PRISPEVEK ZA SPREMEMBO
NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA
Kaže, d:i bo tesnejši stik z vami, dragi bralci, le vzpostavljen in da bomo lahko urejali to rubriko po vaših zamislih. Že v naslednji šte-vilki Naše skupnosti bomo zato napisali nekaj več o območjih v naši občini, kjer je dovoljena gradnja počitniških hišic, saj to — kot kaže— v zadnjem času zanima večje število naših bral-cev. Danes pa nekaj več o prispevku za spre-membo namembnosti kmetijskega zemljišča, kar prav gotovo najbolj zanima vse tiste, ki grade bodisi stanovanjske hiše, bodisi samo-stojno stoječe garaže in končno tudi počitniške hišicc. Mnogitn ni jasno, zakaj morajo po izdaji lokacijskega dovoljenja in pred izdajo gradbe-nega dovoljenja plačati ta prispevek, kljub temu, da so zemljišče kupili kot stavbno.
Odlok o prispevku za spremembo namemb-nosti kmetijskega zemljišča je bil sprejet na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, in sicer zaradi zagotovi-tve sredstev za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti, zlasti pri izvajanju njenih nalog varstva kmetijskih zemljišč. Kot kmetijska zemljišča se po tem zakonu štejejo kmetijska zemljišča iz 2. člena zakona o kmetijskih zem-ljiščih, gozdna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča iz 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanimi stavbnimi zemljišči. (Navedena stavbna zemljišča so po tem zakonu vsa tista zemljišča, ki so po urbanističnem ali zazidal-nem načrtu namenjena za graditev, pa na njih ni zgrajen noben objekt ali pa je zgrajen pomožni objekt, oziroma so na njem izvršena gradbena dela, ki niso dosegia tretje faze, ter tudi tista zemljišča, ki presegajo zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že grajenega objekta.) Če nekdo torej na takšnem zemljišču gradi kakršenkoli objekt, potem se spremeni namembnost kmetijskega zemljišča, na kate-rem objekt leži, in njegova okolica.
— Šesti člen tega odloka pravi, da občinski upravni organ odmeri ta prispevek na zahtevo zavezancev, le-ti pa največkrat odmere ne zahtcvajo. Ali se torej prispevek kljub temu odmeri?
Res je, toda že naslednji, 7. člen pravi, da se plačilo prispevka odmeri pred izdajo gradbe-nega dovoljenja in da le-tega brez dokazila o plačanem prispevku upravni organ ne sme izdati.
—  Ali zapade plačilu tudi nekdo, čigar hiša stoji že dlje časa. pa jo skuša legalizirati? Da. Ce je  nekdo zgradil  objekt  brez  lokacijskega dovoljenja, pa mu je to naknadno izdano, prav tako zapade plačilu prispevka. Če pa lokacij-skega dovoljenja ne dobi, objekt pa se v zem-ljiški knjigi vpiše, odmeri prispevek kmetijska zemljiška skupnosti.
—  Koliko pa ta prispevek znese?
—  Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra površine, in sicer:
—  po 10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov 1. in 2. katastrskega razreda;
—  po 6 din od njiv, travnikov, vrtov in traj-nih nasadov 3. in 4. katastrskega razreda;
—  po 2 din od njiv, travnikov, vrtov in traj-nih nasadov od 5. čio 8. katastrskega razreda.
Prispevek v višini 2 din se plača samoupravni vodni skupnosti SRS ne glede na boniteto in kulturo od kvadratnega metra zemljišča. Ob spremembi namembnosti kmetijskega zem-ljišča v gramoznico ali peskokop je pjispevek petkraten. Če pa na takšnem zemljišču gradijo bolnišnice, šole, vrtce ali gre za organizirano stanovanjsko gradnjo ali za kmetijske proi-zvodne objekte, znaša prispevk po O,50 dina-rja na kvadratni meter, če gre za zemljišče od 5. do 8. katastrskega razreda.
—  Nekateri imajo sorazmerno velike par-cele in prav gotovo z gradnjo enega objekta kmetijsko zemljišče svoje namembnosti v ce-loti ne izgubi. Kako se prispevek obračuna v takem primeru?
Doioči se funkcionalno zemljišče in se odmeri samo tisti del, ki dejansko izgubi, ozi-roma spremeni svojo namembnost. Najčešče je to 500 kvadratnih metrov, lahko pa tudi manj, če je to moč ugotoviti iz posestnega lista.