste zadovoljni hočem biti Vaša nevesta — že danes — dokler ste še komi!" Odi se mu bleste, vsa postava se je jela dvigati — tako ponosnega in lepega ga še ni videla. A storil ni ničesar, kakor ie enkrat ji srčno poljubil roko. (Dalja prih.) i 10O.0O0 kron, 8S.OOO kron in 1O.0OO kron so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije. Svoje p n. Čitatelje opozarjamo, da se bodo ti dobitki tudi v gotovini ■ '20°. odbitkom izplačali in da bode žrebanje nepreklicno dne 18. marca 1888. Condurango Malaga vino (želodec krepčujoče vino). (19-11) Sunja, 2.\. septembra 1898. Blag fOSE Bali MjMlie*t«*U, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Va5e Condurango Malaga vino pristno Deluje posebno dobru pri želodčni 1k>Ii, kropi telo. lajša in vzbuja slast do jedij Dr. J. Folnegovič, obč. zdravnik. Javna zahvala. Povodom slavlja naše tridesetletnice prejeli amn od vseh strani i nase mile domovine, posebno iz Ljubljane, toliko dokazov srčnih vezij med domovino in „Sloveniju", da nam ni mogoče izreči vsakem;« posebej svojo zahvalo. Zato pa si usojamo zahvaliti se tem potom DAJ iskrene e varat, ki so se na ta ali oni načm spominjali nalaga društva in posredno vsega slo-vtnsksga dljaitva Dunaj, dne 10. sušca 1899. Odbor akad. društva „Slovenije". Zahvala. Vrhniška posojilnica je „Naredni Šoli" v Ljubljani poslala to gld., za kojo svoto je za tukajšnje revne učence poslala raznovrstnega blaga. Bog plati ' šslaSco \»sd»tvo ^"reaerje. A. Likozar, nadučitelj. Iz uradnega lista: Izvršilne ali eksekutivns dražbe: Polovica zemljišča vlož. Stev. 30 kat. obč, Bojance. cenjeno 225 gld., dne 18. marca v Crnomlji. Zemljišče kat. obč. Žibrše, cenjeno -1921 gld. 8o kr.. in zemljišče vlož. Stev. :?9 kat. obč. Cer-kovska vas. cenjeno 4413 gld. in 80 gld., oba dne 18. marca v Logatcu. Matije Mahorčiča zemljišča vlož. Stev. 230 in 881 kal obč. Razdrto, cenjena 412 gld. in 1 kr., dne 1H. marca v Senožečah. Zemljišče vlož. štev. 49 kat. obč. Peteline, cenjeno 260 gld., dne 21. marca na Brdu. Jerneja Čiča posestvo v Hruševji, cenjeno 340 gld.. dne 22. marca v Senožečah. Posestvo vlož. štev. 43 kat. ubč. Stari trg. cenjeno 85 gld.. dne 24. marca v Črnomlju. Umrli so v Ljubljani: 10. marca: Rozalija Palleta, zasebnega uradnika žena. 76 let. Vodmat St. 38. ostarel ost. — Jožefa Slaby. zasebnica. 74 let. Vožarski pot St. 3, kap. — Luka Tavčar, posestnik 79 let. Dunajska i-esta št. 13. pljučnica. V hiralnici: 9. marca Marjana Mulej. kuharica, 72 let, ostarelost. —Jožef Vadnjal, gostač. 83 let ostarelost. V t. marca: Peter Rade, kroSnjar, 63 let, 5en. V otroški bolnici/ 10 marca: Rozalija PleSner. delavčeva hči, 2' leti, jetika. V deželni bolnici: 4 marca: Marija Jemc, gostija, 70 let, pljučnica. 6. marca: Ivan Krizman kmet. 21 let. pomanjkanje krvi. 8. marca: Lorenc Škerlj, gostač, 71 let. ostarelost. 9. marca: Jožef Rok, kajžar, 88 let, prisad. Meteorologično poročilo. v ».;..» uad morjem Sou-2 m. Srednji irmčnl tlak 7360 mm. Stanje g£> g Čas opa- baro- |„ j VetrQvi Neb ar. vzbvz. jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura 9 7". nor-male: 8*1*. Spominjajte dijaške In ljudske kuhinja pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. DuLZistSolca. "borza dne 14. marca 1809. Skupni državni dolg v notah. . 101 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebru 100 . 85 „ Avstrijska zlata renta .... 119 , 90 . Avstrijska kronska renta 40,0. . 101 , — „ Ogerska zlata renta 4* 0.... 119 „ 55 „ Ogerska kronska renta 4" 0 97 . 80 . Avstro-ogereke bančne delnice 919 n , Kreditne delnice....... 369 „ — , London vista........ 120 „ 45 a NemSki drž. bankovci za 100 mark 58 , 971 , „ 20 mark.......... 11 „ 79 .. 20 frankov......... 0 „ 55', „ Italijanski bankovci..... 44 „ 25 „ C kr. cekini........ 6 n 67 „ Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Srečko na mesečne obroka po 3 in 6 gld. Cts. fcr. mtrljsk:, j^fc IrtaiM ItJtzn.c*. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1888. lata. Odhod ls Iajnbljaao juž. kol. Proga eas Trblt. Ob 12. uri b m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno; tez Selzthal Ansse. Solnograd; Cez Klein-ReiHm« v Steyr. v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. sjntrsj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Danaj; čez Selztbal v Solnograd ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob II. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Danaj — Os 4. ari 2 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beliak. Celovec. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-0 .stein. Zeli ob jezera, Inoraost, Bregenc, Car h. Genov., Pariz, čez Kioin • Reitiing v Steyr, Line, Budej^vice, Plzenj. Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Lipeko, Danaj vi a Amstetten. — Proga v Movo sassto in v Koeevje. MeAani vlaki: Ob t>. ari 15 m. zjutraj, ob 12. ari t>5 m. popoladne, ob H. ari 30 m zvečer. — Prihod v LJubljano j k. Proga, la Trbiža. Ob 5. uri 46. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten. iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih vam v. Heb*. Marijinih varov, IM/.nja, Badejevic, Solno-gradu, Linca. Stejra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda Linca. 8t*yra, Pariza. Oeneve, Cunha, Bregeia-a. Ino-mosta. ZeMa ob jezera, Lend • Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Poniabla. — Ob 4. uri :>7 m. popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob i), uri 6 m. zv«-iVr osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls BTovega mesta in Ko* oavja Mešani vlaki: Ob 8. ari Iv m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne ia ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k v »aainth Ob 7. uri '23 m. zjutraj, ob H. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. — Prihod ▼ LJubljano d. k. Is Kamnika. Ob ti. ari 56 m. zjatraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob ti. ari 10 m. (1) Reform-česalo „prijatelj žlvallj" je brez dvoma najboljše, v rabi najcenejše česalo. Kariača sa najbolje hrani in na prouzroča nobenih poškodovanj, tudi naj-nežnejše kože, ali vznemirjanja najbolj občutnih žlvallj, odstrani hitro in temeljito prah in nesnago z dlake Ni treba veliko moči, zobje se ne ne zamašijo. Cisti se samo od sebe. Cona za komad 1 gld. Ako se vpošlje gld. 1 20, se dobi poštnine prosto : po povzetju gld. 140. M. FEITH, Dunaj, II.! Taborstrasse 11 B. 301-3 Žrebanje 7a* v soboto! 1. glavni dobitek 100.000 kron gj 2. glavni dobitek 25.000 „ §§ 3. glavni dobitek 10.000 „ H -r\ «1 vi 1 (■■/•4 1 priporoča (240—18) Dunajske srečke a 50 kr. j.c.Mayer v Ljubljani. Janko Klopčič urar v Ljubljani, Prešernove ulice it. 4. Nikelnaste, jeklene, srebrne. Tula amerikanske plarjue. zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, arner. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za manšete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi. Vik jer aa bo kupuje oanajs. Popravila zanesljivo, točno in oanol 10 /žir Alojzij Erjavec crevljarski mojster»Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in aL občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, po&teno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 10 M ibrsfljujtjo. — Vuanjim naročilom mj te priden« nsTM. Dlirkopp Dlana 16 ia leta 1807, prav dobro ohranjen; prevozil sem ž njim komaj 300 km, ima posebno stojalo in talko. Kolo je stalo 180 gld, dam ga za 120 gld. (488) A. ftnmer, Kranj. 20 let star, dobro izurjen v trgovini mešanega blaga, želi vstopiti v mesto ali večji kraj na deželi. (490—i) Naslov pove upravništvo „8lov. Nar.". Avtomatični lovilci ;a množine. Za podgana gld. 2 , za miši gld. 120 Love brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Povsod najboljši vspehi. Pošilja ae proti povzetju. (302-B) 2vX, FEZTH, Dunaj, II., Taborstrasse 11 B. Posredovalnica stanovanj in služeb Oospodske ulice it. 6 im ima veliko izbor služb za navadne in boljše kuharica in natakarica. Išče se bona ali boljša hišina na Ogersko (tudi začetnica), potnina tukaj. Več se izve tam. Deteljno seme predenice prosto, izskuSena travina semena ter najboljda dunajska in erfurtska vrtna semena prodajata (21—60) aKeve-6i6 da X*illog pri „Zlatorogu"« dobro, malo rabljeno, boljši fabrikat, ae po ugodni coni proti gotovini kupi. (4flg-2) Ponudbe na upravništvo .Slov. Nar.* Trgovskega učenca 14—15 let starega, poštenega značaja, ki ae je dobro učil v šoli, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. (486) Karol čoforin, Postojina. Dva slikarska pomočnika išče (489^1) Ivan Grakrr v štebnu, pošta Maleatig pri Beljaku, na Koroškem. za večjo trgovino z mešanim blagom na deželi to viprejme. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (483-2) so revaaattsean, prottn, nsrvosnost, manjkanja spanja ln teka, hrlpa, nsvTalglJa bledloa • hr omaloett, bole att aurb- tonoa, kro, vtrlpanja sroa, tek krši v slavo aatosa, mrs le roka ln >go, moAanJa postolja, kotao bolesni, slabedlteAa sapa, kolika, sobobol, ten-ako bolesni Itd ako aa nosi Felthov pristni patent, slaktro-galv. volta-krit a gld. 1 20. Z ah tavaj ts prospekta a sa-hvalalaal plaaml od noj . FEITH-a, Dunaj, II. Tiborstnssi n3S proda se prostovoljno v Gospodski ulici stoječa jednonadstropna hiša (gostilnica) z velikim dvorom in delavnico, pripravno za vsakega rokodelca, ki dela z ognjem ali pa izdeluje les. — Natančneje pove Josip Metzinger, kotlar v Ptuji. '477-2) Raznovrstni se po oeni prodajo. Več se izve Rimska cesta itev. 2, II. nadstropje. (460-3) ▼ Celovcu, Orlove ulico it. 12 ki je pripravna za mesarski, Špecerijski ali enak obrt, (sedaj špecerijski obrt) se radi odpotovanja pod zelo ugodnimi pogoji (kup 13.000 gld.) _ prodal. Natančneje se izve pri lastnici hiše Mariji Hrallo v Mariboru, Jezdar-sks ulice itsv. 5. (447—g VABIjLO k občnemu zboru »Posojilnice na Vranskem" regiatrovano zadruge z neomejeno zavezo v nedeljo, dne 26. marca 1899 ob 4. uri popoludne. ---«J«W>tjt- Dnevni rodi 1. Poročilo načelstva. III. Volitev načelstva. (484) II Odobrenje letnega računa za 1. 1898. IV. Slučajnosti. Vransko, dne 12. marca 1899. Načelstvo. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice št. 3 izvrSuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palica za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., nogo za omsra od 8 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigsrnike in zdravstvene pipo do najfinejše vrste. Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvrSuje po najnižji ceni. 10 MODERCE natančno po životni meri sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi ® ® <® ® ® priporoča ® @ ® <§£ j§) UEMDI1/ I/ C M R A v Ljubljani, Glavni trg HLlirillV IVLIlalfl m ® štev. 17. @ ®io Skladišče sa modno blago, pozamsntrlje, trakove, čipke, avileno blago, perilo, e o e e g klobuke sa dama, tkana In kratka roba na dabalo in drobno, o e t> e o ******************************* Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik. Olavna trgovina: Stari trg št. 21. Podruinioa: Vegove ulice št. 12. Tu se dobiva 4krst na dan sveže, ukusno, zdravo in alastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržan kruh in prepečenac (Vanille-Zwiebak). V svojih slasčl-čarnloah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pselvom in s finimi pristnimi likerji ter a Varmouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine indljanaks krofe in zavitka a smetano napolnjene. 10 Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli. Tiaatnlna in tlak »Narodne Tiskarna*. K2N B9