Spol v jeziku
Ada ViDOVič Muha, Andreja Žele: Predgovor..............................................................125
Ada ViDOVič Muha: Spol - jezikovni sistem in ideologija...........................................127
I Slovnica - slovar
Andreja Žele: Spol v predikaciji....................................................................................141
Tatjana Marvin: O predvidljivosti slovnične kategorije spola v slovenščini.................151
Domen Krvina: Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica
moškemu slovničnemu spolu..........................................................................................159
Gregor Perko: Spol in besedni red v dvoimenskih prirednih zvezah............................171
Mojca Smolej: Anormativizem in dileme inkluzivne slovnice......................................179
Nina Ledinek: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot
slovnična in družbena kategorija....................................................................................189
Saška Štumberger: Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb.........203
Nataša Jakop: Izražanje spola v frazeologiji: samostalniški frazemi med slovarjem
in korpusom....................................................................................................................213
Maria Wtorkowska: O ženskich formach nazw zawodow, tytulow i stanowisk w
j§zyku polskim................................................................................................................223
Hotimir Tivadar: Opis samoglasnikov slovenskega knjižnega jezika z vidika spola
govorečega......................................................................................................................233
Mija Bon, Vera Smole: Narečna sprememba nekaterih samostalnikov moškega in
ženskega spola v množini...............................................................................................243
Tjaša Jakop: Maskulinizacija in feminizacija v srednjesavinjskem narečju..................253
Andreja Legan Ravnikar: Slovnični spol prevzetih samostalnikov v knjižni slovenščini 16. stoletja: od besedilnih virov k slovarju.............................................................263
Irena Orel: Ženske dvojinske glagolske oblike v starejšem slovenskem knjižnem jeziku ...273
Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini..................281
Nada Šabec: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini.. 291 Robert Grošelj: Kontrastivno o jezikoslovnih spolnih kategorijah - slovenska in
italijanska osebna občna imena za javne funkcije..........................................................301
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini
in slovenščini..................................................................................................................313
Petra Stankovska: Slovnični, biološki, generični spol ter sodobna raba v slovenščini
in češčini.........................................................................................................................325
Gašper Ilc, Andrej Stopar: Stilistična (ne)zaznamovanost moških in ženskih
poimenovalnih parov za poklice v angleščini in slovenščini..........................................333
Eva Sicherl: Določitev spola anglizmov v slovenščini.................................................343
II Družbeni vidik
Rastko Močnik: Identitetna politika na univerzi............................................................355
Boris Norman: Pog b A3BiKe vs. reHgep b co3HaHnn (KorHHTHBHtie u co^^o^c^xo^o-
rHHecKne acneKTti).........................................................................................................361
Helena Dobrovoljc, Marko Stabej: Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za
spolno občutljivo rabo jezika..........................................................................................373
Tina Lengar Verovnik, Monika Kalin Golob: Spol med družbo, jezikovno rabo
in predpisom....................................................................................................................385
Simona Kranjc: Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih..................................395
Mira Krajnc Ivič: Spolni stereotipi v informativno-zabavnih spletnih straneh in revijah ...405 Boris Kern, Branislava Vičar: Jezik in transspolne identitete......................................413
Gender in Language
Ada ViDOVič Muha, Andreja Žele: Introduction...........................................................125
Ada ViDOVič Muha: Gender: The Languages System and Ideology.............................127
I Grammar - Lexicology
Andreja Žele: Gender in Predicate Formation...............................................................139
Tatjana Marvin: On the Predictability of Gender in Slovenian.....................................151
Domen Krvina: Imperfective Unmarkedness in Slovene as a Parallel to Masculine
Grammatical Gender.......................................................................................................159
Gregor Perko: Gender and Word Order in Conjoined Binominals................................171
Mojca Smolej: Anormativism and Dilemmas of Inclusive Grammar............................179
Nina Ledinek: Gender in Monolingual General Explanatory Dictionaries
of Slovenian as Grammatical and Social Category.........................................................189
Saška Štumberger: The Dictionary Treatment of Nouns for Naming of Persons.........203
Nataša Jakop: Expression of Gender in Phraseology: Nominal Phrasemes between
the Dictionary and the Corpus........................................................................................213
Maria Wtorkowska: On Polish-Language Feminine Forms of Names of Professions,
Titles, and Professional Positions...................................................................................223
Hotimir Tivadar: A Description of Vowels in the Slovenian Standard Language
According to the Gender of the Speaker.........................................................................233
Mija Bon, Vera Smole: Dialectal Change of Some Masculine and Feminine Nouns
in the Plural.....................................................................................................................243
Tjaša Jakop: Masculinization and Feminization in the Central Savinja Dialect............253
Andreja Legan Ravnikat: The Grammatical Gender of Noun Borrowings
in Sixteenth Century Literary Slovene: From Textual Sources to a Dictionary.............263
Irena Orel: Feminine Dual Verb Forms in the Older Slovene Literary Language........273
Matej Šekli: The Origin of the Adjectival Types bukov and lipov/češnjev in Slovenian... 281 Nada Šabec: The Category of Gender in Slovene and English: Linguistic and Social
Aspects............................................................................................................................291
Robert Grošelj: A Contrastive Look at Linguistic Gender Categories - Slovene and
Italian Names for Public Offices.....................................................................................301
Mladen Uhlik: Gender Marking in Designations of Professions in Russian
and Slovenian..................................................................................................................313
Petra Stankovska: Grammatical, Biological, Generic Gender and its Modern Use
in Slovenian and Czech...................................................................................................325
Gašper Ilc, Andrej Stopar: Stylistic (Un)Markedness of English and Slovenian
Gender-marked Terms for Professions............................................................................333
Eva Sicherl: Gender Assignment of Anglicisms in Slovene.........................................343
II Social Aspects
Rastko Močnik: Identity Politics at the University........................................................355
Boris Norman: Gender in Language vs. Consciousness of Gender (Cognitive and
Socio-Psychological Aspects).........................................................................................361
Helena Dobrovoljc, Marko Stabej: Linguistic Choices in Slovenian Guidelines
for Gender-Sensitive Language Use...............................................................................373
Tina Lengar Verovnik, Monika Kalin Golob: Gender at the Crossroads of Society,
Language Use, and Norms..............................................................................................385
Simona Kranjc: Gender Sensitive Use of Language in Teaching Materials.................395
Mira Krajnc Ivič: Gender Stereotypes in Informational and Entertainment Texts
of Websites and/or Magazines........................................................................................405
Boris Kern, Branislava Vičar: Language and Transgender Identities..........................413
Predgovor
Tematski zbornik Slavistične revije, zamejen s kategorialno lastnostjo spola, prinaša 29 razprav, ločenih glede na težišče analizirane problematike v dve podskupini, prevladujočo slovnično in slovarsko na eni strani ter družbeno na drugi. Potrebno je poudariti, da sta marsikdaj temi prepleteni in da je ločitev pomenila delni poseg v organsko sestavo razprave; v takšnih primerih je pretehtala sporočilna intenca besedila.
V obsežnejšem slovnično-slovarskem sklopu je bila mogoča še notranja časovna členitev, kjer po obsegu zavzema osrednje mesto sodobna (knjižna) slovenščina; z dvema prispevkoma je z vidika spola obravnavana še narečna problematika. Izpostavljenih bo vsaj nekaj temeljnih segmentov tega vsebinsko sicer heterogenega sklopa. - Znotraj slovnične problematike je s stališča sodobne slovenščine analizirana stavčna struktura kot tisto okolje, v katerem se realizira referenčnost slovničnega spola. Primerjalno s Slovensko slovnico je predstavljen Corbettov algoritem določanja slovničnega spola v razmerju z referenčnim. Slovnična kategorija nezaznamovanosti oblike glagolskega vida je med drugim sopostavljena s slovnično nezaznamovanostjo oblike spola. Krhajo se stereotipi razvrščanja oblik v raznospolnih prirednih imenskih zvezah. Inkluzivna slovnica verjetno gradi na potencialnem tako ali drugače ideologiziranem jeziku. -Slovarska tematika izpostavlja leksikografske dileme: spol kot slovnična kategorija glede na aktualno družbeno dogajanje. Uslovarjeni frazemi so že v izhodišču tudi spolno zakodirane poimenovalne enote; prenovitve omogočajo vzpostavljanje realne spolne reference. Glede na novejše gradivo je predstavljeno poimenovanje feminativov v slovenskih slovarjih. Tudi razprava v poljščini obravnava spremembe pri tvorjenju in rabi feminativov, ki so v zadnjem času nastale v tem jeziku.- Posebna razprava je namenjena raziskavi slovenskega govora, kjer je med drugim izpostavljeno dejstvo, da šele 21. stol. temelji na pravilu enakovrednosti gradiva tako ženskih kot moških govorcev. - Narečna vprašanja v zvezi s spolom, kot rečeno, obravnavata dve razpravi, vezani na tematiko prehodov med spoloma zlasti pri občno- in lastnoimenskih poimenovanjih.
Zgodovinski vidik v problematiko spola vnašajo tri razprave. V tem kontekstu je zlasti zgodovinskorazvojna obravnava pomembna za pregled dinamike te kategorialne lastnosti.
Pomemben segment predvsem slovnično-slovarske interpretacije spola vnašajo kontrastivne teme, kjer je slovenščina obravnavana v razmerju do štirih jezikov, dveh slovanskih - ruščine in češčine, romanske jezike predstavlja italijanščina in germanske s tremi razpravami angleščina. - Glede na slovenščino ima ruščina manj feminativov; zaenkrat ostaja odprto vprašanje o znotrajjezikovnih vzrokih, ki naj bi vplivali na omejenost tovrstnega tvorjenja. Z vidika češko-slovenske primerjave je izražen dvom o uspešnosti trenutnih prizadevanj v obeh jezikih z jezikovno intervencijo doseči uravnoteženost po spolu referenčne rabe. Prevlada moške oblike socialnega spola za izražanje javnih funkcij je predvsem v italijanščini razumljena posledično kot kasnejši
126
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
vstop ženske v tovrstno socialno okolje. - Razprave, ki obravnavajo vprašanje jezikovno izraženega seksizma v slovenščini in angleščini, se morajo zaradi tipoloških razlik med jezikoma omejiti predvsem na slovarski segment problematike z družbeno prepoznavnim prizadevanjem za referenčno ustrezno rabo spolnih oblik. Med drugim je opozorjeno tudi na stereotipnost predstav o spolnih vlogah, videzu, značaju, ki spremlja določene feminative kljub njihovi slogovni nezaznamovanosti.
Med razprave, ki izpostavljajo družbeni vidik jezikovnega seksizma, nedvoumno sodi sociološka analiza vzrokov tega pojava, eksplicitno spodbujena s sklepom senata Filozofske fakultete z dne 25. 4. 2018, naj se v pravnih aktih te ustanove z jezikovno rabo uravnoteži razmerje med oblikami za moški in ženski spol. - Tudi s stališča slovenske jezikovne situacije je zanimiv poskus nevtraliziranja konflikta med biološkim, psihološkim in slovničnim spolom, ki naj bi bil v ruščini vzpostavljen umetno; namreč različna poimenovanja za vse tri spolne reference omogočajo izbirnost. - Komentiranje smernic spolno občutljive rabe jezika izhaja iz sedmih dokumentov, ki so za slovenščino nastajali med 1995-2018. Iz pregleda naključno izbranih učnih gradiv za poučevanje slovenščine v osnovni šoli izhaja, da je v učbenikih problematika sicer uzaveščena, vendar pa se s stereotipnimi spolnimi vlogami večinoma ne ukvarjajo. Mediji, zlasti spletni, in revije z informativno-zabavno vsebino vplivajo na krepitev spolnih stere-otipov. Za vzpostavljanje indentitete nebinarnih transspolnih oseb so predstavljeni alternativni jezikovni predlogi.
Tematska številka ponuja nekaj oblikovanih stališč, nekaj popisov aktualnega stanja, nekaj predlogov, vsekakor pa je pomenljiv pokazatelj trenutnega dojemanja in tudi zmožnosti utemeljevanja. Torej še vedno nimamo poglobljenega družbenokritičnega vpogleda, ki bi lahko utemeljil razloge, zakaj naj bi se tako akutne problematike, kot je družbeni spol, lotevali prav na ravni jezika.
Ada Vidovič Muha
ada.vidovic-muha@guest.arnes.si
Andreja Žele
andreja.zele@ff.uni-lj.si
UDK 811.163.6'27'366.52
Ada Vidovič Muha
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani ada.vidovic-muha@guest.arnes.si
SPOL - JEZIKOVNI SISTEM IN IDEOLOGIJA
Jezik je človek v določenem času in prostoru.
Razprava v pretežnem delu razčlenjuje urejevalno načelo jezika, se pravi njegov slovnični, vezivni segment, znotraj katerega ima pomembno vlogo jezikovna kategorija spola; dosega jo z besedilnim aktiviranjem svoje slovarske vrednosti. - Izpostavljeno je kritično razmerje do trenutno aktualnega stališča, da je razgradnja jezikovnega izraza pot do družbene enakovrednosti žensk.
Ključne besede: antropocentričnost spola, jezikovna kategorija, poimenovalno in urejevalno načelo, družbenost spola
The focus of this article is on analyzing the ordering principle of language-that is, its grammatical aspect within which the category of gender plays an important role. It fulfills this role in textual materializations of its lexical value. I examine the critical connection to a current view that deconstructing a verbal expression is a path towards social equality for women.
Keywords: anthropocentricity of gender, language category, naming and ordering functions, social aspect of gender
Ideološko motiviran predznak trenutno aktualnega razpravljanja o vprašanjih družbene enakovrednosti spola se je reševanja teh vprašanj lotil nenavadno: z razgradnjo sistema jezikovnega izraza, se pravi s predlogi, ki želijo postati predpis, kako korektno misliti o določeni temi oz. natančneje - kako to temo izrazno strukturirati, da bo ideološko korektna. Torej: kritično razmišljati o določeni temi, konkretno o družbenem statusu spolov, je možno samo, če razgradim jezik v semantične prafaktoije, ki jim v jezikoslovju pravimo morfemi, in ga potem sestavljam na novo, tako kot mi narekuje novorek. Vendar: vsaj jezikoslovci slutimo, kako dolgo, skozi koliko različnih in specifičnih zgodovinskih in vedno hkrati tudi sodobnih izkušenj je bilo dano iti govorcem, da se je iz najmanjših pomenskih enot stkala specifična mreža, ki smiselno povezuje in s tem sooblikuje pojmovni svet slovarja jezika; tej mreži pravimo slovnica in prav v razgradnjo te mreže, v razgradnjo slovnice posega predlagani novorek. Tudi zato je vreden vse pozornosti.1
1 Stališča glede jezikovne vloge pri vrednostni hierarhizaciji »družbene prepoznavnosti žensk« so ostala identična zapisanim že l. 1997 (69-79; ponatis, 2011, 407-419, s povzemalnim naslovom Družbena prepoznavnost žensk v slovenskem besedotvorju), ko sem objavila razpravo med drugim besedotvorne tipologije obrazil ženskega spola. - Kritičen pregled obravnave tudi družbenega vidika spolske problematike v slovenskem prostoru je predstavila Doleschal (2015: 87-101).
128
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Predvsem v ta segment jezika, v slovnico torej, skušam poseči v določenem, zelo zamejenem obsegu.
1	Problematika spola sodi v dve veliki, vsaj na videz ločeni tematiki: jezikovno-sistemsko poimenovalno in urejevalno, slovarsko-slovnično na eni strani in biološko, problematizirano antropocentrično z vidika družbenega statusa spolnih identitet na drugi. Navidezna ločenost med njima izvira iz dejstva, da se v zvezi s spolom družbeno vprašanje ženske glede na moškega - s tem se bom ukvarjala - kot rečeno, omejuje na izraz, se pravi na jezikovno formo; denotat ostaja v ozadju, kot da ne obstaja, kot da je jezik samo forma. Gre za izrabljanje ali nerazumevanje pojma jezik, saj problematika ne posega v bistvo, se pravi v strukturiranje sveta samega, katerega jezik je njegov odsev.2
2	Kaj so kategorialne lastnosti jezika - vprašanje funkcij
Kategorialna lastnost jezika (dalje KL) ali kratko lahko tudi jezikovna kategorija je krovni zbir tistih denotatov, ki omogočajo razločevalnost in s tem prepoznavnost skladenjske funkcije leksemov, saj njihova zamenjava ali opustitev v prototipski besedilni enoti, stavčni povedi, vpliva na skladenjsko funkcijo leksema (Vidovič Muha, npr. 2006, 2015). Glede na dve temeljni entiteti - prostor in čas - sta nosilca t. i. primarnih kategorialnih lastnosti samostalniška in glagolska beseda. Prav ti dve besedni vrsti sta nosilki tudi dveh temeljnih kategorij - samostalniške (imenske) spola in vezljivostne (intenčno-valenčne) glagolske.
V kontekstu kategorialnih lastnosti je smiselno spregovoriti o sekundarnih skladenjskih funkcijah za nas aktualne samostalniške besedne vrste: konkretno gre za sekundarni izsamostalniški povedkovnik, se pravi za prehod definicijske osebkove funkcije samostalnika z najširšim pomenom vršilca dejanja (procesor) v definicijsko povedkovo (procesno), natančneje, v povedkovodoločilni (slovarskopomenski) del zloženega povedka. Prehod je radikalen - iz vloge vršilca dejanja v vlogo dejanja.
Primerno tej spremenjeni definicijski vlogi samostalnika iz osebkove v povedko-vodoločilno se spremenijo tudi KL. Opozicija konkretno - abstraktno, lastna osebku, se spremeni v samo abstraktno; izsamostalniški povedkovnik je torej vedno abstraktni. S tem se spremeni KL spola v samo formalno, odpade podkategorija človeško - vpra-šalnica kdo, prav tako živo - vedno samo imenovalniška oblika
Vse KL povezuje dejstvo, da je njihov denotat (tudi) vezivni v smislu strukturiranja (gradnj e) smiselnih besedilnih enot. Kot take so temelj na vsebina slovnične problematike jezika, kar pomeni, da sodijo v katerikoli koncept slovnice; izbira naslovnika je seveda tista, ki določa način (metodo) njihove razčlenitve in s tem tudi predstavitve.3
2	Kot celovito poznamo tudi obratni pojav: kultiviran knjižni jezik, se pravi njegova najvplivnejša varianta, je bila izraz tako ali drugače ideološko zamejene stvarnosti.
3	Obravnavajo jih tako ali drugače vse aktualne slovnice, pri nas npr. Toporišičeve, vendar brez opredelitve.
Ada Vidovič Muha: Spol - jezikovni sistem in ideologija
129
2.1 Nezaznamovanost imenskih kategorij - posplošeni denotat
Ena izmed definicijskih lastnosti vseh jezikovnih kategorij, tako imenskih kot glagolskih, je možnost pojavlja v posebne vrste skladenjski opoziciji, ki je ne moremo uvrstiti v preprosto protivno +/- opozicijo; verjetno bi ji bila še najbližja izvzemalna. Gre za skladenjsko razmerje med pojmoma zaznamovano : nezaznamovano, ki se na skladenjski (besedilni) ravni vzpostavlja med vrsto določene kategorialne lastnosti, npr. obliko za moški spol, in abstraktno kategorialno nadpomenko spolskost kot celoto. Posamezni denotat znotraj določene kategorije, ki bi ga lahko označili za morfemsko najmanj obremenjenega, v zvezi npr. s spolom moški spol, številom npr. ednina, sklanjatvijo imenovalnik, v posebnih besedilnih okoliščinah sploh ne vzpostavi reference z vrsto spola, s konkretnim številom, sklonom,4 ampak samo z abstraktnim (splošnim) pojmo kategorialne lastnosti. Ostaja torej homonimna oblika določene skladenjske funkcije, ki temelji na nasprotju zaznamovano - vrsta določene jezikovne kategorije, in nezaznamovano - abstraktna jezikovna kategorija kot celota.5
Lahko rečemo, da gre za sistemizirano možnost besedilne realizacije s skladenjsko ujemalnostjo izraziti celotno abstraktno jezikovno kategorijo. Nekaj vzorčnih zgledov homonimnih oblik:
Imenske kategorije - oblike spolskost - moški spol: Kdo je trkal? Sosed/Soseda, ali leksikaliziran frazem Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.6 Vsak bo dobil nagrado. Študentje in študentke so protestirali.
števnost - ednina: (Vsi) pišite s svinčnikom ali leksikaliziran frazem Vrana vrani ne izkljuje oči;
sklanjatev - imenovalnik ednine: slovarska oblika; osebkov sklon
Glagolske kategorije (oblike) besedilna (ne)aktualnost časa - sedanjik: Sava se izliva v Donavo, ali leksikaliziran frazem gl. zgoraj Vrana ... ne izkljuje ...
slovarski čas, vid - nedovršnik, primer zakrite, na besedotvorje vezane nedovršniške oblike, ko gre za skladenjsko podstavo izglagolskih tvorjenk, npr. zloženk, tip brat-o-mor - (to, da) mori (brata); drv-o-sek - (tisti, ki) seka (drva) (Vidovič Muha: 320 18: 148).
Ostaja vprašanje, zakaj prav te izbrane oblike in ne druge, zakaj pri spolu prav oblika za moški spol in ne srednji. Če odmislimo zgodovinski vidik in upoštevamo samo
4	Stavkotvorna imenovalniška funkcija samostalnika nima sklonske opozicije.
5	V tem smislu je Jakobson s svojimi morfološkimi opozicijami (1971, 1-16) dopolnil fonološke opozicije Trubeckoja. V tem smislu prim tudi Isačenko (2002, npr. 205-263). - Pri nas Toporišič že v 1. izd. svoje slovnice (1976: 202) in kasnejših izdajah zapiše, da je »/m/oški spol slovnično nezaznamovan nasproti ženskemu« (2000: 206).
6	Vendar oziralnik kdor implicira spola tisti, ki ..., tista, ki ..., tisto, ki ...
130
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
sinhroni je že bila izpostavljena misel (Vidovič Muha, 1997: 69-79), da gre morda za izbiro oblik, ki so morfemsko (naj)manj obremenjene; s stališča praktične stilistike bi šlo lahko za neke vrste jezikovno gospodarnost, pri spolu npr. že pri končnici glasovno prazna -01 : glasovno izražena -a, tip sosed-0 : sosed-a, obrazilih uči-tej - tvorjenka 1. stopnje : uči-telj1-ica1 - tvorjenka 2. stopnje ipd.
3 Jezikovnosistemski vidik spola
Spol je imanentna (definicijska) kategorialna lastnost samostalniške besede, samostalnikov in samostalniških zaimkov (Toporišič, 2004: 255). Vse, kar je osebek, je samostalniška beseda, določena s kategorialno pomensko sestavino spola,8 ki je pogoj za prisotnost/odsotnost živosti, človeškosti, pojmovnosti, tudi števnosti kot potencialne skladenjske kategorije števila, sklanjatve kot potencialne skladenjske kategorije sklona, in osebe.9 - Z vidika jezikovnega sistema je spol slovarska kategorialna lastnost samostalniške besede, kot rečeno, z inherentno vrednostjo, kar se potrjuje z dejstvom, da je temeljno delitveno merilo samostalniške leksike prav po spolu. Tudi skladenjsko potenco aktualizira spol s samostalniško besedo, ko ta prevzame za stavčno strukturo definicijsko osebkovo funkcijo - vršilec dejanja, glagol pa prav tako definicijsko funkcijo povedka - dejanje samo. Razlika med kategorialno lastnostjo spola in drugimi (zaenkrat samo imenskimi) kategorialnimi lastnostmi, izrecno sklanjatvijo, je v tem, da ima kategorija spola slovarsko vrednost, ki jo skladenjsko samo aktualizira, sklanjatev10 npr. pa jo mora z različnimi sklonskimi funkcijami v stavčni strukturi šele vzpostaviti.
Lahko povzamemo: spol ima za obe funkciji, slovarsko, se pravi poimenovalno, in skladenjsko - urejevalno, samostojna izrazila: slovarsko funkcijo opravljajo lahko netvorjeni, torej korenski morfemi, tip brat(-0), sestr(-a), dekle(-0), in tvorjeni, priponska obrazila oz. pripone, tip bral(-ec-0), bral(-k-a), deklet(-c-e), oboji vedno s skladenjskim morfemom, končnico.
Spol je torej del slovarske strukture jezika, v poimenovalni vlogi je njegova kategorialna pomenska sestavina, in del njegove stavkotvorne slovnične strukture, v urejevalni vlogi njegova skladenjska enota, končnica.
1 Ničti morfem pri samostalnikih moškega spola je lahko dvopomenski, izraža skladenjsko (končniško)
funkcijo in besedotvorni pomen, npr. vršilca dejanja, tip pek-0 ^ tisti, ki ...
8	Glede na razsežnost pojmovnega polja pomenskih sestavin (semov) uvršča slovarska hierarhija kate-gorialne med najobsežnejše; določa jih še skladenjska stavčnočlenska funkcija, realizirana z ujemanjem. Kategorialne pomenske sestavine predstavljajo torej most med temeljnima entitetama metajezika - slovarjem in slovnico. V slovarski strukturi sledijo kategorialnim še uvrščevalna pomenska sestavina in razločevalne.
9	Več o kategorialnih lastnostih jezika, njihovi vlogi pri oblikovanju stavčno-povedne strukture, o razmerju med besednimi vrstami in stavčnimi členi v Vidovič Muha (2006, 2013, 2015).
10	Sklanjatev - skladenjskomorfemska, končniška, sposobnost samostalniške besede s sklonsko različnostjo izražati vezljivostne sposobnosti glagola, kot so prisojanje - obvezno imenovalniško razmerje, vezava - pogojno obvezno neimenovalniško (glagolska prehodnost), primik - sklonsko definirano načeloma skupaj s predlogom, katerega denotat, krajevni ev. časovni prislov, ustrezno umešča glagolsko dejanje v aktualni prostor oz. čas (Vidovič Muha 2013; 2015).
Ada Vidovič Muha: Spol - jezikovni sistem in ideologija
131
3.1	Slovarski vidik kategorije spola
Znotraj slovarske funkcije je za izražanja spola najproduktivnejši besedotvorni vidik, ki je bil v zvezi s poimenovalnostjo oseb ženskega spola do določene mere že analiziran (Vidovič Muha 1997). V tem kontekstu velja opozoriti samo na dva morda bolj zakrita segmenta:
(a)	Vzporedna tvorba tako moškega kot ženskega poimenovanja je lahko iz glagola, samostalnika, pridevnika; gre za besedotvornosistemsko poimenovalno neodvisnost enega spola od drugega, tip igra-lec-0/igra-lk-a; Kitaj-ec/Kitaj-ka; zdrav-nik/zdrav-nica. Tvoijenki za moško ali žensko obliko se razvrščata na enako podstavo, ločuje pa ju po spolu različno obrazilo s končnico. Tovrstno tvorbo omogoča izglasje besedotvorne podstave, ki je, kot kaže, zvočniško. - Iz vzporedne podstave je včasih možna tudi tvorba vrstnega pridevnika, tip igralski, sicer pa, kot kaže, samo iz podstave poimenovanj moškega spola zdravni-(š)ki (zdravni(k)-ski), pravni-(š)ki.
(b)	Tvorba poimenovanj ženskega spola iz podstave moškega spola je seveda vedno iz samostalnika, tip slovenist - slovenist-ka, župan - župan-ja, dekan - dekan-kal-jal-ical-, slikar - slikar-ka; pri nekaterih poklicih nastaja s poimenovanji ženskega spola zadrega, npr. kemi(č)-*ar-ka. Ta tip poimenovanj eksplicira spolsko zaporedje vstopa v javnost: moškemu spolu sledi ženski. - Tudi tvorba vrstnega pridevnika z obrazilom -ski je v veliki večini vezana na postave iz poimenovanj moškega spola, tip dekan-ski, slikar-ski, general-ski, tudi knjižničar-ski, učitelj-ski, pravni(k)-ski. - Jezik torej omogoča tvorbo vseh poimenovanj ženskih oseb, ki so ali postanejo družbeno aktualna, se pravi, ki imajo ustrezno pomensko referenco.11
Na splošno pa lahko povzamemo: Ne samo z vidika apriorne družbene diskreditacije, ampak tudi z vidika temeljne jezikovne kulture je reševanje vprašanja poimenovanj ženskih oseb samo z okruški, kot bi upravičeno poimenovali ženska priponska obrazila v poimenovalni vlogi, skrajno žaljivo. Kot da gre res za nekaj, kar se v večini primerov priveša na moški spol. Biblijska asociacija je tu na mestu.
3.2	Skladenjski vidik kategorije spola
Ko gre za vezivno, torej skladenjsko (stavkotvorno) funkcijo, so že po definiciji KL lahko samo končniške, izražajo jo torej nesamostojni (vezani) skladenjski morfemi.
Stavčna aktualizacija spola in tudi drugih kategorialnih lastnosti osebkove funkcije se kaže v ujemanju, se pravi v sposobnosti (potenci) samostalniške besede vzpostaviti s skladenjskimi morfemi, končnicami, vezivno tkivo v tem primeru med samostalnikom in glagolom, torej med stavčno aktualiziranim osebkom in povedkom, procesorjem in procesom.
11 Nekaj tipoloških predstavitev poimenovanj po spolu za češčino prim. Šticha idr. (2013, 296-301).
132
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
V zvezi s spolom lahko govorimo o t. i. primarni stavkotvomi ujemalnosti: na prvi stopnji jo povzroča osebek kot konstitutivni stavčni člen za vzpostavitev razmerja z drugim konstitutivnim stavčnim členom, povedkom. - Zanimiva je primerjava s štev-nostjo: izvorno je prav tako slovarska kategorija, za razliko od spolskosti pa jo izraža števnik, podtip pridevniške besede, v stavčni strukturi torej razvijajoči člen, prilastek samostalnika v katerikoli stavčnočlenski vlogi. Ker se končniško izražena ujemalnost števniškega prilastka kaže v privzemanju kategorialnih lastnosti jedrnega samostalnika, bi bilo pri pridevniški besedi mogoče govoriti o t. i. sekundarni stavčnočlenski ujemalnosti.
3.2.1 Stavčna struktura tip Kdo/Kaj je kaj
Antropocentričnost ločuje zaimke tipa kdo, torej samostalniki č+, in kaj pojmovni izsamostalniški povedkovnik, torej č- s formalno (slovarsko) kategorijo spola. Izsamostalniškemu povedkovniku kot definicijsko pojmovnemu12 vedno ustreza vpra-šalnica kaj, torej Kdo je kaj, lahko tudi Kaj je kaj, pri čemer kaj v osebkovi funkciji ohranja opozicijo z kdo, v povedkovodoločilni z denotatom pojmovnosti te opozicije sploh ne more imeti.
Glede na predvidljivost hierarhizacije pojmov, ki jo implicira razmerje med oseb-kovim Kdo/Kaj in povedkovodoločilnim izsamostalniškim kaj v izpostavljeni stavčni zgradbi, je mogoče ločiti (slovarsko)sistemsko raven od besedilne.
(a) Za razliko od besedila se pri slovarju realizira hierarhizacija pojmov, ki temelji na enosmerni zajetosti (inkluzivnosti): pojmovno ožje se vedno razlaga s pojmovno neposredno širšim (Lyons 1980: 300-305; Vidovič Muha 2000 22013: npr. 189-190). Gre za tip
Kdo je kaj, npr. Človek je bitje;
Kaj je kaj, npr. Pes je domača žival; Smreka je iglavec;1'3 Miza je pohištvo.
Zapolnitev obeh vzorčnih tipov je predvidljiva oz. relativno dokončna, saj gre, kot rečeno, za razmerje načeloma neposredne nad- in podpomenskosti. Lahko rečemo, da je tovrstna inkluzivnost obče veljavna, načeloma preverljiva. Zato je zanjo smiselna nezaznamovanost vseh kategorij: glagolskih, ko gre npr. za čas - oblika za povedni sedanjik, samostalniških, ko gre npr. za števnost - edninska oblika, sklonskost imeno-valniška, spol ohranja svojo slovarsko vrednost. - Konotativnost na slovarski (sistemski) ravni ne pride v poštev (terminološki slovarji) oz. je sistemsko predvidljiva (splošni razlagalni slovarji).
12	Pojmovnost (abstraktnost) je ena izmed definicijskih lastnosti povedkovnika. Vsi samostalniki, ki postanejo sekundarni povedkovniki in s tem preidejo v funkcijo povedkovega določila, postanejo pojmovni, tip Sosedje učitelj - uči (Vidovič Muha 2006 idr.).
13	Samo zasnova razlagalnih terminoloških slovarjev lahko dosledno izhaja iz premise, da je pojmovno širše tudi predstavno širše. Za splošne razlagalne slovarje to nujno ne velja, prim. tip Smreka je iglavec : Smreka je drevo. - Jezikovna (slovarska) sistemizacija leksike v monografiji Vidovič Muha (22013: 51-97).
Ada Vidovič Muha: Spol - jezikovni sistem in ideologija
133
(b) Na besedilni ravni pripisujemo določeno dejavnost, lastnost naključno (besedilno) aktualnemu komu (č+) ali ev. čemu (č-). Razmeroma pogost je tip z antropocentričnim osebkom, torej č+, in seveda pojmovnim izsamostalniškim povedkovim določilom, torej č-:
Kdo je kaj: č+ je č-
Osebkov samostalnik (č+) je lahko identificiran z vsaj dvema tipoma izsamostal-niških povedkovnikov (č-), ki ju ločuje, med drugim, delna različnost skladenjskega obnašanja, s stališča spola pa možnost družbenih korekcij jezikovnega sistema. V obeh primerih pa je slovarska zasedenost osebkovega samostalnika (č+) odprta, lahko občno- ali lastnoimenska.
Sekundarni povedkovnik (č-) v povedkovem določilu poimenuje (b1) predvsem značajske lastnosti, navade, vedenjske vzorce:
•	po izvoru so tovrstni samostalniki lahko primarni, netvorjeni ali tvorjeni, lahko pa tudi sekundarni, metaforični iz prvotnih samostalnikov z oznako č+ ali č-;
•	kot sekundarni izsamostalniški povedkovniki se lahko opisno stopnjujejo tudi s prislovi, sicer pa se družijo z lastnostnimi (mernimi) pridevniki stopnje;
•	tako pri č+ kot č- je možna konotativna zaznamovanost, največkrat čustvenost (ekspresivnost), lahko pozitivna ali negativna:
Sosed/Soseda je (velik) kolerik, trma, lenuh; slabšalno čveka, baraba, klepetulja, prismoda; copata; gobezdalo/ekspresivno dobričina; (zelo) učitelj, (zelo) človek.1
(b2) družbeno pridobljene karakteristike - poklici, nazivi, funkcije, status (položaj) ipd.:
•	po izvoru so tovrstni samostalniki lahko samo primarni, netvorjeni ali tvorjeni;
•	nobene vrste stopnjevanje ni mogoče;
•	konotativnost ni mogoča:
Sosedje sodn-ik, predsed-nik, Soseda je sodn-ica, predsed-nica; Sosedje arhitekt, Soseda je ahitekt-ka; Sosedje kemik, Soseda je kemič*-ar-ka; Sosedje akadem-ik, Soseda je akadem-ka,15 akadem-ič*-ar-ka.
Zapolnitev obeh sistemskih vzorčnih tipov (b1 in b2) je naključna, se pravi vezana na besedilne, pragmatične okoliščine, kar potrjujejo kategorialne lastnosti, tudi aktualnost besedilnega časa:
Sosedje/je bil/bo predsednik/učitelj.
Zlasti na ravni tovrstnih, z družbenim statusom identificiranih poimenovanj se aktualizira vprašanje tudi jezikovnoizrazne prepoznavnosti žensk kot tovrstnih subjektov.
14	Prav možnost (opisnega) stopnjevanja sekundarnih izsamostalniških povekovnikov, je pomemben dokaz, da imamo pri povedkovnikih opraviti z drugačno skladenjsko funkcijo kot je definicijska samostal-niška (Vidovič Muha, 2006; 2015).
15	Gre za sistemski, regularni tip, nastal na podlagi vzporedne tvorbe z moškim poimenovanjem.
134
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
V povedkovem določilu, torej kot ime poklica, se lahko pojavlja po spolu nezazna-movana oblika, homonimna z obliko za moški spol, tip soseda je arhitekt. Čeprav je jezikoslovno tudi nezaznamovana moška oblika ustrezna, je smiselno, da se upošteva poimenovanje, ki bo družbeno korektno, se pravi oblika za ženski spol.
Za podtip gre v primerih, ko je v povedkovem določilu lastno ime, osebna identifikacija. Omenili smo že, da lastna imena, za razliko od občnih, niso pojmovno (pomensko) posplošujoča, saj vedno poimenujejo posamezno - ime koga: V tem smislu je vezni glagol biti zamenljiv z imenovati (se), torej Sosed se imenuje Tone Novak z ustrezno vprašalnico Kako se imenuje 'Katero ime ima ...' npr. sosed? 16
4	Osebni zaimki, že po imenu sodeč, so antropocentrični, v celoti za 1. in 2. osebo vseh treh števil, delno za 3., ki pozaimenja, kot vemo, vse samostalniške denotate, seveda tudi tiste z oznako človeško.
Zaimka za 1. in 2. osebo sta edina znotraj samostalniške besede, katerih slovarska kategorialna lastnost spola je neposredno prepoznavna iz vsakokratnih udeležencev govornega dejanja. Slovarsko identifikacijo spola izražata jaz - govoreči, ti - ogovor-jeni, v besedilu ustrezne antropocentrične končnice za 1. in 2. osebo. Zato je tudi njun denotat brez jezikovno (spolsko) modificirajočega vmesnika. Identifikacija zaimkov jaz in ti je samo lastnoimenska, se pravi, da poimenuje posamezno, v primeru besedilne vrednosti osebnega zaimka nujno tudi eno. Prepoznavnost spola je neposredno izkustvena
5	Glede na usmerjenost trenutne javne polemike v zvezi s spolno identiteto predvsem na rekonstruiranje jezikovnega izraza, se pravi zrcalne podobe življenjske realnosti, naj bo ta dodatek bolj v razmislek o bistvu vprašanj, ki izhajajo iz razmerja med ženskim in moškim svetom.
Veliko je poglobljenih analiz o ženski v literaturi, o ženskem avtorstvu umetnostnih besedil in s tem povezanim ženskem principu, manj oz. zelo formalistično - t. i. ženske kvote v različnih (političnih) telesih - pa se razpravlja o ženskem principu v tistem segmetu realnega javnega življenja, ki diktira moč, oblast kot refleks na kapitalu temelječe ideologije, tudi v politiki. - Površinsko je prizadevanje, naj ženska vstopa v svet, katerega vrednostni sistem je izoblikovan na principu moškega razumevanja sveta. Socialna sposobnost in iz tega izvirajoči socialni status ženske se vrednoti v glavnem po tem, v kolikšni meri je sposobna privzeti načela javnega, po moškem principu izoblikovanega sveta. Velik dodatni napor je potreben ženski, ki vstopa v ta svet in poskuša biti v njem uspešna. - To seveda ni vprašanje samo slovenskega prostora, to je temeljno vprašanje sodobnega, aktualnega koncipiranja vrednostnega sistema javnega življenja, ki nam kroji usodo. Katero sestavino njegove trikomponetnosti kapital - moč - oblast vrednostno oblikuje ženska? V kateri se vrednostno, bolje enakovredno srečujeta moški in ženski princip? Sploh v kateri?
16 Povedkovodoločilna razločevalnost v smislu vrednosti zaimka kdo (č+) za izsamostalniški povedkovnik, kot to navaja Toporišič (2000: 308), ne more biti relevantna, saj je ime pojmovni samostalnik.
Ada Vidovič Muha: Spol - jezikovni sistem in ideologija
135
Kaj je mogoče storiti? Razkrajanje takšnega sveta - s čim, s katerimi ženskimi koncepti? Jasen odgovor na ta vprašanja bo terjal tudi jasen izraz, saj jezik je vendar celota; larpurlartizem, mimikrija zavožene ideologizacije družbe - vse to prek omejitve socialnega statusa tistih subjektov, ki so v predstavljenem vrednostnem sistemu družbe, se pravi žensk, zapostavljeni. Nenavadno je, da skušamo spreminjati družbeni status polovice človeštva tako, da umujemo, kako bi razbili jezikovni izraz, ki pač samo zrcali skrivenčeno realnost.
Pred več kot dvajsetimi leti sem zapisala: »Morda pa nam bo sčasoma le uspelo preurediti vrednostni sistem naše družbe v smislu celovite integritete človeka. Jezik bo najzanesljivejše znamenje vsakršnih sprememb - pustimo mu njegovo temeljno vlogo in ne razbijajmo zrcala, če nam naša podoba ni všeč.« (1997: 69-79).
Povzetek
1	Problematika spola sodi v dve veliki, vsaj na videz ločeni tematiki: jezikovno-sistemsko - poimenovalno in urejevalno, se pravi slovarsko-slovnično na eni strani, in biološko, problematizirano antropocentrično z vidika enakovrednosti družbenega statusa zlasti ženskih in moških oseb.
Navidezna ločenost izvira tudi iz dejstva, da se v zvezi s spolom družbeno vprašanje ženske glede na moškega, omejuje na izraz, se pravi na jezikovno formo; denotat ostaja v ozadju, kot da je jezik samo forma. Pomanjkljivo je zavedanje, da moč besede ne izhaja iz razgradnje jezikovnega izraza, iz takšne ali drugačne kompozicije morfemov, ampak iz prizadevanja po spreminjanju okolja, ki ga jezikovni izraz odseva.
2	V zvezi z jezikovnosistemsko problematiko spola, temeljne kategorialne lastnosti samostalniške besede, moramo izhajati iz spoznanja o njenih dveh različnih skladenjskih vlogah v minimalni osebkovo-povedkovi stavčni strukturi: iz vloge osebka na eni strani in na drugi iz vloge povedkovega določila, ko ta nastane iz samostalnika. Osebkovo mesto je definirano z vsemi skladenjsko aktualiziranimi kategorialnimi lastnostmi samostalniške besede, se pravi spolom s človeško +/-, živo +/-, številom, sklonom, tudi z opozicijo konkretno : abstraktno. - Pri sekundarnem izsamostalniškem povedkovniku v povedkovem določilu, se pravi pri glagolskem segmentu stavka, moramo upoštevati dejstvo, da je tovrstni povedkovnik lahko samo pojmovni (abstraktni); gre pač za slo-varskopomenski del t. i. zloženega glagola v povedkovi funkciji.
Jezikovne kategorije kot prepoznavne lastnosti posameznih besednih vrst v funkciji stavčnih členov določa referenčna binarnosti v smislu zaznamovano - nezaznamovano: v prvem primeru gre za poimenovanje vrste znotraj posamezne kategorije, npr. oblika za moški spol ne glede na antropocentričnost referira s slovarskim in skladenjskim denotatom samostalnika moškega spola, v drugem primeru ista oblika izraža samo (skladenjsko) ujemalnost s katerimkoli samostalnikom ne glede na slovarsko referenco spola. - Družbeno poseganje v vrednostno urejanje poimenovanj poklicnih in drugih javnih položajev žensk je mogoče, ko gre za slovarski segment problematike: poimenovalni
136
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
vzorci tako za ženske kot moške sodijo v jezikovni sitem. Tvorba poklicnih in drugih družbeno izpostavljenih ženskih poimenovanj je jezikovnosistemsko odprto, zahteva samo družbeno doslednost rabe. Drugače je, ko gre za slovnično, vezivno funkcijo jezikovnih kategorij in seveda tudi spola. Pri vseh kategorialnih lastnostih, torej tudi pri spolu so to sistemizirane oblike, ki ustrezajo nezaznamovanosti jezikovnih kategorij - spola, števila, pri glagolu časa idr.
Viri in literatura
M. A. K. Halliday, 1994: An Introduction to Functional Grammar. London, Melbourne, Auckland: Edward Arnold.
A^eKcaHgp B. Hcahehko, 2002. Teopun 3HanenuH e cucmeMe $yH^uonan.bHou ^paMMamuKu. MocKBa: PAH.
[Aleksandr V. Isačenko, 2002: Teorija značenija v sisteme funkcionaFnoj grammatiki. Moskva: RAN.]
Roman Jakobson, 1971: Zur Struktur des russischen Verbums. Selected Writings. The Hague - Paris: Mouton. 3-16.
Ursula Doleschal, 2015: Genderlinguistik in Slowenischen. Möglichkeit und Grenzen einer Genderfairen Sprache. New Approaches to Gender and Queer Research in Slavonic Studies. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag.
František Štccha idr., 2013: Akademicka gramatika spisovne češtiny. Praha: Academia.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimeno-valne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. 33. SSJLK. Zbornik predavanj. Ur. A. Derganc. Ljubljana: FF. 69-79.
Ada Vidovič Muha, 2006: Kategorialnost leksemov med slovarjem in slovnico = On the categorialness of lexemes between lexicon and grammar. V: Slovensko jezikoslovje danes = Slovenian linguistics today. Ur. A. Vidovič Muha. Slavistična revija 54/4 (pos. št.). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 23-42, 377-99.
Ada Vidovič Muha, 2015: Propozicija v funkcijski strukturi stavčne povedi: vprašanje besednih vrst. Slavistična revija 63/4. 389-406.
Summary
1 Questions of gender fall under two large, seemingly separate topics: on the one hand, language's naming and ordering system-that is the lexical and grammatical-and on the other, the biological, anthropocentrically problematized from the standpoint of social status, especially of female and male individuals.
Ada Vidovič Muha: Spol - jezikovni sistem in ideologija
137
The apparent separation also stems from the fact that being linked to gender, the social question of male-female is limited to terms-that is, to language forms; that which is denoted remains in the background, as if language is but a form. There is a flawed idea that a word's force does not derive from deconstructing an expression into various composite morphemes but from endeavoring to change the environment reflected in an expression.
2 As relates to language system questions of gender and the fundamental category features of a nominal word, we must proceed from knowledge of its two differing structural roles in a minimal personal utterance sentence structure: on the one hand, from the role of the subject; on the other, from the role of the predicate when it is a noun. The place of the subject is defined by all structurally manifested category features of a nominal word-that is, by gender and human +/-, animate +/-, number, and case, as well as by the oppostion concrete-abstract. In the presence of a secondary nominal predicate in a predicate complement-that is, in the part of a sentence with a verb, we must take into account the fact that this type of predicate is only an abstract lexical component of a so-called compound verb with a predicate function.
The referential binary marked-unmarked determines language categories as identifying features of individual word types in their functions as parts of a sentence: in the first instance, it is a matter of naming types withing an individual category-for example, the masculine gender form, regardless of anthropocentricity, references lexically and by declension a masculine gender noun. In the second instance, the same form expresses only (by declension) a connection with any noun regardless of lexically referenced gender. Social manipulation of the evaluative ordering of the names of women's professional and other public positions is possible when it is a matter of the lexical aspects in question: naming patterns belong to the language system. The creation of professional and other socially established names is open in a language system. Only consistent use in society is required. The lexical, conjunctive function of language categories, including, of course, gender, is another matter. For all category features, among them gender, these are systematized forms that support the unmarkedness of linguistic categories-gender, number, verb tense, etc.
138	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
I SLOVNICA - SLOVAR
UDK 811.163.6'366.52'367
Andreja Žele
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani andreja.zele@ff.uni-lj.si
SPOL V PREDIKACIJI
Namen prispevka je na kratko predstaviti in utemeljiti, zakaj je znotraj jezika oz. v našem primeru v slovenščini, možna celostna izrazitev referenčnega spola le na poimenovalni ravni, medtem ko skladenjska oz. slovnična razmerja v procesu upovedovanja in s ciljem jasnega sporočanja zahtevajo prevlado slovničnega ujemanja, ki lahko ohranja najvišjo možno skla-denjskopomensko razločevalnost leksike in s tem tudi jasnost ubesedenega.
Ključne besede: spol, referent, ujemanje, slovnične kategorije
This article aims briefly to present and explain why the integrated expression of referential gender within a language, in this case, Slovene, is only possible on the denotative level. It further clarifies why in the process of clause formation, syntactic or grammatical relations, whose principal purpose is clarity of communication, strictly favor grammatical agreement to maintain the highest possible level of syntactic-semantic lexical distinction, as well as clarity of the verbalized load.
Keywords: gender, referent, agreement, grammatical categories
1 Ujemanje znotraj predikacije je sprožilo tudi vprašanje izražanja spola v slovenščini. Spol v oblikoskladenjski rabi izražajo tudi glagolske oblike. In te oblike so razložljive tako slovnično kot pragmatično;1 kompleksnost spola kot kategorije je, da mora pri določenem segmentu poimenovanj za človeškost oz. živost vzpostaviti razmerje med jezikovnim (slovničnim) in referenčnim zunajjezikovnim (družbenim) pojmovanjem.2 Torej poimenovalna in sporočanjska vloga jezika je, da z referenčnim3 zunajjezikovnim razmerjem v družbi vzpostavlja vzporedno soodvisnost dveh sistemskih celot: družbenega in jezikovnega sistema. Vendar ta nujna soodvisnost ne pomeni tudi istega načina in zmožnosti izražanja razmerij znotraj posameznega jezika; cilj jezika je zlasti nedvoumno, celovito in natančno sporočanje in za to uporabi vsa razpoložljiva razlikovalna sredstva. Torej zaradi pisnega in govornega izražanja oz. sporočanja morajo biti poimenovanja vseh referenčnih in nereferenčnih predmetov, bitij in pojavov tudi oblikovno-pomensko opredeljena, ker le tako se lahko umestijo v oblikoslovno-skladenjski sistem jezika in znotraj njega zavzamejo dovolj razločevalne vloge in razmerja, ki omogočajo sporočilno dovolj natančna in jasna besedila. Torej
1	Pomembna je pripomba (Kunst Gnamuš 1989/90: 15), da razlika v paradigmatiki ženskih in moških sklonskih oblik ni motivirana pomensko, ampak pragmatično.
2	V slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (42000 : 266) sta pomenski kategoriji živost in človeškost pomenljivo opredeljeni kot podspola. Škoda, da nista ti dve kategoriji v slovnici bolj problemsko obdelani ravno z vidika spola, saj avtor eksplicitno napiše, da zaslužita več pozornosti, ker »sta del problematike spola sploh« (Toporišič 1981: 82).
3	V prispevku uporabljam mednarodni poimenovanji referent za nanosnika in referenčni spol za t. i.
naravni (nanašalni) spol, ker sta zaenkrat predstavno ustreznejši.
142
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
kategorija spola ima svojo vlogo najprej znotraj pojmovno-pomenske zgradbe leksema, potem pa se prenese in izraža še v skladenjskih razmerjih, in v skladnji vlogo zgolj-pomenskega spola prevzame slovnični oz. skladenjski spol.4 Slovnični spol pa teži k sistemski vključitvi, zapolnitvi in dovolj razločevalni izrazitvi vseh možnih razmerij;5 torej s končniško razločevalno rabo teži k nedvoumnosti oz. natančnosti sporočanega brez vrednotenjskih oznak.
2 Predikacija
Predikacijo tu pojmujem kot aktualno dinamično dvosmerno determinacijo (Popela 1968: 119-120), ki je v procesu upovedovanja osnovna zgradbena (stavkotvorna) prvina stavčne povedi. Dvosmernost predikacijskega razmerja omogočata statična determinacija z jedrnim osebkom, ki dejanju v povedku ujemalno določa osebo, spol in število, in dinamična determinacija z jedrnim povedkom, ki osebku kot vršilcu ali nosilcu vezavnovezljivostno prisoja neko dejanje ali stanje, in to nestalno oz. aktualno dejanje ali stanje je na osebek vezano tudi z vidika časa, načina in naklona. Osrednja slovnična kategorija osebka, navadno imenovalniškega, je oseba kot prvenstveno sa-mostalniška kategorija, ki je kot glagolska oseba hkrati tudi ujemalna lastnost glagola;6 slovnično-pomensko je določana s spolom (hkrati z živostjo+/- in človeškostjo+/-) in številom (hkrati s števnostjo+/-) osebka. Z vidika povedi oz. upovedovanja pa je oseba tudi ključna aktualizacijska kategorija (Novotny 1979: 293),7 saj vsak glagol že z vidika formalne stavčnočlenske organizacije teži k uporabi osebne glagolske oblike.8
4	Spol v slovenščini se je že večkrat opredelil »inherentna kategorija oblikoslovno-skladenjskih pravil, ki omogočajo izražanje sintagmatskih razmerij in besedilne povezanosti, hkrati pa opravlja prikazovalno (reprezentacijsko) vlogo. [...] Opraviti (pa) imamo z nesorazmernim razmerjem med slovničnimi in prikazovalnimi (reprezentacijskimi) pravili« (Kunst Gnamuš 1994/95: 255).
5	Slovnični spol kot oblikoskladenjski pojav omogoča največjo razločevalnost in neprekrivnost, in hkrati zaradi neprekrivnosti tudi največjo vključevalnost (prim. Tafra 2005: 83-98).
6	Opredelitve v Slovenski slovnici (42000: 272) umeščajo kategorijo osebe med samostalnik in glagol in vsaj preveč prikrito pod naslovom Inherentne kategorije sklonljivega (266) s samo drobnim nadnaslovom Kategorije samostalniških besed — inherentne nad črto na strani 267je oseba predstavljena kot samostalniška kategorija: »Oseba je slovnična kategorija, odsevajoča sporočanjsko razmerje med udeležencema pogovora (izmeničnima tvorcema in ogovorjencema) ter neudeležencem pogovora. [...] Glagolska oseba je ujemalna lastnost glagola glede na osebne zaimke. Oseba pri glagolu izraža tudi odsotnost osebe (v imenovalniški obliki).« Kot samostalniška kategorija je oseba eksplicitno opredeljena v Slovenskem leksikalnem pomenoslovju (Vidovič Muha 2000: 33): »Oseba kot kategorialna lastnost samostalniške besede je neposredno vezana le na 1. in 2. osebo - tvorni prvini govornega dejanja, vedno človek kot udeleženec govornega dejanja z osebnim lastnim imenom; 3. oseba je vse, kar ni 1. in 2. oseba [...] V tem smislu je 3. oseba pomensko najsplošnejša (ekstenzivna), na ravni kategorialnih pomenskih sestavin jo določa spol, ev. podspol.«
7	Jiri Novotny (1979: 293) po zgledu teorije členitve po aktualnosti kategorijo osebe iz ujemalnega pre-dikacijskega razmerja prestavlja tudi na ravnino upovedovanja, in sicer kot tudi aktualizacijsko kategorijo »kategorie aktualizačni« v izhodišče členjenja po aktualnosti.
8	Slovenska slovnica (42000: 576) glagole, ki imajo vršilca dejanja ali nosilca poteka ali stanja, imenuje »prisojevalni glagoli«. J. Toporišič (1982: 157) v povezavi z opredelitvijo prisojevalnega razmerja uporabi tudi opredelitev »medsebojno oblikovno razmerje osebka in povedka« (1982:157).
Andreja Žele: Spol v predikaciji
143
2.1 Torej predikacijsko oz. prisojevalno razmerje ravno zaradi stavkotvornosti ni in ne more biti (zgolj) enosmerna določna odvisnost v smislu statičnih determiniranih sintagem v smislu samostalniških zvez s samostalnikom kot jedrom in pridevnikom kot prilastkom - v čeških slovnicah se v teh primerih ponavlja opozorilna trditev, da »predikace neni determinace«.9 V prisojevalnem razmerju je bistvena izhodiščna samobitnost tako osebka kot povedka, ki vzpostavljata obojesmerno oz. vzajemno slovnično-pomensko odvisnost.10 Na ravni stavčne povedi o nadvladi predikacijskega prisojevalnega razmerja odloča ravno večja stavkotvorna trdnost obojesmerne vezi,11 ki vključuje tudi usmerjeno namero kot dinamično aktualnost, ki jo s kategorijami časa, naklona in načina ob osebek z osebo vnaša povedek in tudi formalno potrjuje z osebnimi glagolskimi oblikami v zgledih kot Otroci pojejo - Pojejo - Poje se (nasproti enosmernemu ujemanju v npr. samostalniški zvezi ali t. i. statični sintagmipojoči otroci);11 zato je navadno osebek imenovan kot pomensko izhodišče stavka in kot nosilec prisojanih lastnosti, ki določa ujemalno obliko povedka glede na osebo, število, spol in sklon povedek pa je kot pomensko jedro stavka oz. vsakega t. i. predikacijskega akta13 prisojevalec kategorij časa (aktualnost +/-) in naklona (resnično +/-).
3 Spol: slovnični in referenčni (naravni). V bistvu lahko govorimo samo o referenčnem (naravnem) spolu, ki se v jeziku izraža z različnimi končnicami, ki so nujne zaradi vzpostavljanja skladenjskih (slovničnih) razmerij. Del izbora končnic je soodvisen od referenčnega spola, preostali del izbora končnic za neživo predmetnost in pojavnost, ki je tako pojmovno kot pomensko tudi povezan z določenim družbenokulturnim okoljem, pa se zlasti primerjalno oblikovno uskladi s siceršnjimi morfonološkimi zmožnostmi jezika (tj. nekakšna izkušenjska analogija rabe oblik). Prav nujnost vzpostavitve končni-škega razmerja v skladnji je pomenila tudi nujnost vzpostavitve t. i. slovničnega spola
9	Če upoštevamo še veljavno delitev na tri temeljna skladenjska razmerja (Ružička 1959: 12-13): -predikacija ali predikativna sintagma oz. slovenjeno kot 'prisojevalni ali stavčni sestav oz. prisojevalno ali stavčno razmerje' za »prisudzovaci čiže vetny sklad«, - determinacijska sintagma oz. slovenjeno kot 'določevalno razmerje' za »určovaci sklad«, - koordinacijska sintagma oz. slovenjeno kot 'koordinacijsko razmerje' za »prirad'ovaci sklad«.
10	Ta vzajemna povezanost osebka in povedka je navsezadnje lepo kaže v biti-stavkih, kjer se za vzpostavitev razmerja med osebkom in njemu prisojano aktualno vsebino vse ali pa večina slovničnih kategorij osebka in povedka (oseba, spol, število in sklon; čas in naklon) navadno prenese na nepolnopomenski glagol biti, ki kot slovnična vez vzajemno povezuje osebek s povedkom in obratno, npr. Ta človek bi bil lahko / še bo prava ikona ipd.
11	Jiri Novotny (1979) to vzajemno odvisnost prisojevalnega razmerja predstavlja tako na pomenski kot slovnični ravnini. Na pomenski ravnini s stavčnega vidika povedek uveljavlja svojo vezljivostno nadvlado, hkrati znotraj zveze osebek - povedek predstavlja osebek neko aktualizacijsko izhodišče upovedovanja, ki ga povedek samo še dodatno pomensko določa. Na slovnični ravni je spet nosilec vezljivosti povedek, ki vezavno organizira vse stavčne člene, hkrati pa je znotraj zveze osebek - povedek tudi osebek izhodiščni nosilec kategorij kot oseba, spol, število, sklon, ki jih ujemalno prevzema povedek.
12	O tem podrobneje Jaroslav Popela (1968: 119-122).
13	Na ravni stavčne povedi in nadpovedne skladnje se t. i. »predikačni akt« izhodiščno uresničuje s povedkom kot osrednjo stavčnočlensko vlogo in njunima kategorijama časa (aktualnost +/-) in naklona (resnično +/-), na sporočilni ravni pa povedek lahko ostane neizražen, npr. vzlik Čudovito!, napis Kruharna ipd. (Grepl, Karlik, 1998: 415).
144
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
(nasproti referenčnemu oz. naravnemu spolu);14 t. i. slovnični spol ni torej nič drugega kot slovnično (oblikoskladenjsko) razmerje končniškega ujemanja oz. kar slovnično ujemanje.15 Tako z vidika končniških oblikoskladenjskih razmerij lahko govorimo kvečjemu ali zgolj o končniški razlikovalnosti, ker mora jezik končniško zajeti vsa poimenovanja za referenčne in nereferenčne vsebine, tj. človeške, žive in nežive, in med slednjimi tudi izmišljene. In za vzpostavljanje hierarhičnih razmerij v jeziku naj bi bila izhodiščno nezaznamovana tista jezikovna oblika,16 ki v rabi omogoča (naj)večje izrazno razlikovanje in hkrati vključevanje - in z vidika referenčnega spola so spolske oblike za moški spol izhodiščno najbolj nevtralne in hkrati najbolj vključujoče tudi za ženski spol; slednje se potrjuje tako na morfemski (oblikotvorni in besedotvorni) kot na skladenjski ravni. In jezik kot sistem hierarhičnih razmerij že po svojem obstoju teži k vključevalnosti, ker z izključevalnostjo bi sam sebe negiral oz. samoukinjal. Nasprotno je referenčni spol vezan na naše zaznavne in spoznanjske zmožnosti, kar se povedno pokaže že pri živalskih poimenovanjih, ki, v nasprotju s človeškimi, pogosto nimajo posebnega oz. razlikovalnega poimenovanja za bitje ženskega ali moškega spola.
Lahko povzamemo, da o prekrivanju ali križanju slovničnega in referenčnega spola lahko govorimo samo na ravnini poimenovalnih zmožnosti, medtem ko na skladenjski ravnini, tj. na ravnini slovnice, lahko govorimo o slovničnih razmerjih, ki znotraj slovničnega ujemanja vključujejo in upoštevajo spolske oblike; slovnično oz. končniško neujemanje pa opozori tudi na vzporedno pomensko ujemanje v primerih kot Dekle se je tja zatekla/zateklo po pomoč (nasproti Dekleta so predstavila pester in raznolik program).
3.1 Spol v soodvisnosti z drugimi kategorijami. Na spol kot slovnično-pomensko kategorialno lastnost vseh poimenovanj so vezane kategorialne pomenske sestavine človeškost, živost in števnost. V upovedovanju se pomenska kategorialnost spola (s človeškostjo+/-, živostjo+/- in števnostjo+/-) prilagaja skladenjskim oz. slovničnim lastnostim spola (sklon, število), slovnična oz. skladenjska razmerja pa se vzpostavljajo s končniškimi oblikami, ki tudi izrazno združujejo osebo, spol, sklon in število poimenovanega. Predikacijsko razmerje torej sooblikujejo vse zgoraj naštete pomenske in slovnične kategorije, od človeškosti/nečloveškosti, živosti/neživosti in števnosti/ neštevnosti do spola, sklona, števila; tudi zato tovrstno združeno izražanje kategorij v isti končnici ne more imeti neposredne povezave zgolj z referenčnim spolom in ne more oblikovnorazločevalno izražati zgolj njega - ujemanje ni privilegij izražanja zgolj spola.
14	Ankete, izvedene sicer na zgledih v hrvaščini, opozarjajo na tudi siceršnje slabo razumevanje in posledično prepoznavanje slovničnega spola in s tem tudi na slabo razlikovanje med referenčnim spolom in slovničnim spolom (Tafra 2007). Avtorica išče vzroke za to v 1) neločevanju dejanskega pomena leksema od njegovih slovničnih lastnosti, 2) neprepoznavanju števnih in neštevnih samostalniških poimenovanj, 3) neločevanju novotvorjenke od zgolj nove oblike določene tvorjenke in v 4) nezmožnosti ugotavljanja slovničnih lastnosti iz skladenjske rabe.
15	Terminološka enota »slovnični spol« je v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 289) opredeljen kot »lastnost samostalniške besede, da na pridevniške besede vpliva v smislu oblikovne enakosti (ali vrste).«
16	Tu se mi zdi bistveno opozorilo, da je treba pojem nezaznamovanosti razumeti kot nerelevantnost in nevtralnost določene kategorije, ne pa si npr. nezaznamovano rabo moške spolske oblike razlagati kot odsotnost informacije o ženskem spolu (prim. A. Vidovič Muha 2006: 34).
Andreja Žele: Spol v predikaciji
145
4 Spol (slovnični in referenčni) v slovenski predikaciji17
Spol v predikaciji sproži vprašanje tako pomenskega kot oblikoskladenjskega ujemanja med udeleženci in povedjem. Referent oz. referenčna vsebina se pretežno izraža (že) v pomenu poimenovanja, končnica pa združuje zlasti slovnične oz. skladenjske kategorije. Tako referenčni spol poudari pomensko ujemanje, slovnični spol pa slovnično (končniško) ujemanje.
4.1 Možnosti izražanja znotraj predikacije odpirajo kategorialno triado oseba -čas - način.
4.1.1	Z osebo je poudarjena tudi vloga živosti in človeškosti. Z vidika referenčnega spola so vsespolski oz. splošnospolski osnovni zaimki kot kdo, kaj, jaz, ti. Pri sporočanju ali nagovarjanju javnosti bi najvišjo stopnjo spolske nevtralnosti dosegli z določenimi končniškimi glagolskimi oblikami, in sicer s 1. osebo množine in 3. osebo ednine srednjega spola in z dodanim se, ki izraža nedoločeno osebo oz. splošnega vršilca.
4.1.1.1	Tudi povezanost spola s števnostjo se jasno kaže ravno v predikacijskem razmerju, npr. Škarje so potrebne za pravilen razrez, Grmovje se je razraslo tudi na sosednje parcele, Jelenjad je do lani delala škodo na poljih, Iz vejevja je sčasoma nastalo uporabno dračje ipd.
4.1.1.2	Z vidika ujemanja je posebnost neimenovalniški osebek. Odsotnost, umik ali nedoločnost referenčne osebe se izraža z osebno glagolsko obliko v tretji osebi srednjega spola ednine, lahko tudi z dodanim zaimenskim morfemom se, npr. Govori(lo) se (je). To so lahko osebkove zveze s števnikom in množinskim rodilnikom Pet/Nekaj ljudi je šlo (v sr. sp. edn.) nasproti samostalniškim odnosnicam v Skupina/Večina ljudi je šla (ž. sp. edn.). Pomenljivo je, da neimenovalniški osebek s povedkom ne uvaja prisoje-valnega razmerja in hkrati s tem v povedku tudi ni potrebe po izražanju referenčnega osebka, npr. Ljudi ni bilo, Ljudem se je zazdelo, da [...], Tonetu se je stožilo po [...], Z njimi se je težko sobivalo ipd.
4.1.2	Poudarjena vloga časa. Sedanjiška oblika glagola (z vsespolskimi oz. sploš-nospolskimi osebili kot končniškimi morfemi) je spolsko nevtralna, ker neposredno ubesedovana konkretna sedanjost ne potrebuje spolske identifikacije, npr. Jaz grem, Ti greš, On(a) gre, Midva/medve greva, Mi/Me gremo itd.
S pragmatičnega vidika in z vidika izražanja referenčnega spola je pomenljivo, da sedanjiške oblike zaradi upovedovanja neposredne komunikacije nimajo potrebe izražati spola govorca, medtem ko zložene glagolske oblike za preteklik ali prihodnjik z opisnim deležnikom vedno izražajo tudi spol; spol je torej glede na osebo in čas (nesedanjik) drugotna vzporedna izrazna potreba.
17 Aktualna raba navedenih zgledov je preverjena v korpusu Gigafida. Upoštevana je bila tudi dosedanja obravnava na slovarskem portalu Fran = Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
146
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
In tu je treba poudariti, da je v slovenščini edina needninska oblika opisnega deležnika, ki lahko označuje vse spole (m. sp. mn., ž. sp. dv., sr. sp. dv.) tista na končnico -i, zato kot vključujoča in hkrati dovolj razločevalno deluje tudi pri označevanju spolsko mešanih skupin v primerih Možje in žene so šli, Žene in otroci so šli (nasproti npr. Žene in dekleta so šle) ipd.18
4.1.2.1 Z vidika števila je treba omeniti še vikanje kot socialnozvrstni in stilski pojav. To, da je končnica -i zlasti slovnični končniški morfem za needninskost, potrjuje vikanje. Zložena glagolska oblika moškega spola množine za preteklik se pri vikanju uporablja za neposredno ogovarjanje posameznika: Vi niste vedeli, da se pripravlja ovadba zoper vas, dokler niste prižgali televizije?, Nam morda lahko poveste nekaj značilnosti obeh pasem in katero bi vi priporočili štiričlanski družini v blokovskem naselju (blok ima dvigalo). Prvenstveno slovničnost množinske končnice -i za ogovarjanje posameznikov navsezadnje potrjuje tudi pogovorno (pol)vikanje, ki končnico -i v opisnem deležniku zamenjuje s spolsko končnico, ustrezno referenčnemu spolu nagovorjenega, npr. Kje ste hodil-0/-a?.
4.1.3 Z vidika načina se z umikanjem vršilca ali nosilca iz osebkove vloge umika tudi jasno spolsko izražanje dejanskega referenčnega spola, npr. Zaprli so pet fantov ^ Zaprlo se je pet fantov ^ Pet fantov je bilo zaprtih / Pet fantov je bilo zaprto19; spolsko nevtralizacijo napoveduje tudi vprašalnica in celotna vprašalna poved Kaj se je zgodilo? ali Kaj je bilo?, raba deležnikov pa izraža pretvorbeni prehod med dejanjem, stanjem in lastnostjo. Podobne rabe so možne z vsemi tistimi prehodnimi dovršnimi glagoli, ki dopuščajo tvorbo stanjskih deležnikov na -n ali -t, npr. Nekaj delavcev je bilo odpuščenih / Nekaj delavcev je bilo odpuščeno, Nekaj fantov je bilo aretiranih nasproti Nekaj fantov je bilo aretirano ipd.
4.2 Raba tretjeosebnih samostalniških poimenovanj pogojuje prevlado slovničnega ujemanja in s tem slovničnega spola.20 Razmerje med pomenskim in slovničnim ujemanjem najbolj jasno poudarijo biti-stavki,21 ker se z njimi vzpostavi prva vez med nejezikovno dejanskostjo in pomensko-poimenovalnim sistemom jezika (Kunst Gnamuš 1992/93: 267). Pri tvorjenju in razumevanju biti-stavkov izhajamo iz predpostavk (prim. O. Kunst Gnamuš 1989/90; 1992/93), da vlogo osebka prevzame referenčni udeleženec (s pomensko lastnostjo 'konkretno'), npr. v Ta knjiga je njegov največji dosežek je osebek
18	Tu mogoče še stališče Kunst Gnamuš (1994/95: 258-259): »Učinek enotenja in istovetenja spolno razlikujoče se skupine je praviloma mogoče dosegati le z množinskim osebkom v moškem spolu [...] Pri raznospolnih referencah in poimenovanjih zanje so oblike za moški spol vključevalne, oblike za ženski spol izključevalne.«
19	Po Toporišiču (1992: 228) trpnost jasno izraža opisni deležnik srednjega spola ednine zaprto, medtem ko ujemalni deležnik zaprtih označuje zlasti stanje.
20	Slovnično ujemanje in slovnični spol samostalnikov pa sta se oblikoslovno tipizirala s sklanjatvami; kratko utemeljitev tipiziranja sklanjatev v slovenščini glej npr. prispevku K teoriji spola v slovenskem (knjižnem) jeziku (Toporišič 1981).
21	Tu lahko pritrjujem Piškovic (2011a, 2011b), ki za opis stanj v hrvaščini upošteva zlasti stališča Corbetta in Hocketta, da je spol v jeziku oblikoskladenjska kategorija, znotraj skladenjskih razmerij pa se pri spolsko referenčnih poimenovanjih lahko govori o težišču na pomenskem ujemanju in nasprotno pri spolsko nereferenčnih poimenovanjih lahko govorimo o težišču na slovničnem ujemanju.
Andreja Žele: Spol v predikaciji
147
ta knjiga, ki v nezaznamovanem besednem redu navadno zaseda vlogo izhodišča.22 To pravilo velja za pripisovalne biti-stavke, ki niso obrnljivi in zato tudi nimajo dvosmerne ujemalnosti, Tone je bil velika baraba, medtem ko je pri istovetnostnih biti-stavkih navadna obrnljiva dvosmerna ujemalnost, npr. To mesto je bilo/bila Ljubljana - Ljubljana je bila to mesto. Že ti zgledi z ujemanjem razkrivajo, da ima večjo referenčno vrednost in konkretnejši pomen Ljubljana, zato ima vlogo osebka in kategorialno ujemalnost z vezjo, izrazno pa je to še bolj poudarjeno v primerih To mesto so Brežice - Brežice so to mesto, Ta kraj so Harije - Harije so ta kraj ipd.
4.2.1	Jasni zgledi križanja referenčnega in slovničnega spola v predikaciji so primeri s povedkovodoločilnim konotatom tipa baraba23, baba, mevža, zmaj, npr. Tone je baraba. In ta baraba je šel/šla, Potem pa je, ta stara baraba, še zahteval od policije, da smo lepo na licu mesta napisali in podpisali zapisnik o primopredaji, Zmagala bova, in tista baraba bo ušel kazni; »Ta ženska je pravi zmaj,« je zagodrnjal, Spominja se svojih začetkov v novi službi: »Šefinja je bila prve mesece dela pravi zmaj.«, V vsem svojem navalu humorja mu neskončno dobro uspeva, da me predstavi kot pravega zmaja in da si ljudje mislijo, da sem stroga, zoprna in tečna. Povedkovodoločilno se za žensko bitje uporablja oznaka zmaj, čeprav sta izpričani tudi poimenovanji zmajevka in zmajka.
4.2.2	Ko povedkovodoločilna raba izraža aktualno stanjsko lastnost, je spolska oblika besede v povedkovniški vlogi nebistvena oz. lahko deluje celo ekspresivno24 - to velja za prisojevalna razmerja, ki pripisujejo neko lastnost oz. stanje, npr. Mojca je pravi angel. Pri istovetnostnih razmerjih, ko gre za enačenje ali ugotavljanje stopnje istovetnosti vsebin, pa je pri določujočem povedkovodoločilnem poimenovanju ustreznejša tudi spolska istovetnost, če jo seveda izkazuje referenčna dejanskost, npr. Mojca je ta inženirka (nasproti še bolj pripisovalnemu Mojca je inženir(ka)) ipd.
5 Za sklep
V predikaciji kot stavkotvornem prisojevalnem razmerju je osrednja slovnična kategorija oseba, prek katere je vključen in se izraža tudi spol. Oseba z živostjo in človeškostjo so del referenčnega spola, medtem ko je slovnični spol (kot gramatikalizacija referenčnega spola) nabor različnih možnih slovničnih razmerij. S tem omogoča tudi razločevalnost teh slovničnih razmerij in hkrati večjo pomensko enoumnost besedila: slovnični spol je torej skladenjska uresničitev referenčnega spola kot inherentne
22	Tudi v angleščini je močna težnja zliti izhodišče z osebkom (Halliday 21994: 117, 129), sicer pa je osebek oznaka vsebine, obvezno določilo pa vsebino ovrednoti, tako da veljajo ustaljena razmerja osebek = določano: določilo = določujoče. V istovetnostnih biti-stavkih so vloge opredeljene kot Janez (določani osebek) je najbogatejši (določujoče povedkovo določilo) => istovetnost je izražena v smeri ovrednotenja vloge, nasproti Najbogatejši (določano povedkovo določilo) je Janez (določujoči osebek) => istovetnost je izražena v smeri oblikovanja vsebine in s pomensko poudarjenim osebkom uvaja tudi zaznamovani besedni red.
23	Pri tovrstnih primerih A. Vidovič Muha (2000: 89) opozarja na pomenske razlage, ki lahko leksem prevrednotijo iz konotata v denotat.
24	Npr. M. Ivič (1989: 43) pripominja, da v vlogi povedkovodoločilnih pripisovalnih lastnosti uporaba poklicnih poimenovanj v ženski in moški obliki vnaša prej občutek različnega vrednotenja kot enakovredne obravnave, npr. Mojca je fizik nasproti Mojca je fizičarka ipd.
148
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
pomenske lastnosti leksema. Tako referenčni spol poudari pomensko ujemanje, slovnični spol pa slovnično (končniško) ujemanje. V končnici je združeno izražanje kategorij spola, sklona, števila, zato končnica nima in ne more imeti neposredne povezave zgolj z referenčnim spolom; končniška različnost ustvarja pogoje za čimbolj jasno oz. natančno izražanje znotrajjezikovnih razmerij in ne more imeti neposredne povezave z zunajjezikovnimi družbenimi razmerji. Pri ubesedenju se hierarhija družbenih razmerij ne more odslikovati v namišljeni končniški hierarhiji, ker slednja znotraj jezikovnega sistema ne obstaja. Jezikovni sistem slovničnih razmerij mora delovati čimbolj celovito vključujoče, tako so npr. spolsko mešane skupine glede na referenčni spol najbolj nevtralno lahko izražene z needninsko končnico -i. Če pri upovedovanju želimo iti v smer spolske nevtralizacije, je poudarek na dveh skladenjskih kategorijah: na času in načinu. Spolska nevtralnost gre v smeri konkretne sedanjosti, ker je sedanjiška oblika glagola (z vsespolskimi oz. splošnospolskimi osebili kot končniškimi morfemi) spol-sko nevtralna, neposredno ubesedovana konkretna sedanjost pa ne potrebuje spolske identifikacije; z vidika načina pa se z umikanjem vršilca ali nosilca iz osebkove vloge umika tudi jasno spolsko izražanje dejanskega referenčnega spola, ki je lahko izraženo z zloženo glagolsko obliko za preteklik ali prihodnjik z opisnim deležnikom v srednjem spolu ednine in neosebnim se, npr. O tem se bo še pisalo in govorilo.
Viri in literatura
Fran = Fran: slovarji ISJFR ZRC SAZU. Na spletu.
Gigafida = Korpus Gigafida. Na spletu.
Miroslav Grepl, Petr Karlîk, 1998: Skladba češtiny. Praga: Votobia.
Milka ivic, 1989: Neka zapažanja o broju i rodu u sprskohrvatskom jeziku. Južnoslovenski filolog 45. 27-44.
M. A. K. Halliday, Ruqaiya HASAN, 21994: An Introduction to Functional Grammar. London: Edward Arnold.
Olga Kunst Gnamuš, 1989/90: Težave s stavčnočlenskim razločevanjem zaradi oblikovnega sovpadanja pomenskih in sklonskih razlik. Jezik in slovstvo 35/1-2. 15-24.
Olga Kunst Gnamuš, 1992/93: Slovnična zgradba in vloga stavkov s pomensko podstavo SZ1 biti SZ2. Jezik in slovstvo 38/7-8. 267-80.
Olga Kunst Gnamuš, 1994/95: Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo. Jezik in slovstvo 40/7. 255-62.
Jin, Novotny, 1979: Dualismus subjektu a predikatu a postaveni predikace z hlediska valenčni teorie. Slovo a slovesnost 40/4. 286-94.
Tatjana Piškovic, 2011a: Gramatika roda. Zagreb: Disput.
Tatjana Piškovic, 2011b: Sintaktička narav gramatičkoga roda. Filologija 56. 137-58.
Jan Popela, 1968: K pojmu predikace. Otâzky slovanské syntaxe II: Sborniksymposia Strukturni typy slovanské vëty ajejich vyvoj. Brno: Univesita J. E. Purkyne. 119-22.
Jozef Ružička, 1959: Zakladné sporné otazky slovenskej skladby. Jazykovedné študie 4. Spisovnyjazyk. Bratislava: Vydavatel'stvo Slovenskej akadémie vied. 7-34.
Branka Tafra, 2005: Od riječi do rječnika. Zagreb: Školska knjiga
Branka Tafra, 2007: Broj i rodispočetka. Filologija 49. 211-33.
Andreja Žele: Spol v predikaciji
149
Jože Toporišič, 1981: K teoriji spola v slovenskem (knjižnem) jeziku. Slavistična
revija 29/1. 79-94. Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja (NSS). Ljubljana: DZS. Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ. Jože Toporišič, 420 00: Slovenska slovnica (SS). Maribor: Obzorja. Ada Vidovič Muha, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF.
Ada Vidovič Muha, 2006: Kategorialnost leksemov med slovarjem in slovnico. Posebna številka: Slovensko jezikoslovje danes. Slavistična revija 54. 23-42.
Summary
In predication the subject is the central grammatical category through which gender is expressed. Subjects conveying animateness and humanness, both parts of referential gender, confirm that grammatical gender (as a grammaticalization of referential gender) is in fact a set of several possible grammatical relations. Grammatical gender enables a clear distinction between these grammatical relations and contributes to the greater semantic clarity of the text: grammatical gender can thus be seen as the syntactic representation of referential gender as an inherent semantic category of the lexeme. The relation between semantic and grammatical agreement is the most clearly emphasized in biti-sentences, which establish the first link between the non-linguistic actuality and the semantic-denotative system of the language. Referential gender prioritizes semantic agreement, whereas grammatical gender puts the stress on grammatical (word-final) agreement. As the word ending combines the expression of gender categories, case and number, it does not establish a direct link with the referential gender exclusively; word ending variability creates the conditions for the clear and concise expression of intralinguistic relations and thus cannot establish a direct link with extralinguistic social relations. The linguistic system of grammatical relations must be all-encompassing. In terms of referential gender, groups with mixed gender are the most neutrally expressed with the non-singular word ending -i. If we wish to achieve gender neutralization in clause-formation, the syntactic categories of tense and voice are of upmost importance. Gender neutrality points towards the concrete present in the case of which the present form of the verb (with all-gender or general-gender word endings as word-final morphemes) is gender-neutral. The directly verbalized concrete present does not require gender identification; from the point of view of voice, the withdrawal of the agent or bearer from the role of the subject also results in the withdrawal of the clear-cut gender expression of the actual referential gender.
150	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
UDK 811.163.6'366.52'367.622
Tatjana Marvin
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani tatjana.marvin@ff.uni-lj.si
O PREDVIDLJIVOSTI SLOVNIČNE KATEGORIJE SPOLA V SLOVENŠČINI
Članek obravnava predvidljivost spola pri samostalnikih v slovenščini z vidika primerjave med Slovensko slovnico (Toporišič 2000) in Corbettovim sistemom (Corbett 1991). V prvem delu je na primeru slovenščine predstavljen Corbettov algoritem razvrščanja samostalnikov v skupine spolov. V drugem delu je predstavljenih nekaj posebnosti v slovenščini, ki jih algoritem ne zajame (epiceni, hibridni, večspolski samostalniki).
Ključne besede: slovenščina, samostalnik, spol, epiceni, hibridi
The article deals with the predictability of gender in Slovenian nouns by comparing the system of gender assignment in Toporišič (2000) and Corbett (1991). In the first part, Corbett's algorithm for classifying nouns into gender groups is presented and applied to Slovenian. The second part introduces some special cases that cannot be classified with Corbett's algorithm (epicene, hybrid, and double gender nouns).
Keywords: Slovenian, noun, gender, epicene, hybrid
Članek obravnava predvidljivost spola pri samostalnikih v slovenščini z vidika primerjave med Slovensko slovnico (Toporišič 2000) in Corbettovim sistemom (Corbett 1991). V uvodnem razdelku na kratko povzamem lastnosti slovenskega jezika, ki se tičejo slovnične kategorije spol, nato predstavim Corbettov splošno-jezikoslovno orientiran sistem razvrščanja samostalnikov v skupine spolov, ki ga uporabim na primeru slovenščine. Sledi kratka primerjava med omenjenima pristopoma ter obravnava posebnih primerov.
1 Splošno o spolu v slovenščini
Slovenščina je jezik, v katerem vsak samostalnik nosi informacijo o spolu, pri čemer pozna tri spole: moški (m), ženski (ž) in srednji (s) spol. Oblikovno se ta kategorija izraža tudi pri besedilnem navezovanju in pri ujemalnem izražanju skladenj skih razmerij: osebek določa število in spol povedka, npr. Janez je prišel; Marija je prišla; sonce je zašlo, jedro samostalniške zveze določa spol, sklon in število ujemalnega določila, npr. visok hrast; visoka smreka; visoko drevo, povedkov prilastek se po spolu, sklonu in številu ujema s samostalniško zvezo, na katero se nanaša npr. mati je prišla utrujena; oče je prišel utrujen; dete je prišlo utrujeno itd.
V splošnem velja, da je spol predvidljiv iz morfološke oblike samostalnika: samostalniki moškega spola imajo v imenovalniku ednine ničto končnico, samostalniki ženskega spola končnico -a, samostalniki srednjega spola pa končnico -e ali -o, Toporišič (1981, 2000), Kunst Gnamuš (1995), Herrity (2016). Ta način določanja spola pa ni
152
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
zanesljiv: odpove v primerih, ko se besede moškega spola končajo na -a, npr. vojvoda, ali -o, npr. avto, besede ženskega spola pa na ničto končnico, npr. kost. Toporišič (2000: 277) navaja, da je spol samostalnika delno predvidljiv tudi po pomenu: moškega spola so načeloma imena oseb in večjih živali moškega naravnega spola, npr. moški, kovač, konj, pes, petelin, ženskega spola so imena oseb in večjih živali naravnega ženskega spola, npr. ženska, šivilja, kobila, psica, kokoš, srednjega spola pa navadno imena za mladiče, npr. tele, žrebe,prase,pišče ter nekatera zaničljiva poimenovanja, npr. ženšče, revše, otroče.
V	navedeni literaturi o slovenščini je koncept predvidljivosti spola vsekakor prisoten, a brez eksplicitne povezave in soodnosnosti med pomenskim in morfološkim kriterijem. Tovrstna povezava je predstavljena v naslednjem razdelku, osnovana pa je na analizi v Corbett (1991).1
2 Predvidljivost spola pri slovenskih samostalnikih
2.1 Predvidljivost spola po Corbett (1991)
V	tem razdelku predstavim algoritem v Corbett (1991) in njegovo uporabnost pri predvidevanju spola slovenskih samostalnikov. Po Corbettovi analizi se samostalniki v jezikih, ki poznajo kategorijo spola, razvrščajo v razrede spolov po dveh ključnih kriterijih, pomenu in obliki (morfološki ali glasovni obliki). Med seboj se razlikujejo po tem, katerega od teh kriterijev oz. katero kombinacijo uporabijo.
Slovenščino bi uvrstili med jezike, kjer je spol določen delno po pomenskih, delno pa po morfoloških kriterijih.2 Moški in ženski spol sta pri zooloških samostalnikih, natančneje pri ljudeh in nekaterih višje razvitih živalih, nedvomno povezana s pomenom samostalnika: samostalniki biološkega moškega spola so običajno tudi slovnično moškega spola, npr. oče, stric, lev, samostalniki biološkega ženskega spola pa slovnično ženskega spola, npr. mati, teta, levinja (Toporišič 2000, Doleschal 2015, Herrity 2016). Velika skupina samostalnikov pa ne dobi spola po opisanem pomenskem kriteriju, temveč po morfološkem kriteriju. Vanjo spadajo vsi nezoološki samostalniki kot roža, grm, reka, kamen, ideja, strah ter zoološki samostalniki, kjer informacija o biološkem spolu ni relevantno merilo, npr. črv, uš, polž, sinica. Po Corbettu je spol pri teh samostalnikih napovedljiv iz sklanjatvenega vzorca. Če povemo nekoliko poenostavljeno: samostalniki, ki se sklanjajo kot korak (t. i. prva moška sklanjatev), so moškega spola; samostalniki, ki se sklanjajo kot lipa (t. i. prva ženska sklanjatev) ali perut (t. i. druga ženska sklanjatev), so ženskega spola, samostalniki, ki se sklanjajo kot mesto (t. i. prva srednja sklanjatev), pa so srednjega spola.
1	Corbettova monografija »Gender« obravnava slovnični spol v več kot 200 jezikih iz različnih jezikovnih družin in je referenčno delo na področju (splošno)jezikoslovne obravnave slovnične kategorije spola.
2	Corbett ne obravnava slovenščine posebej v smislu predvidljivosti spola; kot vzorčni jezik je pri njem predstavljena ruščina. Slovenščina je podrobneje obravnavana v poglavju o ujemanju ter odnosu med spolom in številom.
Tatjana Marvin: O predvidljivosti slovnične kategorije spola v slovenščini
153
Morfološki kriterij, ki se opira na sklanjatev, pravilno napove spol vseh tistih samostalnikov, ki jim ne moremo pravilno napovedati spola glede na obliko. Beseda avto se konča na -o, vendar se ne sklanja kot mesto, temveč po vzorcu korak, zatorej je moškega spola. Podobno je z besedami kot kost ali perut, ki so ženskega spola kljub ničti končnici v imenovalniku ednine - ne sklanjajo se po vzorcu korak, temveč po t. i. drugi ženski sklanjatvi.
Omenjen morfološki kriterij pa ne bo pravilno pojasnil izjem, kot so samostalniki moškega spola, ki se končajo na -a, npr. vojvoda, sklanjajo pa se po vzorcu lipa. Ujemanje v povedi in besedni zvezi kaže, da so te besede moškega spola: slavni vojvoda, vojvoda je bil premagan, sklanjanje pa bi jih uvrstilo pod ženski spol. Corbett tu predlaga naslednjo rešitev: spol se najprej določi preko pomenskih faktorjev, šele nato sledijo morfološki kriteriji pri tistih besedah, ki jim pomenski kriterij v prvem koraku ne more določiti spola. Ker beseda vojvoda označuje nanosnika naravnega moškega spola, bo že v prvem koraku prepoznana za besedo moškega spola ne glede na sklanjatev.
Pravila za določanje spola po Corbettovem sistemu lahko strnemo v algoritem v (1):
(1) Najprej uporabi pomenski kriterij. Za samostalnike, kjer pomenski kriterij ni relevanten, tj. samostalnike, ki se ne nanašajo na ljudi in višje razvite živali, uporabi samo morfološki kriterij.3
1.	Pomenski kriterij za samostalnike, kjer je biološki spol relevanten:
a)	Samostalniki, ki se nanašajo na bitja moškega spola, so moškega spola;
b)	Samostalniki, ki se nanašajo na bitja ženskega spola, so ženskega spola;
2.	Morfološki kriterij za samostalnike, ki se sklanjajo z neničto končnico:
a)	samostalniki tipa korak so moškega spola;
b)	samostalniki tipa lipa in perut so ženskega spola;
c)	samostalniki tipa mesto so srednjega spola.
2.2 Tretje in četrte sklanjatve
Algoritmu na tem mestu dodajam še pravilo za samostalnike iz tretjih in četrtih sklanjatev iz Toporišič (2000). V četrtih sklanjatvah vseh treh spolov gre za posamos-talnjene pridevnike, kjer je spol popolnoma napovedljiv po morfološkem kriteriju -i ali ničta za moški, -a za ženski in -o za srednji v imenovalniku ednine.
V tretje sklanjatve spadajo samostalniki, ki se ne sklanjajo (tj. se sklanjajo z ničto končnico) in jih morfološki kriterij v algoritmu (1) ne zajema. Za tiste od njih, pri katerih je biološki spol relevanten, uporabimo pomenski kriterij. Ta bo skupino samostalnikov iz tretje ženske sklanjatve, npr. Nives, Ines, mami, neposredno prepoznal kot ženskega
3 V tretjem razdelku pojasnimo še nekaj izjem, ki kljub pomenu [+človeško ] preskočijo pomensko določanje spola.
154
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
spola zaradi njihovega pomena. Veliko skupino tretjih sklanjatev sestavljajo kratice. Tiste, ki se končajo na nenaglašeni -a, so ženskega spola, npr. ZDA. Ostale kratice, ki se ne sklanjajo, so moškega spola, npr. TAM, NATO. Nekatere iz te skupine so lahko tudi ženskega spola in sicer v primerih, ko je jedro njihove polne zveze ženskega spola, npr. SAZU (akademija), SMC/SDS/SLS (stranka). Tukaj bi pravilo moralo prepoznati jedro kratice, spol kratice bi bil nato enak spolu jedra.
Algoritem v (1) dopolnimo še z morfološkim kriterijem za samostalnike, ki se sklanjajo z ničto končnico.
(2) Dopolnjen morfološki kriterij
Morfološki kriterij za samostalnike, ki se sklanjajo z neničto končnico:
a)	samostalniki tipa korak so moškega spola;
b)	samostalniki tipa lipa in perut so ženskega spola;
c)	samostalniki tipa mesto so srednjega spola;
d)	posamostalnjeni pridevniki (imenovalnik ednine: -i, { } ^ m; -a ^ ž in -o ^ s).
Morfološki kriterij za samostalnike, ki se sklanjajo z ničto končnico:
a)	kratice na nenaglašeni -a so ženskega spola;
b)	ostale kratice so moškega spola oziroma dobijo spol po jedru kratice;
c)	ostalo npr. doma.4
Potrebno je poudariti, da se nekatere kratice lahko tudi sklanjajo kot sprevržni črkovni samostalniki: po prvi ženski sklanjatvi, npr. UEFA, FIFA, ali po prvi moški sklanjatvi, npr. SAZU, NUK. V teh primerih lahko predvidimo njihov spol že po morfološkem kriteriju iz (1).5
2.3 Primerjava s sistemom v Toporišič (2000)
Skupno obema je določanje spola po pomenskem in morfološkem kriteriju, pri čemer je Corbettov sistem ekspliciten glede sosledja pomenskega in morfološkega kriterija. Prav to sosledje, ki pri Toporišiču ne igra vloge, pri Corbettu rešuje zadrege pri samostalnikih tipa vojvoda.
Sistema se razlikujeta tudi v pojmovanju povezave med spolom in sklanjatvijo. V Toporišič (2000) sta sklanjatev in spol zaradi izjemno velike stopnje pokrivanja praktično zlita v eno: njegova Slovenska slovnica loči moške (4), ženske (4) in srednje sklanjatve
4	V tretjo srednjo sklanjatev spadajo redki samostalniki, ki se sklanjajo z ničto končnico npr. ljubo doma, ljubega doma - te bi morali dodati kot posebnost. Posebnost so tudi priimki, ki jih ta prispevek ne obravnava.
5	Kratice tipa NUK in SAZU se obnašajo kot večspolske besede. Lahko so ženskega ali moškega spola, uvrščamo pa jih celo v tri različne sklanjatve: prva ali tretja moška oziroma tretja ženska sklanjatev. Za podrobnejšo obravnavo glej Vidovič Muha (2013), Dobrovoljc (2015), Štumberger (2015).
Tatjana Marvin: O predvidljivosti slovnične kategorije spola v slovenščini
155
(3). Po analizi v Corbett (1991) sta spol in sklanjatev sicer povezana, a hkrati ostajata ločena: v tem sistemu ne bi govorili o moških, ženskih ali srednjih sklanjatvah, temveč bi razlikovali le različne sklanjatvene vzorce, algoritem pa bi nato poskrbel za preslikavo iz sklanjatve na spol pri samostalnikih, ki ne bi bili uvrščeni že po pomenskem kriteriju, in sicer z uporabo morfološkega kriterija v (2). Samostalnike tipa vojvoda Toporišič (2000) na primer uvršča v drugo moško sklanjatev, ki je enaka prvi ženski sklanjatvi. V Corbettovem sistemu vzpostavljanje druge moške sklanjatve ne bi bilo potrebno, saj bi zaradi prevlade pomenskega faktorja taki samostalniki bili moškega spola ne glede na sklanjatveni vzorec.6
V	svoji analizi Corbett poudarja, da je prav to skoraj popolno pokrivanje med spolom in sklanjatvijo večkrat razlog za napačno razumevanje in izražanje o tej povezavi. V literaturi namreč pogosto najdemo opise kot »samostalniki moškega spola imajo končnico -a v rodilniku ednine«, ko bi bila po njegovem pravilna formulacija »samostalniki, ki spadajo v prvo sklanjatev (in ta vsebuje večino samostalnikov moškega spola), imajo končnico -a v rodilniku ednine« (Corbett 1991: 39). Podobno - če otrok usvoji npr. oblike ženske sklanjatve, to še ne pomeni nujno, da je usvojil tudi koncept ženskega slovničnega spola.
3. Nekaj posebnosti
V	tem razdelku obravnavam nekaj skupin samostalnikov z oznako [+človeško], ki morajo biti posebej označeni, da pri razvrščanju v spol preskočijo pomenski kriterij v (1). Njihov spol in ujemanje se nadalje določita po morfološkem kriteriju (epiceni) ali s kombinacijo morfološkega kriterija v odvisnosti od nanosnika (hibridi, večspolski).
3.1 Epiceni samostalniki
Epiceni samostalniki se nanašajo na predstavnike moškega ali ženskega biološkega spola, a se sklanjajo le po eni od sklanjatev in glede na svoj izhodiščni spol kažejo enotno ujemanje v vseh položajih. Najdemo jih med vsemi tremi slovničnimi spoli:
(3) a) moški spol: otrok, človek, dojenček, individuum
b)	ženski: priča, žrtev, oseba, (filmska) zvezda
c)	srednji: dete, bitje.
Pri epicenih samostalnikih nimamo možnosti ujemanja v odvisnosti od konkretnega nanosnika, *priča je stopil pred sodnika, *zanesljiv priča, temveč le zanesljiva priča, priča je stopila pred sodnika. Kljub dejstvu, da označujejo človeške nanosnike, to zanje pri predvidevanju spola ni relevantno - obnašajo se kot zoološki samostalniki črv, uš, komar, kjer je spol določen po morfološkem kriteriju, pomenskega pa algoritem preskoči.
6 V kolikor bi take samostalnike sklanjali po sklanjatvi tipa korak, bi njihov pomenski spol sovpadel s sklanjatvenim vzorcem.
156
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
3.2 Hibridni samostalniki
Samostalniki kot baraba (tudi beba, čveka, dobričina, kurba, mevža, nadloga, neroda, pijandura,prasica,prismoda, rihta, sirota, spaka, itd.; glej Toporišič 1981, Doleschal 2015, Herrity 2016) se lahko nanašajo na predstavnike ženskega ali moškega spola, sklanjajo pa se po prvi ženski sklanjatvi.7 Pri tej skupini je zanimivo izkazovanje spola v odvisnosti od nanosnika: ko je ta moški, se lahko poleg ženskega ujemanja pojavi še moško pri ujemanju s povedkom, zaimkom in oziralnim zaimkom, (4a, b, c), ne pa pri ujemanju z levim prilastkom, (4č). To ugotavljajo in obravnavajo Toporišič (1981, 2000), Kunst Gnamuš (1995), Doleschal (2015), Herrity (2016).8
(4) a) On je velika baraba.
b)	Baraba, pri kateri/katerem sem pustil kolo, mi ga je ukradla.
c)	Ta baraba mi je ukradel/ukradla kolo.
č) velika baraba, *velik baraba
V Corbettovem sistemu za določanje spola bi take samostalnike morali posebej označiti kot hibridne (med ž in m), kjer je slovnično ujemanje lahko pogojeno s konkretnim nanosnikom.9 Na Corbettovi hierarhični lestvici ujemanja levi prilastek < povedek< oziralni zaimek < osebni zaimek, kjer možnost ujemanja glede na dejanskega nanosnika monotono narašča od leve proti desni, je pri hibridih tipa baraba ujemanje glede na spol referenta možno pri zadnjih treh kategorijah (povedek, oziralni zaimek, osebni zaimek), ne pa tudi pri prvi kategoriji na lestvici (levi prilastek).
Med hibridne bi lahko uvrstili tudi samostalnike, kjer obrazilo spremeni slovnični spol osnove, spol izpeljanke pa se ne ujema s spolom nanosnika: deklič m, ženšče s, fante s.10 Po pomenskem kriteriju bi bili namreč deklič in ženšče ženskega spola, fante pa moškega, a je morfološko prva beseda moškega, drugi dve pa srednjega spola npr.
ubogi deklič, ubogo ženšče, ubogo fante; deklič je prišel, ženšče je prišlo, fante je prišlo. Spol referenta lahko vpliva na ujemanje, vendar načeloma samo z osebnim zaimkom:
bila je tak deklič, da se je vsak rad ozrl za njo (SSKJ 2014).11
Posebnost je tudi samostalnik dekle, ki se sklanja po prvi srednji sklanjatvi, njegov nanosnik pa je ženskega spola. Pri ujemanju lahko izkazuje konsistentno srednji spol, npr. lepo dekle, dekle je prišlo, ali, redkeje, tudi ženskega pri ujemanju s povedkom,
7	V SSKJ (2014) so te besede ženskega spola. Herrity (2016) navaja, da besede baraba, mevža in pijandura običajno označujejo moške, ostale pa nanosnike obeh spolov.
8	V korpusu Gigafida najdemo tudi dva primera moškega ujemanja z levim prilastkom: ljubljanski baraba Ferdinad Turk, Stari baraba (madž.-nemški film). Vsekakor bi bilo zanimivo raziskati, kako razširjeni so ti pojavi pri hibridnih samostalnikih in v kakšnem registru se pojavljajo.
9	Glej Uhlik (2019) za primerjavo z ruskimi hibridi.
10	Toporišič (1981) poleg fante s (kot mače) prepozna še fante m (kot France). Besedi sta različni tudi po pomenu; moška različica je ekspresivna, srednja pa slabšalna.
11	V korpusu Gigafida najdemo pri besedi ženšče tudi nekaj primerov ujemanja s povedkom: Mercatorjevo ženšče jo je brez kančka sočutja nagnala iz trgovine; na pogled je bila suhljato, od let in nadlog zveriženo, zanikrno, do ljudi sovražno ženšče, ki je oživela le, ko se je spustila noč. Ti primeri dodatno kažejo na hibridno naravo omenjenega samostalnika.
Tatjana Marvin: O predvidljivosti slovnične kategorije spola v slovenščini
157
dekle je po vodo šla, ali celo z levim prilastkom, moja dekle je še mlada (primera iz slovenskih narodnih pesmi).
3.3 Večspolski samostalniki
Kot primer večspolske besede Toporišič (2000) navaja pot, ki je lahko v ednini moškega ali ženskega spola, v množini pa tudi srednjega. V sodobni slovenščini je večspolski tudi vodja (Doleschal 2015); tu je ujemanje popolnoma pogojeno z nanosni-kom npr. nova umetniška vodja ž, novi umetniški vodja m; primerjaj z enospolskim vojvoda m ali hibridnim baraba ž/(m). Večspolske samostalnike bi lahko opisali kot hibridne z ujemanjem v popolni odvisnosti od nanosnika na celotni Corbettovi hierarhični lestvici ujemanja.
4 Zaključek
V članku je bila obravnavana predvidljivost spola pri samostalnikih v slovenščini z vidika primerjave med Slovensko slovnico (Toporišič 2000) in Corbettovim sistemom (Corbett 1991). Najprej je bil predstavljen Corbettov algoritem razvrščanja samostalnikov v skupine spolov ter njegova aplikacija na slovenščino. Ta način uvaja eksplicitno sosledje pomenskega in morfološkega kriterija pri predvidljivosti spola (pomenski kriterij je razvrščen pred morfološkim) ter morfološki kriterij definira preko sklanjatvenega vzorca. V zadnjem delu članka so na kratko obravnavane izjeme, tj. samostalniki z oznako [+človeško], ki pri razvrščanju v spol preskočijo pomenski kriterij. Pri slednjih je še posebej zanimivo od nanosnika odvisno ujemanje pri hibridnih samostalnikih, kjer se nakazuje še mnogo zanimivega raziskovalnega dela.
Viri in literatura
Greville Corbett, 1991: Gender. Cambridge: Cambridge University Press.
Helena Dobrovoljc, 2015: Sklanjanje in spol kratic. Jezikovna svetovalnica. Na spletu.
Ursula Doleschal, 2015: Gender in Slovenian. Gender Across Languages. Ur. M. Hellinger, H. Motschenbacher. Amsterdam: John Benjamins. 333-68. Gigafida, korpusna besedilna zbirka. Na spletu.
Peter Herrity, 2016: Slovenian: A Comprehensive Grammar. London-New York: Routledge.
Olga Kunst Gnamus, 1995: Razmerje med spolom, kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo. Jezik in slovstvo 40/7. 255-61.
SSKJ, 2014: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Tudi na spletu.
Saška Štumberger, 2015: Sklanjanje kratic v pisnem knjižnem jeziku. Pravopisna razpotja: Razprave o pravopisnih vprašanjih. Ur. H. Dobrovoljc, T. Lengar Verovnik. Ljubljana: Založba ZRC. 159-67.
158
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Jože Toporišič, 1981: K teoriji spola v slovenskem knjižnem jeziku. Slavistična revija 29/1. 80-94.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Mladen Uhlik, 2019: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v
ruščini in slovenščini. Slavistična revija 67/2. 313-324. Ada Vidovič Muha, 2013: Slovensko leksikalnopomenoslovje. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
Summary
The article deals with the predictability of gender in Slovenian nouns from the standpoint of a comparison of the analysis in Toporišič (2000) (and also Doleschal 2015, Herrity 2016) with Corbett's system (Corbett 1991). In the first part, Corbett's algorithm for classifying nouns into gender groups is presented and applied to Slovenian. Corbett's method differs from the methods in other works on Slovenian in two respects. First, it introduces the sequence of semantic and morphological criteria as a relevant factor in gender assignment; namely, semantic rules precede morphological rules. Second, the morphological gender assignment rules are based on the declension paradigm of the noun. As such, gender and declension are connected but kept separate (in Corbett's system, we do not distinguish between masculine, feminine, and neuter declensions). According to the semantic rules, gender is predictable in nouns that denote humans or higher animals. In the last part of the article, special attention is paid to groups of nouns that refer to humans but have to be specially marked in order to skip the semantic assignment rules. Their gender and subsequent agreement within a phrase and clause are determined by morphological rules (epicene nouns, e.g. otrok 'child'), or by referent dependent morphological rules (hybrid nouns, e.g. baraba 'bastard', double gender nouns, e.g. vodja 'leader').
UDK 811.163.6'366.52'366.58
Domen Krvina
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša dkrvina@zrc-sazu.si
NEZAZNAMOVANOST NEDOVRŠNIKA V SLOVENŠČINI KOT VZPOREDNICA MOŠKEMU SLOVNIČNEMU SPOLU
Nedovršnik (tudi) v slovenščini lahko ne izraža eksplicitno potekanja, iztekanja in s tem trajanja dejanja ali njegove ponavljalnosti, pač pa o dejanju le poroča, ga zgolj poimenuje - in tako izraža zgolj njegov obstoj. Taka raba nedovršnika je zlasti trojna: a) splošno poročanje ali poizvedovanje o dejanju (To smo že delali; ali si danes že jedel?), b) nikalnost (Tega nisem nikoli pisal), c) raba nedovršnikov ali glagolov kategorialno obojega vida, ko je nedovršnosti težko pripisati jedrni pomen potekanja, iztekanja (trajanja) dejanja (To jim je zelo škodovalo; kaznovali jih še bodo; podatke so natančno analizirali).
Ključne besede: zaznamovanost, nezaznamovanost, spol, glagolski vid, nedovršnik, zgolj poimenovanje dejanja
This article examines the possibility that the imperfective in Slovene may not explicitly denote process or drawn out action and thus an action's duration or repetition, but simply communicate that it takes place, constitutes it, and thus simply expresses its existence. Such use of the imperfective limits itself mainly to: a) general reporting of or inquiry into an action (We did that. Have you eaten today?); b) negation (I never wrote that.); c) the use of imperfective or bi-aspectual verbs in cases when process (duration) of an action is hard to pinpoint (That really hurt them. They will be punished. The data were carefully analyzed.).
Keywords: markedness, unmarkedness, gender, verbal aspect, imperfective, action as a fact
1 Uvod
V slovenščini se raba nedovršnika (NDV) splošno povezuje zlasti s trajanjem (Derganc 2003: 69-70; 2010: 77, Krvina 2018: 48-49, 57-62, Merše 1995: 35, Toporišič 2004: 348, Vidovič Muha 2011: 148,1 Žele 2012: 83), tj. izražanjem dejstva, da je dejanje v potekanju (ali pa - posebej ob prisotnosti vršilca v njegovi udeleženski strukturi - tudi v iztekanju, če le ima notranjo mejo; njeno doseženje sicer izraža dovršnik, čemur sledi novo stanje, npr. kdo pisati : napisati članek; članek je napisan). Podobno za slovanski Zahod (češčina, slovaščina, slovenščina) ugotavlja Dickey (2000: 5, 67, 107-109):2 da je raba NDV tesno povezana s časovno večtočkovnostjo dejanja, tj. razporeditvijo dejanja med več točk v času. Tipični primer trajanja (potekanja, iztekanja) dejanja je npr. dejanje v trenutku govorjenja:
1	O nezaznamovanosti splošno - zlasti v povezavi s kategorijo spola 32, 2006: 32-34).
2	Gl. tudi Derganc (2010: 78-79), Krvina (2018: 57, 61-62).
- pri Vidovič Muha gl. tudi (2000:
160
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
(1)	Sedi na brisači pod sončnikom in se maže s kremo za sončenje .3
(2)	Nemočno gledata, kako granate cefrajo njune tovariše.
Trenutek govorjenja je glede na točko upovedovanja (v sedanjosti) lahko premaknjen v preteklost:
(3)	Služabnik je pojasnil, da moramo še malce počakati. Pravkar hrani svojega psa.
(4)	Gledala sem šiviljo, kako je krojila obleko .4
Trajanje dejanja je značilno tudi za vzporednost, sočasnost potekanja, iztekanja dejanj:
(5)	Sedela sem v dnevni sobi, menjala televizijske kanale in istočasno listala revijo.
Ali za dejanje, ki je v potekanju, iztekanju, pa ga prekine drugo dejanje:
(6)	Medtem ko je mama molzla krave, je na družinski farmi izbruhnil požar.
Prav tako lahko trajanje dejanja pripišemo dejanjem z notranjo mejo, doseženje katere izraža dovršnik (DV), medtem ko NDV izraža iztekanje dejanja, njegovo približevanje notranji meji:
(7)	Sredi avgusta so začeli rumeneti in veneti listi, sedaj pa je trta skoraj vsa ovenela.
V vseh zgoraj navedenih primerih NDV jasno izraža trajanje dejanja: v dejanju je znotraj njegovega kategorialnega vidskega pomena prisotna sestavina potekanja, iztekanja; dejanje je razporejeno med več časovnih točk. Vendarle pa npr. v Slovenski slovnici (1976-) pri opredelitvi vidskega pomena NDV glede na DV ni izpostavljeno samo trajanje, pač pa neizražanje omejenosti trajanja (Toporišič 2004: 348); v priročniku Slovenski jezik3 (1967: 112) je navedeno celo samo to, »da nedovršnik dovršnosti dejanja ne izraža«. Takšno pojmovanje je Toporišič verjetno prevzel po Isačenku (1960: 131, 133-136) in Maslovu.5
Čeprav je glede na vse zgoraj navedeno trajanje (potekanje, iztekanje) dejanja oz. po Dickeyju njegova časovna večtočkovnost pri opredelitvi vidskega pomena NDV v slovenščini osrednja lastnost (Derganc 2010: 77-79, Krvina 2018: 48-49, 57-62), pa
3	Z izjemo primerjalnih zgledov v poglavju 2 so vsi zgledi (lahko nekoliko modificirani) vzeti iz korpusa Gigafida.
4	Glede absolutne in relativne (istodobnost s trenutkom govorjenja, ki ni točka upovedovanja) časovne rabe gl. tudi Uhlik, Žele (2018: 214-215, 226-228).
5	Oba omenjena avtorja in ruska aspektologija nasploh najpozneje od Isačenka (1960) bistvo glagol-skega vida kot kategorije opredeljujejo zlasti s pojmom »celostnost«: dejanje je pojmovano/prikazano kot strnjena, zgoščena celota z začetkom, koncem in vsem vmes (temu je blizu pojmovanje »punktualnosti«, vendar celostnost ni enaka kratkotrajnosti dejanja, pač pa jo lahko tudi vključuje). DV izraža celostnost dejanja, NDV pa najsplošneje rečeno celostnosti ne izraža (kar pomeni, da lahko izraža bodisi necelostnost, celostnosti ne izpostavlja ali pa, zlasti v ruščini, v nekaterih primerih - npr. pri ponavljalnosti ali historičnem sedanjiku tesno sledečih si zaporednih dejanj - izraža tudi večkratno oz. »posedanjeno« celostnost dejanja).
Domen Krvina: Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica moškemu slovničnemu spolu 161
možnosti, da pri dejanju njegovo trajanje oz. časovna večtočkovnost (kar zajema tudi ponavljalnost) ni izraziteje izpostavljeno, ne moremo zanemariti. Zlasti ne primerjalno z drugimi slovanskimi jeziki, posebej ruščino, kjer je neizraženost ali neizrazita izra-ženost enega od osnovnih vidskih pomenov (tj. trajanja oz. necelostnosti)6 dejanja pri NDV splošno znano dejstvo - gre za t. i. obščefaktičeskoe značenie.
2 Zgolj poimenovanje dejanja
Poimenovanje obščefaktičeskoe značenie NSV(dobesedno »splošnodejanski pomen NDV«; Derganc 2010: 73) v ruski aspektologiji označuje zlasti dejanje v preteklosti, ki časovno ni natančneje umeščeno (tj. kadar koli pred trenutkom govorjenja,7 nevezanost na druga morebitna predhodna ali sledeča dejanja), izpostavljen pa je zlasti njegov obstoj (dejanje je bilo/dejanja ni bilo) ali njegovi udeleženci, predvsem osebek (Derganc 2010: 73-75).
Ta jezikovni pojav ni omejen samo na ruščino, in je prisoten tudi v drugih slovanskih jezikih (Dickey 2000: 95-125), čeprav je v ruščini oz. na slovanskem Vzhodu (ruščina, ukrajinščina, beloruščina ter tudi bolgarščina; za slednjo gl. Slavkova 2018) najizrazitejši, saj povsem odgovarja tipičnemu kriteriju za rabo NDV na slovanskem Vzhodu - časovni nedoločnosti dejanja (pred dejanjem in za njim ni drugega različnega dejanja); poleg tega splošni pomenski tip dejanja (Krvina 2018: 188-230, Vendler 1957) tovrstne rabe NDV ne omejuje, kot to velja za slovanski Zahod (Derganc 2010: 76-79, Dickey 2000: 100-107).
V slovenščini je taka raba omejena zlasti na tip dejanj z vršilcem na mestu osebka in predmetom, na katerem dejanje povzroča spremembo, kot prizadetim - tako kot v ruščini je tudi v slovenščini mogoča (za njeno tipičnost gl. številčne podatke v nadaljevanju) raba tipa (Derganc 2010: 76-77, Krvina 2018: 48-49)
(8)	Si že bral to knjigo? ~ (8.1) rus. Ty uže čital etu knigu?
(9)	Si danes že (kaj) jedel? ~ (9.1) rus. Ty segodnja uže_ (čto-nibud') jel?
(10) Kdo je pisal ta članek? ~ (10.1) rus. Kto pisal etu stat 'ju?
Brž ko stopnja vršilskosti (tj. hotenja, volje za dejanje in nadzora nad njim;
Krvina 2018: 192-193, Uhlik, Žele 2018a: 100-101) začne padati, postane
možnost izražanja dejanja zgolj kot dejstva v slovenščini najmanj vprašljiva
(Derganc 2010: 76-77, Krvina 2018: 49):
6	Kot omenjeno, je to v slovenščini osrednji, jedrni pomen NDV Glede na predhodno opombo (da v ruski aspektologiji načeloma velja, da je za NDV bistveno, da ne izraža celostnosti dejanja, ne pa da izraža necelostnost dejanja) to za ruščino velja manj izrazito, tako da je trajanje oz. necelostnost dejanja le eden od enakovrednejših drugih (neizpostavljenost celostnosti dejanja; pogojno tudi celostnost) vidskih pomenov NDV.
7	Isačenko (1960: 440) govori o »razobščennosti dejstvija s momentom reči«.
162
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
(11)	Si že kdaj ?razbijal8 dragoceno vazo? ~ (11.1) rus. Ty uže kogda-nibud'raz-bival cennuju vazu?
(12)	Saj se že poznava - ?srečevala9 sva se lani na konferenci ~ (12.1) rus. My uže_ znakomy - my vstrečalis' v prošlom godu na konferencii.
Kadar je vršilskost odsotna, na mestu osebka dejanja pa kot prizadeto stoji njegov prejemnik/nosilec stanja po izvršenem dejanju, je tu ne le zgoraj opisana raba NDV, temveč raba NDV sploh (tudi kot trajanje dejanja) na slovanskem Zahodu bolj ali manj nesmiselna, medtem ko je na slovanskem Vzhodu tudi v tem primeru povsem običajna (Dickey 2000: 97-105):
(13)	Enkrat sem že *'?padal s tega drevesa ~ rus. (13.1) Odnaždy ja uže_padal s etogo dereva.
Kot vidimo, je možnost rabe NDV za opis dejanja kot dejstva, brez izrazitejšega izpostavljanja njegovega osrednjega vidskega pomena (pri NDV zlasti trajanja), v slovenščini z nujnostjo vršilskosti dejanja10 omejena mnogo bolj kot v ruščini. V nadaljevanju bomo za izhodišče vzeli »poudarek na obstoju dejanja«, zato bomo uporabljali opredelitev zgolj poimenovanje dejanja.11 Ogledali si bomo troje:
a)	splošno poročanje ali poizvedovanje o dejanju;
b)	nikalnost;
c)	raba NDV ali glagolov kategorialno obojega vida v primerih, ko je sobesedila ali širšega konteksta premalo za natančno opredelitev, ali gre za nedovršno ali dovršno dejanje, a je hkrati nedovršnosti težko pripisati jedrni pomen potekanja, iztekanja (trajanja) dejanja.
Zlasti pri nikalnosti, kjer neobstoj dejanja posebej izstopa, bomo opozorili, da »poudarek na obstoju dejanja« potiska njegove druge lastnosti, torej tudi vidski pomen (v slovenščini je pri NDV osrednji vidski pomen trajanje dejanja), v ozadje, jih zabrisuje (Krvina 2017: 211, 225). Potencialno bi lahko govorili ne le o neizpostavljenosti, zabrisanosti vidskega pomena, temveč vidske vrednosti (DV : NDV) dejanja sploh, vendarle pa ne o (polni) neizraženosti vida - v slovanskih jezikih je ta namreč izražen v sami glagolski obliki12 in tako vedno ostaja kot kategorialna pomenska sestavina (Krvina 2018: 49-50, Vidovič Muha 2011: 148).
8	Vprašaj in ne zvezdica (* - neizpričano, nepotrjeno) zato, ker bi taka raba potencialno bila mogoča, vendar pa bi zbujala pozornost in izražala, česar NDV v tej povedi načeloma ne: da je nekdo sedel in namenoma, zavestno (poudarjena bi bila vršilskost dejanja) tolkel po vazi, da bi jo razbil.
9	Glagol srečevati (se) ne more izražati dejanja v trenutku govorjenja, torej ne trajanja (potekanja dejanja), zato je v tem primeru edina možna razlaga ponavljalnost dejanja [n-krat srečala] (Derganc 2010: 77).
10	Tudi ob njeni prisotnosti še ni nujno, da je konkretno dejanje z NDV mogoče zgolj poimenovati; gl. delež NDV glede na DV ob ustreznih skladenjskih kazalnikih (že (kdaj) (kaj); nikoli). Gl. tudi Derganc (2010: 74, 77-78).
11	Gl. tudi Krvina (2018: 48).
12	Nesestavljeni glagoli so večinoma NDV, njihove sestavljenke so predponski DV, izpeljanke iz njih pa zopet t. i. drugotni NDV. Gl. npr. Toporišič (2004: 348-349).
Domen Krvina: Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica moškemu slovničnemu spolu 163
Ob tem se vzpostavlja sistemska vzporednost s kategorijo slovničnega spola: ta je z obliko oz. v rabi skladenjsko uresničeno sklanjatveno paradigmo samostalnika in ob kongruenci pridevnika vedno izražen, ni pa pri osebah moškega slovničnega spola s tem nujno izražen tudi referenčni moški spol, razen kadar gre za naravni spol (npr. oče, brat, sin).13 V tem smislu bi moški slovnični spol lahko primerjali z NDV: njegovo zaznamovanost, ob kateri nedvomno izraža moško osebo, ali nezaznamovanost, ko je ne, lahko vzporedimo z (ne)izraženostjo necelostnosti (trajanja) dejanja pri NDV -oboje se naslanja na sobesedilo oz. širši kontekst. DV medtem vedno izraža celostnost dejanja - podobno kot ženski slovnični spol pri osebah vedno tudi referenčni ženski spol.14 Tako bi lahko govorili o zaznamovanosti DV in ženskega slovničnega spola ter nezaznamovanosti NDV in moškega slovničnega spola. Pri tem velja opozoriti, da je zaznamovana raba NDV, ko ta izraža trajanje dejanja, v slovenščini osrednja - a glede jasne izraženosti vendarle odvisna ob sobesedila (gl. zglede v Uvodu).
3 Splošno poročanje ali poizvedovanje o dejanju
Iskanje je bilo izvedeno v korpusu Gigafida s pomočjo jezika za iskanje po korpusu (CQL), in sicer z upoštevanjem skladenjskih kazalnikov, ki so navadno povezani s splošnim poročanjem ali poizvedovanjem o dejanju.15 Pri iskanju je bil ob členku že kot kazalnik vedno vključen poljubnostni zaimek: ali prislovni (časovni) kdaj ali samo-stalniški kaj; ob obeh skupaj členek že v iskanje ni bil vključen (a tudi ne izključen). Naj takoj opozorimo, da je razmerje med DV in NDV navedeno zgolj informativno - zadetki s prvim niso bili pregledani ročno, saj nas v prispevku zanima nezaznamovanost rabe NDV (kot jezikovnosistemska vzporednica nezaznamovani rabi moškega slovničnega spola). Znaten delež DV kaže, da je tu pogosto prisotno izražanje dejanja kot celostnega (Derganc 2010: 76-78).
Prav tako je vredno opozoriti, da smo bili pri odločanju, kdaj gre za zgolj poimenovanje dejanja, razmeroma restriktivni: zahtevani kriterij je bil prisotnost določljive vršilskosti dejanja, zlasti tožilniško prehodnega (torej kdo hoteno/zavestno dela kaj, kar se kot posledica dejanja spreminja), čeprav pri zgolj poimenovanju dejanja predmet lahko tudi ni izražen.
3.1 Že kdaj
Iskalna zahteva:
[word="že"][word="sploh"]{0,1}[word="kdaj"][tag="Ggdd.*"]16
DV : NDV = 2546 : 1068; 210 (213) [zgolj poimenovanje]/1068 = 19,7 (19,9) %
(14) Ali ste že kdaj brali kaj podobnega?
13	Gl. tudi Vidovič Muha (2011: 415-417). Glede nezaznamovane rabe moškega spola v ruščini gl. Uhlik 2019.
14	Z nekaj izjemami tipa sirota, priča, stranka; cmera, jokica, baraba. Podobno velja pri glagolih npr. premoči, poznati, pri katerih bi samo po obliki lahko sklepali, da so DV, dejansko pa so NDV.
15	Gl. npr. Derganc (2010: 74-75).
16	Za iskanje NDV oznako »d« na tretjem mestu zamenjamo z »n«.
164
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
(15)	Ali ste že kdaj iskali zdravniško pomoč ponoči?
(16)	Ste že kdaj uveljavljali garancijo na programsko opremo?
(17)	Pokosil je moj rožni grm, trava pa je ostala nedotaknjena. »A si ti morda že kdaj kosil?« sem ga radovedno vprašala.
(18)	Ne zanašajmo se na to, da smo doslej že kdaj jedli pogrete gobe, pa nismo imeli težav.
(19)	Bile so zgodbe, ki sem jih že kdaj omenjal in jih ne bi pogrevali.
V naslednjih primerih je potekanje, iztekanje (trajanje) dejanja morda izpostavljeno že nekoliko bolj zaradi vprašanja o trudu, poskušanju (reševati, skušati).
(20)	Prav gotovo ste že kdaj reševali kak tovrstni test in veste, da je sestavljen iz cele vrste vprašanj oziroma nalog.
(21)	Zanimalo jo je, ali sem se že kdaj skušal odvaditi kajenja.
Dejanja, ki so večinoma neprehodna, ob tožilniški prehodnosti pa dejanje na predmetu ne povzroča spremembe, so glede na težjo dokazljivost izrazitejše vršilskosti iz obravnave izvzeta.17
3.2	Kdaj kaj
Iskalna zahteva:
[word="kdaj"][word="kaj"][tag="Ggdd.*"]
DV : NDV = 289 : 75; 15 [zgolj poimenovanje]/75 = 20 %
(22)	Rekel je, da naj pride na oder tisti, ki mu je kdaj kaj naročal v zvezi s svojimi prijatelji.
(23)	Vprašal je, če si mi kdaj kaj omenjal nekakšne serume.
(24)	Zagotovo se bo še kdaj kaj obnavljalo, če ne prej, ko bo treba menjati parket.18
3.3	Že kaj
Iskalna zahteva:
[word="že"][word="kaj"][tag="Ggdd.*"]
DV19 : NDV = 666 : 146; 35 [zgolj poimenovanje]/146 = 28,8 %
(25)	Si danes že kaj jedel?
(26)	Ali ste se z ministrsko kolegico že kaj dogovarjali o skupnih dejavnostih na področju spodbujanja gospodarskega razvoja?
(27)	Pozanima se, ali je že kaj vlagala za ozimnico.
(28)	Opravičujem se, če ste o tem že kaj pisali, lahko sem namreč to tudi spregledala.
17	Gre za primere kot npr. Ste že kdaj opazovali ribo, kako skladno in elegantno se premika? in Ste že kdaj stali pod slapom?
18	Raba v prihodnjiku je mnogo redkejša, vendar ni izključena; za ruščino gl. Derganc (2010: 77).
19	Raba DV je tu vezana večinoma na čas za trenutkom govorjenja (zadobnost), zlasti v smislu »bomo že kaj naredili«, torej DV nastopa v pretežno drugačni funkciji kot NDV.
Domen Krvina: Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica moškemu slovničnemu spolu 165
3.4	Prisotnost dejanja kdajkoli sploh
Pri treh analiziranih permutacijah kazalnikov že, kdaj, kaj (že kdaj, kdaj kaj, že kaj), ki izražajo časovno nedoločno prisotnost dejanja, zlasti pred trenutkom govorjenja, znaša ročno ocenjen delež zgolj poimenovanja dejanja pri NDV od slabih 20 % do slabih 30 %, okvirno rečeno dobro petino vseh NDV rab. Tu bi torej o zgolj poimenovanju dejanja že lahko govorili kot o pomembni, čeprav ne osrednji rabi NDV
3.5	Izpostavljenost udeležencev dejanja
Tu se poudarek s poizvedovanja/poročanja o časovno nedoločni prisotnosti dejanja premakne na udeležence dejanja, zlasti osebek (ob zahtevani izrazitejši vršilskosti je torej v ospredju vprašanje, »kdo je odgovoren za to, kar je posledica izraženega dejanja«).20
Iskalna zahteva:
[word="kdo"][lemma="biti"]{0,1}[tag="Ggdd.*"]
DV : NDV = 28604 : 17537; 72 (98) (106) [zgolj poimenovanje]/1000 [naključni
vzorec] = [7,2 (9,8) (10,6) %]
(29)	Med drugim nas je zanimalo, kdo je pripravljal razpis.
(30)	Kot pravilno poudarja pritožba, se bodo okoliščine, kaj je kdo kupoval, upoštevale pri presoji upravičenega interesa posameznih udeležencev tega postopka.
(31)	Vprašanje, na katero nimamo odgovora, je tudi, kdo je vzpostavljal nov alternativni center za semaforizacijo v tehnološkem parku.
V spodnjih primerih se zdi ob zgolj poimenovanju dejanja morda že nekoliko bolj izpostavljeno njegovo ponavljanje (torej sicer ne trajanje, a vendarle časovna večtočkovnost).
(32)	Končna odločitev, komu bo kdo prodajal mleko, je na posameznem rejcu.
(33)	V nerazvitih občinah se predvsem sprašujejo, kdo bo ustanavljal in kdo plačeval razvojne agencije, ki naj bi pripravljale regionalne razvojne programe.
Tu je razmeroma pogosta tudi raba za zadobnost, pri čemer se ob poljubnostnem (in ne vprašalnem) osebnem zaimku kdo poudarek spet premakne na sam obstoj, prisotnost dejanja.
(34)	Če bo letos kdo sestavljal lestvico najizvirnejših, a skrajno romantičnih ponudb za poroko, je zmagovalec bržkone že znan.
(35)	Nikjer ne piše, da bo sploh kdo prodajal.
Delež z kdo ob hkratni nikalnosti je upoštevan v zgornjem prvem oklepaju, zgledi pa so navedeni v poglavju 4; delež, obravnavan v poglavju 5, je upoštevan v drugem oklepaju.
20 Gl. tudi Toporišič (2004: 350-351).
166
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Glede na premik poudarka s poizvedovanja/poročanja o samem obstoju dejanja na njegovega vršilca se zdi razumljiv tudi približno za polovico manjši delež zgolj poimenovanja dejanja, ki znaša okoli 10 %.
4 Nikalnost
Pri nikalnosti je izražen neobstoj dejanja (dejanja sploh ni bilo), kar potiska njegove druge lastnosti, torej tudi vidski pomen (v slovenščini pri NDV kot osrednji trajanje dejanja), v ozadje, jih zabrisuje.
Kriteriji za oceno, da gre zgolj za obstoj dejanja, ostajajo enaki kot v poglavju 3 (torej zlasti izrazitejša vršilskost). Kot skladenjski kazalnik je bil uporabljen prislov nikoli.
Naj opozorimo, da tu splošni delež NDV malenkost presega delež DV; mnogo večja -za okoli 30 % - je prevlada NDV v zanikanem velelniku (Krvina 2017).
Iskalna zahteva:
([lemma="biti" & tag="Gp.....d.*"][word="nikoli"][word="nič"]{0,1}
[tag="Ggd.*"]) | ([word="nikoli"][lemma="biti" & tag="Gp.....d.*"]
[word="nič"]{0,1}[tag="Ggd.*"])
DV : NDV = 28856 : 29456; 265 (273) [zgolj poimenovanje]/1700 [naključni
vzorec] = [15,6 % (16,1 %)]
(36)	Sicer se je izučila za urarko, vendar kasneje ni nikoli popravljala ur.
(37)	Turistično društvo parkirnine sploh nikoli ni pobiralo, saj parkirni prostor to v resnici ni.
(38)	Stara avstrijska publikacija je bila še nerazrezana, torej je njen naročnik ni nikoli odpiral.
(39)	Trenutno stanje v leta 1912 ustanovljenem klubu, ki nikoli ni spreminjal svojega imena, ni dobro.
(40)	Sam pirotehničnih pripomočkov nisem nikoli kupoval in jih tudi v prihodnje ne bom.
(41)	Brez strahu in trdno odločena je skočila s skakalnice. Pred tem še nikoli ni
skakala.
V spodnjih primerih se zdi ob zgolj poimenovanju dejanja morda zopet nekoliko bolj izpostavljeno njegovo ponavljanje (sicer ne trajanje, a vendarle časovna večtočkovnost), čeprav »nikoli« načeloma pomeni ,0-krat'; delež teh primerov je upoštevan v oklepaju.
(42)	Kot trener igralcev nikoli nisem lovil po diskotekah in tudi zdaj jih ne bom.
(43)	Sem čustven človek, ampak prej nisem nikoli kazal čustev na ta način.
Domen Krvina: Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica moškemu slovničnemu spolu 167
Delež zgolj poimenovanja dejanja v rabi NDV ob prislovu nikoli se z okoli 16 % giblje nekje vmes med deležem poizvedovanja/poročanja o časovno nedoločni prisotnosti dejanja in poudarkom na udeležencih dejanja (zlasti vršilcu).
V naslednjem primeru je zgolj poimenovanje dejanja odsotno, izražena je izključno ponavljalnost (»večkrat se srečati«).
(44)	Priznal je le, da je z njo popil kak kozarček v baru, a se nista nikoli srečevala.
Še primer za potekanje, iztekanje (trajanje) dejanja:
(45)	Cena sodčka nafte ni nikoli naraščala z večjo hitrostjo.
Navajamo še zglede s poljubnostnim kdo iz poglavja 3.5:
(46)	Da ne bo kdo spraševal, koliko je kdo dal za ta film: posnet je v zasebni pobudi.
(47)	Da si ne bi kdo razlagal, da gre tudi v tem primeru za klasično pariranje centru, naj navedem še eno dejstvo.
Zanikanje je tu pogosto tudi v glavnem stavku povedi:
(48)	Nočemo, da bi kdo prevzemal vlogo grešnega kozla.
(49)	Ozimnico sploh ne vem, če bo kdo kupoval.
Zanikanje je lahko izraženo tudi leksikalno:
(50)	Zanikal je, da bi mu kdaj kdo ponujal nagrado oziroma podkupnino.
(51)	Konvencija prepoveduje, da bi kdo jemal življenje nekomu drugemu.
5 Raba NDV ali glagolov kategorialno obojega vida, ko je nedovršnosti težko pripisati jedrni pomen iztekanja, potekanja (trajanja) dejanja
Spodnji primeri so bili nabrani ob rabi NDV, obravnavani v poglavjih 3-4. Druži jih dejstvo, da ob sprejemanju slovarske kategorialne oznake NDV (iz SSKJ) za spodnje glagole zanje velja, da bi NDV težko pripisali potekanje, iztekanje (trajanje) dejanja - edino, kar lahko trdimo, je, da je izražen (ne)obstoj dejanja.
Zaradi enkratnosti časovno nedoločnega dejanja ni izključena niti možnost, da bi ga razlagali kot celostno (dovršno). Tako lahko rečemo, da vidske lastnosti dejanja niso jasno določljive, nedvomna je le izraženost njegovega (ne)obstoja.
(52)	Ste že kdaj eksperimentirali z različnimi barvami in dolžinami?
(53)	Ste že kaj ukrepali ali se samo jezite?
(54)	Verjetno nas ni malo, ki smo že kdaj potrebovali pomoč.
(55)	Je bila to vaša osebna odločitev ali je kdo vplival nanjo?
(56)	Nisem se še odločil, kdo bo dedoval.
168
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
(57)	Imelje dve ponudbi, toda nikoli ni obžaloval, da je prestopil k angleškemu klubu.
(58)	V vsej svoji praksi nisem nikoli tožil svoje stranke, če mi ni plačala.
(59)	Težko bi našli državo, ki ni nikoli kratila človekovih pravic.
6 Zaključek21
Prispevek v okviru nezaznamovanega izražanja katere od kategorialnih lastnosti, kar je sicer značilno zlasti za slovnični spol pri samostalnikih moškega spola, opozarja na možnost nezaznamovanosti nedovršnika (tudi) v slovenščini.
Obravnavano rabo NDV je glede nezaznamovanosti mogoče vzporediti z moškim slovničnim spolom, ko ta pri osebah ne izraža referenčnega moškega spola; v obeh primerih gre za jezikovnosistemski pojav, ki je odvisen od sobesedila oz. širšega konteksta. Je pa treba opozoriti, da je v slovenščini osrednja zaznamovana raba NDV, ko ta izraža potekanje, iztekanje (trajanje) dejanja.
Analiza splošnega poročanj a ali poizvedovanj a o dej anju in nikalnosti je pokazala, da tudi ob razmeroma omejujoči zahtevi izrazitejše vršilskosti in spremembe na predmetu dejanja (vršilec ima voljo in namen spremembo doseči; doseženje je izraženo z DV) ter enkratnosti dejanja z izključitvijo primerov, kjer je ponavljalnost očitna, delež zgolj poimenovanja dejanja pri rabi NDV ni zanemarljiv: od slabih 10 % do dobrih 20 %, in slabih 16 % pri nikalnosti. Po ročni oceni se NDV v tem deležu rabi tako, da izraža zlasti (ne)obstoj dejanja, medtem ko je njegov v slovenščini jedrni vidski pomen potekanja, iztekanja (trajanja) dejanja potisnjen v ozadje. Ta ugotovitev potrjuje izhodiščno tezo o možnosti nezaznamovane rabe NDV, ko dejanje izraža zgolj kot dejstvo, vid pa je izražen kvečjemu v glagolski obliki (nesestavljenka ali izpeljanka iz sestavljenke), tudi v slovenščini - v primerjavi z ruščino sicer res v manjšem obsegu.
Viri in literatura Gigafida, korpusna besedilna zbirka. Na spletu.
Aleksandra Derganc, 2003: Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida
v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 51/posebna številka. 67-79. Aleksandra Derganc, 2010: Še nekatere razlike v rabi glagolskih vidov v ruščini in
slovenščini. Slavistična revija 58/1. 73-80. Stephen M. Dickey, 2000: Parameters of Slavic Aspect. A Cognitive Approach. Stanford,
California: Center for the Study of Language and Information. Domen Krvina, 2017: Raba dovršnika in nedovršnika v velelniku v sodobni slovenščini. Philological studies 15/1. 210-27. Tudi na spletu.
21 Prispevek je nastal o okviru programa P6-0038 ZRC SAZU, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki ga financira ARRS.
Domen Krvina: Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica moškemu slovničnemu spolu 169
Domen Krvina, 2018: Glagolski vid v sodobni slovenščini 1. Besedotvorje in pomen. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Majda Merše, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.
Svetlana Slavkova, 2018: He3aBHCHMbie ga-$opMbi b BonpocnTe^bHbix npeg^o^eHnax b 60^rapck0m a3biKe (b conocTaB^eHHH c pyccKHM). Slavistična revija 66/4. 441-57.
[Svetlana Slavkova, 2018: Nezavisimye da-formy v voprositel 'nyh predloženijah v bolgarskom jazyke (v sopostavlenii s russkim). Slavistična revija 66/4. 441-57].
Jože Toporišič, 1967: Slovenski knjižni jezik 3. Maribor: Obzorja.
Jože Toporišič, 2004 (19761): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Mladen Uhlik, Andreja Žele, 2018: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopo-stavitvi. Slavistična revija 66/2. 213-33.
Mladen Uhlik, Andreja Žele, 2018a: Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino. Jezikoslovni zapiski 24/2. 99-112.
Mladen Uhlik, 2019: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 67/2. 313-324.
Zeno Vendler, 1957: Verbs and times. The Philosophical Review 66. 143-60.
Ada Vidovič Muha, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF.
Ada Vidovič Muha, 2006: Kategorialnost leksemov med slovarjem in slovnico = On the categorialness of lexemes between lexicon and grammar. Slavistična revija 54/1 (posebna številka). 23-42, 377-99.
Ada Vidovič Muha, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Andreja Žele, 2012: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
A. B. HcaneHKO, 1960: CmpoupyccKo^oH3biKa e conocma&nenuu c cnoea^KUM. MocKBa: _33bIKH C^aBaHCKOH Ky^bTypbl.
[A. V. Isačenko, 1960: Stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury].
Summary
This article deals with unmarkedness when expressing category-something especially characteristic of masculine nouns-drawing attention to the possibility of imperfective (IPF) unmarkedness in Slovene.
In terms of unmarkedness, the use of IPF denoting the fact of an action can be compared to masculine nouns denoting persons not necessarily of the male sex; in both cases, this is a language-related phenomenon that depends on the (wider) context of use. It should be noted, however, that in Slovene the central use of the IPF is marked, namely, expressing the proces-suality (duration) of an action.
170
Slavisticna revija, letnik 67/2019, st. 2, april-junij
An analysis of the general reporting of or inquiry into an action and negation in the Slovene reference corpus Gigafida shows that even when applying the somewhat restrictive requirement of the subject of the action striving to effect a change in an object of the action by completing it (which is expressed by PF), while also excluding cases of clear repetition, the proportion of IPFs denoting the fact of an action is not negligible: it ranges from about 10 % to over 20 %, and in negation about 16 %. The results confirm the initial thesis about the possibility of the unmarked use of the IPF in Slovene when it simply constitutes the fact of an action, while information about verbal aspect is retained mainly in the verb form (non-prefixed or derived from the prefixed). This is true, however, to a lesser extent than in Russian.
UDK 81'366.52:81'27:811.163.6'367.7
Gregor Perko
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani gregorperko@ff.uni-lj.si
SPOL IN BESEDNI RED V DVOIMENSKIH PRIREDNIH ZVEZAH
Članek se osredotoča na dvoimenske priredne zveze z veznikom in, kjer se pojavljata samostalnika ženskega in moškega spola, ki označujeta osebe. V članku poskušamo osvetliti kompleksnost dejavnikov, ki vplivajo na besedni red v omenjenih zvezah.
Ključne besede: spol, oblikoslovnoskladenjske kategorije, diskurz, semantika, pragmatika
The article focuses on binominals with masculine and feminine nouns denoting humans linked by the conjunction in (and). I attempt to highlight the complexity of the reasons that influence word order in these binominals.
Keywords: gender, morphosyntactic categories, discourse, semantics, pragmatics
1	Uvod
Besedni red samostalnikov oz. samostalniških zvez, ki se pojavljajo v dvoimenskih prirednih zvezah, kot tudi v naštevanjih, praviloma ni naključen in nemotiviran.1 V članku nas bodo zanimale zveze občnih ali lastnih imen, ki označujejo ljudi različnih spolov, kot npr. gospe in gospodje ali Franci in Mateja. Poskušali bomo pokazati kompleksnost vprašanja, ki zadeva pomenske, pragmatične, kulturnozgodovinske in prozodične dejavnike. Ne gre prezreti tudi dejstva, da so nekatere zveze že vsaj delno leksikalizirane, da jih ne tvorimo prosto, ampak jemljemo neposredno iz spomina. V prvem delu članku se bomo posvetili kategoriji spola in nekaterim vprašanjem, ki jih sproža. V drugem bomo s pomočjo primerov poskušali zarisati pomenske dejavnike, ki vplivajo na besedni red v tovrstnih sintagmah, v tretjem poglavju bomo osvetlili pragmatične in kulturnozgodovinske dejavnike, v četrtem pa bomo na kratko analizirali še vpliv oblikovnih izviroma formalnih dejavnikov. Empirično gradivo temelji na rezultatih, pridobljenih večinoma na spletu z brskalnikom Google in v korpusu Gigafida.
2	Kategorija spola
Spol je v jezikoslovju nedvoumno in soglasno opredeljen kot inherentna oblikoslov-noskladenjska kategorija samostalnika (Toporišič 1991, Corbett 1991, Vidovič Muha 2000). Mel'čuk (1996) spol umešča v t. i. skladnik (fr. syntactique), ki je v njegovem
1 Pisanje članka je spodbudila polemika v Franciji glede spolno občutljive rabe jezika in predloga zagovornikov t. i. inkluzivne pisave (glej prispevek Mojce Smolej v pričujoči številki), da naj se v večimenskih zvezah, ki označujejo ljudi, ne navaja več vedno na prvem mestu moških, ampak naj se besede razporedijo v skladu z abecednim redom.
172
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
teoretskem modelu tretji del (poleg označevalca in označenca) jezikovnega znaka in ki združuje vse tiste jezikovne kategorije, ki jih ni mogoče v celoti ali neposredno izpeljati iz pomena in oblike, so pa ključne za povezovanje znaka s sobesedilom. Prav vpliv samostalnika na povezane besede na ravni povedi ali besedila je za nekatere jezikoslovce ključna sestavina definicije spola. Hockett (1958: 231) npr. spole definira zgolj na podlagi pojava ujemanja. Razume jih kot razrede besed, ki se odražajo v obnašanju povezanih besed.2 Tudi po mnenju Corbetta (Corbett 1991) je ujemanje samostalnika ključno za razlikovanje kategorije spola od ostalih izključno pomensko opredeljenih kategorij, ki pa nimajo vpliva na ujemanje ali skladenjsko delovanje samostalnika.
Pomembno poglavje (Corbett 1991, 2015) v obravnavi kategorije spola je vprašanje, kako jeziki posameznim samostalnikom pripisujejo spol (ang. gender assignment). Slovenščina in drugi indoevropski jeziki poznajo večinoma pomenskooblikoslovno pripisovanje. Prva stopnja je vedno pomensko pripisovanje: samostalnikom, ki označujejo ljudi in nekatere živali, se pripiše njihov biološki oz. naravni spol (glej tudi v nadaljevanju). Preostanek samostalnikov se v slovenščini in drugih slovanskih jezikih po spolih razvrsti glede na pripadnost posamezni sklanjatveni paradigmi. Vendar pa pri samostalnikih s podspolom človeškosti v primerih, ko sta oblikoslovje in pomen v navzkrižju, prevlada pomen nad oblikoslovjem. V slovenščini so eden takšnih primerov samostalniki 2. moške sklanjatve3 (npr. vojvoda), ki so izvorno del 1. ženske sklanjatve in ki je s to sklanjatvijo paradigmatsko povsem prekrivna. Ti samostalniki, ki se v imenovalniku končujejo na -a, so ne samo moškega spola, ampak se lahko sklanjajo tudi po 1. moški sklanjatvi.
V slovenščini za spol, kot ga razumemo jezikoslovci, pogosto uporabljamo termin slovnični spol, ki ko se nanaša na samostalnike, ki označujejo živa bitja, nastopa kot protipomenka termina biološki oz. naravni spol. V anglosaškem svetu se od sredine devetdesetih let za nadomestitev zadnjega uveljavlja termin pojmovni oz. konceptualni spol (ang. notional gender), ki želi poudariti, da razlik med spoloma ni mogoče zvesti zgolj na biološko raven, ampak da je potrebno upoštevati vlogo kulturno-pojmovnega in zgodovinskega razumevanja spolnih razlik (McConnell-Ginet 2015). Jezikovno izražanje spola, pa naj gre za sistemsko ali diskurzivno raven, je predmet zanimanja tudi strokovnjakov drugih ved, in seveda širše javnosti. Kot je duhovito zapisal R. Matasovic (2004: 13), je spol edina slovnična kategorija, ki prebuja strasti, in to ne samo med jezikoslovci.4
2	»Genders are classes of nouns reflected in the behavior of associated words.«
3	Pri poimenovanju sklanjatev se naslanjamo na slovnico Jožeta Toporišiča (1991), pri čemer upoštevamo tudi diahroni razvoj. Kot zapiše Toporišič sam (1991: 194), lahko govorimo o petih sklanjatvah s glasovnimi končnicami (tipi korak, sluga, lipa, perut, mesto), vendar lahko v eno združimo drugo in tretjo našteto paradigmo, kot to večinoma naredi npr. rusko jezikoslovje: med njima ni nobene paradigmatske razlike, je zgolj razlika v spolu.
4	»[G]gender is perhaps the only grammatical category that ever evoked passion - and not only among linguists.«
Gregor Perko: Spol in besedni red v dvoimenskih prirednih zvezah
173
3 Pomenski dejavniki
Če vzamemo primer besedotvorno nepovezanih samostalnikov, kot so moški/ ženske, mož/žena, fant/dekle, fant/punca, nam preprosta statistična raziskava pokaže, da je v prirednih zvezah z veznikom in naštetih samostalnikov besedni red, kjer je samostalnik moškega spola na prvem mestu občutno pogostejši.5 Če gre za množinske oblike (moški in ženske, možje in žene itd.) je razmerje 1 proti 2, če pa gre za edninske oblike, je razmerje lahko tudi 1 proti 10. Besedni red v omenjenih zvezah, ki so v dobršni meri leksikalizirane, lahko razložimo z naslonitvijo na splošnejše pomenske dejavnike, ki vplivajo na besedni red v dvoimenskih zvezah. Cooper in Ross (1975), ki sta preučevala besedni red v leksikaliziranih prirednih zvezah v angleščini, pri čemer se nista posebej osredotočala na spol, sta navedla 36 različnih pomenskih dejavnikov, ki lahko vplivajo na besedni red (glej tudi Hegarty 2015 in Kesebir 2017). Med njimi so za vprašanje vpliva spola na besedni red samostalnikov pomembni zlasti trije. Prvi dejavnik je spoštovanje načela »najprej jaz« (ang. me-first). V skladu s tem načelom govorec najprej poimenuje osebe in stvari, ki so mu bližje, lahko prostorsko ali časovno (npr. tukaj in tam, zdaj in potem), pa tudi drugače. Če načelo preslikamo na vprašanje spola, potem lahko rečemo, da načelo predpostavlja, da govorec ali govorka moške in njihove izkušnje dojema kot nevtralne, kot neke vrste kulturne norme, ki so manj zaznamovane in so mu zato bliže, za razliko od žensk in njihovih izkušenj, ki naj bi bile bolj specifične in bolj oddaljene od norme, s katero se govorec ali govorka istovetita. Drugo in tretje načelo predpostavljata, da najprej navajamo osebe, ki izkazujejo večjo aktivnost (ang. agentic-first-rule), in pa osebe, ki predstavljajo večji vir moči (ang. power-source-first). Obe lastnosti, torej aktivnost in moč, se stereotipno pripisujejo moškim, ki predstavljajo t. i. »močnejši spol«, zato je pričakovano, da govorci in govorke najprej poimenujejo moške.
Načelo »najprej j az« vpliva tudi na besedni red lastnih imen (Hegarty 2015: 77; glej tudi v nadaljevanju). Iz osebnih izkušenj, ki sem jim bil priča v stiku z več različnimi govorci, je vrstni red imen v dvočlenski zvezi odvisen od stopnje bližine govorca do oseb, katerih imena nastopajo v imenski zvezi. Sorodniki in prijatelji, ko govorijo o nekem paru, najpogosteje na prvo mesto postavijo osebo, ki jim je bliže. Na primer, sorodniki ali prijatelj Darje bodo pogosteje uporabili Darja in Matej, medtem ko bodo sorodniki ali prijatelji Mateja pogosteje uporabljali Matej in Darja.
V navezavi z načelom »najprej jaz«, ki daje prednost tistemu, ki je govorcu bliže oziroma ki mu je na tak ali drugačen način pomembnejši, je zanimivo analizirati tudi besedni red v zvezah oče in mati/mati in oče, oče in mama/mama in oče in oči in mami/ mami in oči. Če je zveza oče in mati, ki pripada bolj zborni zvrsti jezika, neprimerno pogostejša (razmerje 1 proti 2), pa sta oče in mama in mama in oče, ki se uporabljata v že bolj sproščenih sporazumevalnih položajih, enako pogosta, a je vseeno mama in oče pogostejša zveza. Ko preidemo na bolj »intimno« jezikovno raven, se pokaže, da je mami in oči dvakrat pogostejši kot oči in mami.
5 Pri analizi smo upoštevali rezultate samostalnikov v imenovalniku. Na izbranem deležu analiziranih zvez smo analizo opravili tudi v odvisnih sklonih, a se rezultati obeh analiz niso bistveno razhajali.
174
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
4 Pragmatični in kulturnozgodovinski dejavniki
Malkiel (1959: 145), ki je bil po našem vedenju eden prvih, ki se je zanimal za dvoimenske zveze, je prednost moških oblik pred ženskimi razlagal z vlogo hierarhije vrednot, ki prevladujejo v neki družbi. Vzemimo primer zveze samostalnikov gospe in gospodje oz. gospodje in gospe. Danes je neprimerljivo pogostejša zveza gospe in gospodje kot gospodje in gospe (razmerje 1 proti 17).6 Vendar pa je bilo v devetnajstem in prvi polovici dvajsetega stoletja običajneje uporabljati zvezo gospodje in gospe, ki jo med drugim najdemo tudi v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju (vir Fran), kjer pod iztočnico gospa najdemo primer »gospodje in gospe, Herren und Damen«.
Zanimivo je, da so vsaj v množini7 danes v povprečju dvakrat pogostejše priredne zveze, ki označujejo statuse, nazive oziroma poklice oseb, kjer je na prvem mestu samostalnik ženskega spola. Gre npr. za zveze kolegice in kolegi, kandidatke in kandidati, študentke in študenti, doktorice in doktorji, profesorice in profesorji.8
Običajna razlaga za takšen besedni red in ki se zdi v nasprotju s semantičnimi načeli, ki smo jih obravnavali v zgornjem razdelku, je, da so zveze, kjer je ženski samostalnik na prvem mestu, podrejene pragmatičnemu načelu vljudnosti. Upoštevajoč razvoj družbe in položaj žensk, je mogoče med dejavnike, ki motivirajo besedni red, ki na prvo mesto postavi samostalnike ženskega spola, prišteti tudi vedno vidnejšo vlogo žensk na pomembnejših položajih, kar seveda pripomore h krhanju stereotipa, da so moški izključni nosilci aktivnosti in moči (glej zgoraj).
Poglejmo še, kako je z zvezami, kjer se pojavljajo lastna imena. Preizkusili smo več možnosti kombinacij imen, kjer se pojavljajo:
a)	najpogostejša slovenska imena po podatkih Statističnega urada RS (npr. Franc, Janez, Ivan, Anton, Marko, Andrej; Marija, Ana, Maja, Irena, Mojca, Mateja);
b)	najpogostejša imena otrok, rojenih v 2016 in 2017, po podatkih statističnega urada, torej najbolj priljubljena imena v zadnjih letih (npr. Luka, Jakob, Mark, Filip, Nik, Tim; Zala, Eva, Ema, Lara, Sara, Maša);
c)	kombinacije najpogostejših in manj pogostih imen (npr. Jože in Jolanda, Renato in Nina, Andrej in Polona).
Rezultati statistične analize kombinacij najpogostejših lastnih imen (a) (npr. Franc in Marija) kažejo na dokajšnjo uravnoteženost: z manjšimi odstopanji pri posameznih primerih so enako pogoste zveze, kjer je najprej navedeno lastno ime moškega spola, kot tudi zveze, kjer je na prvem mestu ime ženskega spola. Enako opažamo tudi pri drugi skupini imen, kjer nastopajo najbolj priljubljena imena (b), ki večinoma poimenujejo
6	Statistični podatki pa kažejo, da je zveza v ednini, gospod in gospa, dvakrat pogostejša od zveze gospa in gospod.
7	Ponovno opažamo, da je pri edninskih zvezah pogostejši vrstni red, kjer je prvi element v moškem spolu.
8	Statistični odklon opažamo pri zvezi tekmovalci in tekmovalke, ki je dvakrat pogostejši kot tekmovalke in tekmovalci.
Gregor Perko: Spol in besedni red v dvoimenskih prirednih zvezah
175
mlajše osebe (npr. Luka in Zala). Pri analizi tretje skupine (c) se je prav tako pokazala uravnoteženost, kar kaže, da pogostost imena ne igra bistvene vloge pri izbiri besednega reda v zvezi. Dodati pa moramo, da sorazmerno majhen korpus imenskih zvez za zadnjo skupino (c), ki smo jih našli, še ni dovolj zanesljiv, da bi omogočil dokončno interpretacijo rezultatov.
Analiza vzorca besedil, kjer se pojavljajo zveze dveh lastnih imen, je pokazala, da načelo vljudnosti ni vedno edini dejavnik, ki vpliva na besedni red, ampak da je smiselno upoštevati že omenjeno krhanje stereotipne predstave, ki izključno moškim pripisuje lastnosti aktivnosti in moči. Analizirali smo manjši korpus besedil, kjer se pojavljajo besedila, ki predstavljajo podjetja, podjetniške pobude ali projekte. V primerih, ko je žensko ime na prvem mestu, gre pogosto za položaj, ko je ženska odgovorna oseba v podjetju oziroma je pobudnica ali gonilna sila projekta. V primerih, ko imena poimenujejo otroke, na besedni red vpliva starost otrok, saj starši in drugi govorci pogosteje najprej poimenujejo starejšega otroka.
5 Oblikovni dejavniki
Prvi sklop dejavnikov, ki smo jih poimenovali oblikovni, zadeva ritmični ustroj imenske zveze. Omejili se bomo na razpored kratkih in dolgih besed. Pri empirični analizi nas je namreč zanimalo tudi, ali dolžina besed vpliva na vrstni red v imenski zvezi. Pri lastnih imenih se je na nekaj primerih izkazalo, da je dolžina besed lahko dejavnik, in sicer je, kar ni presenetljivo, prednosten besedni red, kjer se najprej navajajo krajše besede in nato daljše. Kot smo navedli v predhodnem razdelku, je besedni red moških in ženskih imen statistično dokaj uravnotežen, zato je toliko bolj zanimivo, da prihaja v nekaterih primerih, ko sta dolžini besed različni, do večjih odstopanj. Takšni so npr. primeri Ana in Andrej, ki je dvaintridesetkrat pogostejša kot Andrej in Ana. Podobno je tudi pri paru Ivan in Nataša, ki je skoraj petkrat pogostejši kot Nataša in Ivan, ali Žan in Nataša, kjer rezultatov za Nataša in Žan skoraj ni.
Drugi sklop dejavnikov, ki se odraža tudi v dolžini besed, je razporeditev obliko-slovno zaznamovanih in nezaznamovanih besed (praviloma so to samostalniki moškega spola). Analizirali smo primere, kjer se v zvezah pojavljajo besedotvorno povezane besede v ednini, kjer predstavlja moška oblika večinoma osnovo, kot na primer kandidat in kandidatka, študent in študentka, profesor in profesorica, doktor in doktorica. Za razliko od množinskih različic so v ednini pogostejše zveze, kjer je na prvem mestu moški samostalnik. Podoben prednostni red potrjuje tudi zveza imen Andrej in Andreja, ki je veliko pogostejša kot Andreja in Andrej (razmerje 1 : 2).
Kljub vsemu pa bi za oblikovni dejavnik težko rekli, da igra odločilno vlogo v besednem redu. Empirični podatki so žal dokaj omejeni, prav tako tudi nismo analizirali ostalih fonetičnih ali prozodičnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na besedni red.
176
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
6 Zaključek
Analiza primerov dvoimenskih zvez, ki označujejo osebe, je pokazala, da je podrejenost besednega reda spolu kompleksno vprašanje. Spolu, ki je izvorno obli-koslovnoskladenjska kategorija, se, ko gre za samostalnike, ki označujejo ljudi, na diskurzivni ravni pripisujejo različne pomenske in pragmatične vrednosti, ki so pogosto odvisne od kulturnozgodovinskih pogojev. Vse te vrednosti delujejo kot dejavniki, ki vplivajo na besedni red v dvoimenskih zvezah. Analiza primerov je pokazala, da so med pomenskimi dejavniki najpomembnejša tri načela: načelo, poimenovano »najprej jaz«, načelo večje aktivnosti in načelo vira moči. Zadnji dve načeli stereotipno večjo aktivnost in moč pripisujeta moškim, kar pomaga razložiti besednih red nekaterih zvez, da so namreč moški poimenovani pred ženskami. Analiza je prav tako pokazala, da ti dve načeli danes ne dajeta več nujno prednosti moškim, kar vsaj delno utemelji dokajšnjo statistično uravnoteženost besednega reda. Domnevati je mogoče, da se kulturnozodovinsko pogojeni stereotip v slovenskem prostoru postopno krha. Na pragmatični ravni pomembno vlogo še vedno igra načelo vljudnosti, ki daje prednost ženskim poimenovanjem. Pokazalo se je, da imata dolžina besed in pa oblikoslovna zaznamovanost oziroma nezaznamovanost besed dokaj omejen vpliv na besedni red.
Viri in literatura
William E. Cooper in John Robert Ross, 1975: Word order. Chicago Linguistic Society: Papers from the Parasession on functionalism. Ur. R. E. Grossman, J. San, T. J. Vance. Chicago: Chicago Linguistic Society. 63-111. Greville Corbett, 1991: Gender. Cambridge: Cambridge University Press. Greville Corbett, 2015: Gender typology. The Expression of Gender. Ur. G. Corbett.
Berlin: Walter de Gruyter. 87-130. Peter Hegarty, 2015: Ladies and gentlemen: Word order and gender in English. Ur.
G. Corbett. Berlin: Walter de Gruyter. 69-86. Charles F. Hockett, 1958: A Course in Modern English. New York: Macmillan. Selin Kesebir, 2017: Word order denotes relevance differences: The case of conjoined phrases with lexical gender. Journal of Personality and Social Psychology 113/2. 262-79.
Yakov Malkiel, 1959: Studies in irreversible binominals. Lingua. 113-60. Ranko Matasovic, 2004: Gender in Indo-European. Heidelberg: Winter. Sally McConnell-Ginet, 2015: Gender and its relation to sex: The myth of "natural gender". The Expression of Gender. Ur. G. Corbett. Berlin: Walter de Gruyter. 3-38. Igor A. Mel'čuk, 1994: Cours de morphologie générale. Vol. 2. Montreal, Pariz: Les
Presses de l'Université de Montréal, CNRS Éditions. Igor A. Mel'čuk, 1996: Cours de morphologie générale. Vol. 3. Montreal, Pariz: Les
Presses de l'Université de Montréal, CNRS Éditions. Jože Toporišič, 31991 [1976]: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Ada Vidovič Muha, 2000: Slovensko leksikalnopomenoslovje. Ljubljana: ZIFF.
Gregor Perko: Spol in besedni red v dvoimenskih prirednih zvezah
177
Summary
The article analyzes word order in binominals with masculine and feminine nouns denoting humans linked by the conjunction in (and). The research showed that in Slovene, word order depends on three types of factors: semantic, pragmatic (including historico-cultural dimension), and formal factors. Among the semantic factors, there are at least three principles that influence word order: the principle "me-first," the "agentic-first-rule," and the "power-source-first" principle, stereotypically attributed to men. The results show that the stereotype is gradually fading since word order by which women are named before men is more and more common. Among pragmatic principles, the principle of politeness is the most important. Rhythmic factors and morphological marking of words play a rather marginal role.
178	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
UDK 8177:8136:811.163.6:811.133.1
Mojca Smolej
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani mojca.smolej@ff.uni-lj.si
ANORMATIVIZEM IN DILEME INKLUZIVNE SLOVNICE
Načrtni (celo umetni) posegi v rabo jezika so prisotni že od samega začetka oblikovanja knjižnega jezika. Zahteva po radikalni feminizaciji tako ni osamljen primer, pač pa le eden izmed mnogih, ki so se razvrstili skozi zgodovino slovenskega jezika. V prispevku, izhajajoč iz omenjene trditve, predstavimo možen koncept inkluzivne slovnice za slovenski jezik.
Ključne besede: anormativizem, inkluzivna slovnica, leksikalna feminizacija, skladenjska feminizacija
Planned (even artificial) interventions in the use of language have been present since the very beginning of the formation of literary language. The demand for radical feminization is thus not an isolated case, but only one of many that have been made throughout the history of the Slovene language. In this article, based on this assertion, we present a possible concept of an inclusive grammar of the Slovenian language.
Keywords: Anormativism, inclusive grammar, lexical feminization, syntactic feminization
1 Uvod
Inkluzivna slovnica (La grammaire inclusive)1 je v Franciji leta 2017 dodobra vznemirila2 številne učitelje francoskega jezika (pa tudi splošno javnost), saj namesto povedi »Moški in ženske so enakopravni« predlaga poved »Moški in ženske so enakopravne«. ipd. Francoska akademija je 26. 10. 2017 podala izjavo, v kateri je trdila,3 da je zaradi inkluzivne pisave oz. slovnice francoski jezik v »smrtni nevarnosti«. Poleg tega naj ne bi bilo sploh jasno, čemu uvajati spremembe in kako naj bi bile presežene praktične težave, ki bi se z uvedbo pojavile tako na ravni pisanja, branja in s tem povezane izgovorjave. Z vsem tem naj bi tudi močno otežili pouk francoščine kot prvega jezika. Zagovorniki inkluzivne slovnice4 so nasprotno največkrat poudarjali zgodovinsko dejstvo, da je bila francoščina renesanse mnogo bolj enakopraven jezik, kot je to francoščina 21. stoletja.
1	Inkluzivnost pomeni rabo moškega, ženskega ali kateregakoli drugega spola na način, ki enakovredno zaobjema vse možne spole, in sicer tako, da se nihče (ne glede na spol) ne čuti izključenega ali zapostavljenega.
2	Battaglia, 2017: Apres l'ecriture la Grammaire inclusive. Le Monde. Na spletu.
Sinard, 2018: Pourquoi l'ecriture inclusive est exclusivement ideologique. Causeur.fr. Na spletu. Bordenet, 2017b: L'Academie française met en garde contre le peril mortel de l'ecriture inclusive. Le Monde. Na spletu.
Bordenet, 2017a: L'ecriture dite inclusive - un sujet qui divise. Le Monde. Na spletu.
3	Bordenet, 2017b: L'Academie française met en garde contre le peril mortel de l'ecriture inclusive. Le Monde. Na spletu.
4	Bordenet, 2017a: L'ecriture dite inclusive - un sujet qui divise. Le Monde. Na spletu.
180
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
»Neenakopravnost« naj bi se v jeziku začela pojavljati šele od 17. stoletja naprej, ko naj bi se okrepile težnje po izbrisu »ženskega«.
Zanimivo je, da nobena izmed strani ni poudarjala vloge in posledic preskriptivizma, nobena stran se ni osredotočala na pomen in vlogo predpisujoče norme v povezavi s sodobnimi smernicami razumevanja jezika (tu je mišljen predvsem anormativizem). Vsaka stran je s svojega zornega kota »zgolj« upravičevala svoj pogled, svoje stališče do jezika.5 Kritična analiza stališč do jezika ima namreč širše družbeno težo, saj so odnosi ali stališča do jezika in sociokulturne norme del komunikacijske kompetence, kot take pa imajo torej velik vpliv na znotrajdružbene interakcije (reakcije) bodisi kot povzročitelj ali posledica. Sodobno jezikoslovje naj bi se povsem oddaljilo od predpostavke, da obstaja le en »pravilen« način govorjenja in pisanja slovenščine, ki je tako in tako, hote ali nehote, velikokrat odvisen od jezikoslovčevega »čuta«. Slednje6 je poudarjal že Toporišič.
Že ta primer nas uči, da imajo besede veliko rab, ne ene same, in da moramo biti pri presoji teh rab previdni, da česa prehitro ne obsodimo. Nam samim sicer marsikaj lahko tudi ne ugaja, zaradi tega pa tisto ni nujno napačno ali slabše. (Toporišič 2007: 40)
Reševati pa moramo stvari seveda tako, da te rešitve jeziku (ne njegovemu posameznemu uporabniku, po možnosti polnemu predsodkov) ustrezajo čim bolj. (Toporišič 2007: 133)
V nadaljevanju se bomo osredotočili na večvariantnost oz. bomo poskušali definirati anormativizem, ki naj bi govorcu puščal možnost izbire rabe tiste oblike (katerega koli jezikovnega elementa), ki najbolje ustreza njegovim jezikovnim in drugim stališčem.
2 Anormativizem
Jezik je sredstvo za nastanek in obstoj ideologij, zavedanje tega pa omogoča njihovo prepoznavanje in opozarjanje na spreminjanje dejanskosti. Tudi to je ena od vlog jezikoslovca. [...] Če torej jezik vidimo kot sistem različnih možnosti izbire, moramo tudi vse njegove rabe obravnavati kot ideološke: končna izbira (četudi nezavedna) je odvisna od govorcev, ki so vselej družbeno pozicionirani, torej tudi ideološko opredeljeni; izbira je tako stvar habitusa, naravnanosti do izkustva. (Zorčič 2017: 1-11)
Navedeni citat se navezuje na obravnavo problematike (ekonomskega) neolibe-ralizma v povezavi z jezikom. Opredeljuje možnost izbire (tudi na ravni jezika) kot enega izmed ključnih dejavnikov sodobne družbe, obenem pa opozarja na pogosto (nezavedno predpisujočo ali zapovedano) izbiro, ki je v resnici vodena preko družbe, v
5	Razumevanje teorije stališč do jezika v pričujočem članku temelji na delu Investigating Language Attitudes. Avtorji so: Peter Garrett, Nikolas Coupland in Angie Williams. Delo je izšlo leta 2003 pri založbi University of Wales Press Cardiff.
Pri razumevanju teorije je bil v veliko pomoč tudi zbornik The Languages of Nation, ki je izšel leta 2012 pri založbi Multilingual Matters. Urednici sta: Carol Percy in Mary Catherine Davidson. Gl. tudi Bitenc (2016).
6	Gl. Smolej (2016).
Mojca Smolej: Anormativizem in dileme inkluzivne slovnice
181
kateri živimo, ali pa preko rabe tistih ljudi, ki imajo moč uveljavljanja svoje ideološke prepričanosti. Največkrat so tako tudi izbire vodene, (nezavedno) predpisane oz. v resnici omejene le na eno izmed mnogih možnih oblik ipd.
Medtem ko se obremenjujemo z osebnimi izbirami, utegnemo neredko spregledati dejstvo, da pravzaprav niso osebne, temveč da nanje močno vpliva družba, v kateri živimo. (Salecl 2011: 16, po Zorčič 2017: 5)
Na izbire (npr. jezikovne), ki so vezane predvsem na javno in uradno rabo, lahko gledamo najmanj iz dveh zornih kotov. Pri jezikovnem načrtovanju je lahko v ospredju upoštevanje jezikovne skupnosti in izogibanje samovolji posameznika (ali določene skupine ljudi z enako ideološko usmerjenostjo), lahko pa je močno prisotna prevlada jezikovnega čuta in stališč do jezika zgolj določenega (npr. enega samega) jezikoslovca oz. izbrane skupine jezikoslovcev in/ali drugih področnih strokovnjakov. Primer prevlade ali premoči posameznika ali posamezne skupine ljudi je mnenje, ki ga je, v popolnem nasprotju z mnenjem, citiranim v uvodnem poglavju pričujočega članka, leta 1987 zapisal Toporišič.
Na ljudi zunaj Akademije pa seveda nikakor ne gre misliti, saj je pravopis vendar akademijska, ne pa slovenska vsenarodna zadeva (ali tudi zadeva katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko). (Toporišič 2007: 136)
Ker je citat dovolj poveden, lahko zapišemo le to, da naj bi se sodobno jezikoslovje od opisanih predpostavk povsem odmaknilo (ostaja sicer na ulici, v šolah, medijih itn.).7 V ospredju sta poudarjanje enakovrednosti različnih variant in nujnost opisa vsake izmed njih, kar pa je lahko nemalokrat vir težav, saj lahko kodificirano soobstajanje
različnih variant, vsaj tako predvidevamo, predstavlja ovire za uspešno sporazumevanje.
Kljub predvidevanju, da sta sodobnemu jezikoslovju in drugim strokovnim ter znanstvenim področjem tuja enovariantnost in neiskanje možnosti za soobstajanje več variant (bodisi jezikovnih ali katerikoli drugih), lahko znotraj npr. teorije lingvističnega imperializma še vedno zasledimo opise načrtov za dosego jezikovnih sprememb, ki so željene le s strani omejene množice ljudi (bodisi določenih jezikoslovcev ali drugih področnih strokovnjakov/nestrokovnjakov). Eden izmed postopkov za dosego želene jezikovne spremembe je npr. ta, da je treba spremembe uvesti čim hitreje, in sicer s pomočjo ljudi, ki imajo moč uveljavljanja svoje moči.
Ruqaiya Hasan (2003: 438-447) imenuje /ta/ proces spreminjanja pomena besed ponovno opomenjanje (re-semanticization); gre za proces predrugačenja obširnih pomenskih segmentov, ne v okviru počasnega procesa sprememb, ampak z intenzivno rabo v kratkem časovnem obdobju pri tistih ljudeh, ki imajo moč uveljavljanja svoje volje, ki jo usmerja njihov »naravni način« mišljenja, tj. njihova ideologija. (Zorčič 2017: 9)
Če sedaj pustimo ob strani opise jezikovnega imperializma in podobne ideje (npr. prevlada (jezikovnega) čuta izključno posameznika ali posamezne skupine ljudi), je nujno odgovoriti na vprašanje, v čem anormativizem presega predpisujočo enovariantnost oz. veljavo prevladujoče in ustaljene rabe. Najprej je treba poudariti, da raba izključno
7 Gl. npr. Smolej 2016.
182
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
ženskega spola8 v resnici ne posega v jezikovni sistem, saj je ena izmed kategorialnih lastnosti samostalniške, pridevniške in glagolske besedne vrste prav izražanje vseh treh spolov, ustaljeno rabljenih v slovenskem knjižnem jeziku. Izražanje izključno ženskega spola v resnici posega predvsem na področje ideologije, ki pa ni predmet pričujočega prispevka. Poseganje v ustaljeni in pričakovani sistem ne povzročajo niti besedotvorni postopki, s katerimi bi iz leksemov, ki poznajo le moški spol (ali le ženski), izpeljali ženske oblike (oz. nasprotno). Poseganje v ustaljeno oz. pričakovano9 bi pomenil le postopek združevalnega neologizma, po katerem bi npr. vse samostalnike, ki označujejo kategorijo človeško in poznajo obliki za ženski in moški spol, preoblikovali v skupen leksem, ki bi zaobjemal oba spola oz., po vsej verjetnosti, vse potencialne spole. Tu je potrebno upoštevati, da združevalni leksem, torej leksem, ki pomensko zaobjema oba spola, lahko že obstaja. Poleg tega pa se v jeziku, v katerem je kategorija spola ena izmed temeljnih slovničnih kategorij, vsaj za enkrat, ne zmoremo niti po postopku združevalnega neologizma izogniti izražanju slovničnega spola.
Anormativizem torej ne posega v ničemer v že obstoječe stanje, v uveljavljen in splošno rabljen jezikovni sistem, pač pa eksplicitno poudari, da je raba jezika subjektivno dejanje, da predpisana oz. kodificirana norma ni obvezujoč zakon, pač pa le priporočilo, ki ga govorci lahko upoštevajo ali pa zavržejo. Znotraj anormativizma, ki je v nasprotju z antinormativizmom, sta prisotni dve sorodni veji. Prva poudarja nujnost oblikovanja le ene norme, ki pa ima status priporočila, druga pa izpostavlja nujnost oblikovanja več soobstoječih kodificiranih norm (govorec se lahko odloča med različnimi predpisanimi rabami, npr. med rabo izključno ženskega spola ali med do sedaj uveljavljeno rabo moškega spola kot generičnega spola).
Anormativizem je, čeprav posredno, med prvimi omenjal že jezikovni priročnik Jezičnica (2016), namenjen predvsem šolarjem.
Jezik je tvoj!
Če pišemo vsi kolikor toliko enako, je predvsem praktično. Bilo bi več teško čep usag pisu kukr mu čokne ali čebibesedepisalikarbrezpresledka ali če bi kAKšno Reč pisALI maLce z VEliKo z MALO, recimo: sLoVEnijA.
Ampak čeprav ti učiteljica vse pokraca z rdečo in spis slabo oceni, ker ga nisi napisal po pravopisnih pravilih, je jezik predvsem tvoj. Ti najbolj odločaš, kaj boš z njim. Lahko ga uporabljaš po mili volji, izmišljaš si nove besede, obračaš stare, igraš se s tem in okušaš ono. Ti odločaš, kaj boš povedal in kako boš to povedal - če sploh kaj. (Jezičnica 2016: 118)
8	Sklep Senata Filozofske fakultete, z dne 25. 4. 2018, je npr. za pravilnike Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sprejel odločitev o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Sklep je doživel kar nekaj nasprotovanj prav na podlagi trditve, da raba ženskega spola kot generičnega pomeni poseg v ustaljeni in pričakovani sistem slovenskega jezika.
9	Poseg v sistem bi morda predstavljalo tudi slovnično preoblikovanje samostalnikov, ki poimenujejo nosilce stanj, tipičnih le za en spol (npr. nosečnica ^ nosečnež*). Seveda pa se lahko tudi v teh primerih »izrabi« nevtralno poimenovanje noseča oseba (čeprav v resnici ni slovnično nevtralen izraz, saj je zaznamovan s slovničnim ženskim spolom).
Mojca Smolej: Anormativizem in dileme inkluzivne slovnice
183
Slovenska akademija znanosti in umetnosti odloča. Ti odločaš. Odločajo tudi vsi, ki pišejo časopise in knjige, delajo reklame, prevajajo stripe, tudi televizijci in radijci odločajo. Vsi sooblikujemo svoj jezik. (Jezičnica 2016: 119)
V	ospredju anormativizma je predvsem poudarjanje subjektivnega odločanja o ustrezni jezikovni rabi kljub morebitnemu neuspešnemu sporazumevanju. Govorec je tisti, ki pragmatično presodi, katera jezikovna in nejezikovna sredstva bo uporabil in na kakšen način, in navsezadnje tudi, ali je raba izbranih jezikovnih sredstev ustrezna oz. neustrezna (tudi hotena).
Anormativizem kot glavno vodilo je prisoten tudi v francoski inkluzivni slovnici Manuel de grammaire non sexiste et inclusive (2018). Kaže se kot nenehno poudarjanje, da ne želi biti zavezujoče predpisujoča oz. da ne uvaja ali opisuje jezikovnih oblik, ki so »pravilne«. Izbira ustrezne rabe je prepuščena posamezniku oz. kolektivu, ki izhaja iz mnenja vseh oz. večine.
V nasprotju s standardno slovnico /inkluzivna slovnica/ ne vsiljuje rabe, ki je pravilna. Spodbuja k razmišljanju in sprejema različne vrste feminizacije, ki temeljijo na subjektivni izbiri. (Lessard, Zaccour 2018: 32)
Prav tako je vseskozi izpostavljena misel (2018: 9-34), da se mora tudi na ravni organizacij, podjetij, kjer je zaposleno večje število ljudi, pri rabi za spol ves čas opirati na izbiro, ki so jo večinsko sprejeli vsi zaposleni (ne glede na hierarhijo). Pri sprejemanju skupne (uradne) rabe mora sodelovati prav vsak zaposleni. Tudi ko gre za uradne ali uradovalne dokumente, inkluzivna slovnica svetuje rabo, ki najbolje in najustrezneje predstavlja ideologijo posamezne organizacije.
Za konec razmišljanja o anormativizmu naj bo še enkrat izpostavljeno, da je njegov temelj svobodno odločanje o ustrezni rabi kateregakoli jezikovnega sredstva, katerekoli slovnične oblike itd. Skupna norma je sicer dobrodošla, ni pa zavezujoča oz. se vsak posameznik odloča, ali jo bo zavrgel, modificiral ali polno sprejel. To velja na vseh socialnozvrstnih in funkcijskih ravneh rabe jezika. Seveda se pri tem odpirajo številna vprašanja, ki so vezana tako na rabo uradnega in državnega jezika kot tudi učnega jezika. V Franciji10 npr. trenutno vlada precej neenotna raba v šolah. Nekateri učitelji francoskega jezika ženski spol že predstavljajo kot generični, spet drugi se temu vztrajno upirajo, tretji pa se ravnajo po pravilu bližine (pri kategoriji ujemanja).
3 Inkluzivna slovnica
V	nadaljevanju bomo predstavili, kako bi lahko inkluzivno slovnico prilagodili slovenskemu jeziku. Izhajali bomo iz že omenjene francoske slovnice (2018), poleg tega pa izpostavili vse možne pomisleke ob predstavitvi določenih slovničnih oblik itd.
10 Battaglia, 2017: Apres l'ecriture la Grammaire inclusive. Le Monde. Na spletu. Sinard, 2018: Pourquoi l'ecriture inclusive est exclusivement ideologique. Causeur.fr. Na spletu. Bordenet, 2017b: L'Academie française met en garde contre le peril mortel de l'ecriture inclusive. Le Monde. Na spletu.
Bordenet, 2017a: L'ecriture dite inclusive - un sujet qui divise. Le Monde. Na spletu.
184
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Jezikovna feminizacija označuje skupek postopkov, ki so vezani tako na govorjeni kot pisni jezik, hkrati pa se želi izogniti rabi moškega spola kot generičnega. Za ta namen so uporabljeni najrazličnejši besedotvorni (leksikalna feminizacija) in skladenjski postopki (skladenjska feminizacija). Inkluzivna slovnica je polivalentna, saj ponuja različne možne rešitve, uporabnik pa lahko izbere tiste, ki mu najbolje ustrezajo. Kot večina slovnic izhaja iz besednovrstne delitve: samostalnik, pridevnik, zaimek in glagol. Besedne vrste, ki ne izražajo spola, niso obravnavane. Temelj slovnice pa sta, kot je bilo že omenjeno, leksikalna feminizacija in skladenjska feminizacija. Leksikalna feminizacija pomeni tvorjenje ženskih oblik besed (besedotvorje), skladenjska feminizacija pa feminizacijo besede znotraj besedne zveze (npr. ujemanje).
3.1 Leksikalna feminizacija
Predstavili bomo 7 različnih vrst leksikalne feminizacije: (1) rabo historične oblike, (2) rabo sodobnih besedotvornih zakonitosti slovenskega jezika, (3) ozir na splošno oz. ljudsko rabo, (4) zamenjavo samostalnikov, (5) rabo tujk ali prevzetih besed, femi-niziranih po besedotvornih postopkih izvornega jezika, (6) rabo neologizmov in nove grafije, (7) radikalno feminizacijo.
Hkrati se bomo na kratko ustavili tudi pri prednostih in pomanjkljivostih vsakega postopka leksikalne feminizacije.
Najprej bomo omenili rabo (1) historične oblike. Mišljena je predvsem za določene poklice, ki svojih poimenovanj za ženske oblike trenutno nimajo, a so jih po vsej verjetnosti nekoč že imeli. Največkrat oblika sicer ni poznana, čeprav je nekoč že obstajala v jeziku (morda še obstaja v govorjenem jeziku). Kot primer bi npr. lahko navedli pregled ženskih poimenovanj v Kranjski gramatiki Marka Pohlina (1768).
Nekatere se tvorijo tudi na -ast, -ost ali, -ust. Pomenijo krepost ali razvado in so ženskega spola, kot: učenost, otrpnost, čednost idr. Delujoče osebe ženskega spola se tvorijo na -ica ali -ovka, kot klobčarica, zidarica, pastirica, poslušavka, podpihovavka, stenarca, britvarca itn.
Ženske kakšnega naroda ali dežele se poznajo po -ka, -ica, -kuta in tudi drugače, kot: Kraj-nica, Štajerka, Korošela, Nemškuta, Lahena, Rimlarca, Lublančanka itn. Kakor tudi druge, ki se ravnajo po poklicu in značilnostih moških, kot: poročnica zmerdlivka. (Pohlin 1768 (po 2003): 268).
Zanimivi sta predvsem poimenovanji zidarica11 in poročnica. SSKJ2 (tudi SSKJ1) pozna samostalnik zidarka, samostalnik poročnica pa je prisoten le v SSKJ2.
(2) Raba sodobnih besedotvornih zakonitosti slovenskega jezika je najpogostejši postopek za feminizacijo do sedaj, npr.: zidar ^ zidarka (SSKJ2), rudar ^ rudarka*, gozdar ^ gozdarka (SSKJ2), dekan ^ dekanja, dekanka, dekanica (SSKJ2). Kot pomanjkljivost se lahko kaže večbesednost, pri čemer besede tekmujejo za prevlado.
11 Zidarica prvotno pomeni predvsem ženo zidarja.
Mojca Smolej: Anormativizem in dileme inkluzivne slovnice
185
Samo tvorjenje je nezahtevno, saj se upoštevajo besedotvorni postopki, tipični za slovenski jezik.
(3)	Ozir na rabo temelji na rabi, ki se bo oblikovala sama od sebe. Ne potrebuje načrtnega oblikovanja, saj naj bi razširjena (ljudska) raba dolgoročno prešla v skupno rabo. Pomanjkljivost se kaže predvsem v dolgotrajnosti feminizacije, saj temelji na rabi, ki se bo oblikovala sama od sebe. Poleg tega se lahko pojavi večbesednost, pri čemer besede tekmujejo za prevlado.
(4)	Zamenjava samostalnikov se nanaša predvsem na tiste samostalnike in samo-stalniške zveze, ki ne poimenujejo živo in/ali človeško, npr.: sneženi mož ^ snežena žena, (snežak ^-snežakinja*), čmrlj ^ čmrljka*, deževnik ^ deževnica* (že ima svoj primarni pomen), deževnikarica* (? ženska, ki nabira deževnike). Pri postopku se upoštevajo sodobni besedotvorni pristopi, tipični za slovenski jezik. Kot pomanjkljivost se kaže vprašanje meje in smiselnosti zamenjave.
(5)	Raba tujk ali prevzetih besed, feminiziranih po besedotvornih postopkih izvornega jezika, se nanaša le na tuje in prevzete besede. Ne upošteva besedotvornih zakonitosti slovenskega jezika, saj je ženska oblika skladna z izvornim jezikom, npr.: kamerman ^ kamerwoman (čeprav je v jeziku že samostalnik kamermanka).
(6)	Raba neologizmov in nove grafije pozna več postopkov:
a)	tvorjenje obojespolne besede z izrabo že obstoječe, ki največkrat izraža srednji slovnični spol, npr.: študentje + študentke ^ študentstvo; profesorji + profesorice ^ profesorstvo; deklice in dečki ^ otroci* (je že zaznamovan z moškim spolom) ali otroštvo* (ima že svoj primarni pomen in lahko vnaša nejasnost) ali predšolske in šolske osebe (je že zaznamovan z ženskim spolom in spolno ni nevtralen)*;
b)	tvorjenje obojespolne besede z združitvijo morfemov obeh besed, npr.: brat + sestra ^ brastra (se ne zmore izogniti slovničnemu spolu); hči + sin ^ hčin (se ne zmore izogniti slovničnemu spolu, čeprav zaobjema oba prvotna samostalnika);
c)	raba posebnih grafičnih znamenj, npr. podčrtaja: študent_ka, predsednik_ca (otežuje berljivost in razumevanje). Raba neologizmov in nove grafije skuša poiskati nevtralen izraz, ki je največkrat srednjega spola, vendar pa prav zaradi rabe različnih grafičnih znamenj (npr. podčrtaja) otežuje berljivost in razumevanje.
(7)	Radikalna feminizacija temelji izključno na rabi ženskega spola, ki zaobjema tudi moške osebe, npr. Študentke morajo za vpis v višji letnik doseči najmanj 60 KT.
Žal se pomanjkljivost pri večini postopkov kaže prav na ravni razumljivosti oz. koherence, občasno pa tudi na ravni prezahtevne ali preobtežene tvorjenosti zaradi doslednega upoštevanja rabe vseh spolov (npr. sklep o zaposlitvi vršilca dolžnosti ravnatelja/vršilca dolžnosti ravnateljice/vršilke dolžnosti ravnateljice/vršilke dolžnosti ravnatelja), kar še dodatno otežuje koherenco samega besedila. Problem radikalne feminizacije je njen nasprotni učinek (raba izključno enega spola). Če bi hoteli biti torej skrajno dosledni pri zahtevah feminizacije, bi morali poseči po postopkih tvorjenja
186
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
novega spola, ki bi zaobjemal vse spole, oz. v nespolno rabo jezika. To pa bi zagotovo pomenilo precejšen poseg v sistem slovenskega jezika.
V	preglednici smo se osredotočili le na samostalnike, saj je prav pri tej besedni vrsti najmočneje prisotna feminizacija. Pri pridevniški besedi ni izrazitih težav, saj se večinoma ravna po svoji odnosnici, pri zaimkih pa lahko namesto samostalniških zaimkov uporabimo pridevniške, npr.: Kdor ne bo dosegel 60 KT, se ne bo mogel vpisati v višji letnik. ^ Katera ne bo dosegla 60 KT, se ne bo mogla vpisati v višji letnik; Nikogar se ne sme spregledati pri obravnavi rabe spola. ^ Nobene se ne sme spregledati pri obravnavi rabe spola.
3.2 Skladenjska feminizacija
V	okviru skladenjske feminizacije je prav tako možnih 7 različnih postopkov. Vezani so predvsem na izražanje skladenjskih razmerij (ujemanje). Ker so že sami primeri dovolj povedni, postopkov ne bomo natančneje pojasnjevali.
Tabela 1: Skladenjska feminizacija.
Vrsta skladenjske feminizacije	Primer
Ujemanje po bližini	•	Dijaki in dijakinje so končale s poukom. •	Dijakinje in dijaki so končali s poukom.
Alternacija spolov	Dijaki so bili veseli konca pouka, saj se bodo lahko med prazniki končno odpočile in vsaj za nekaj časa pozabili na šolske obveznosti.
Dvojnica	Dijaki/dijakinje so končali/končale s poukom.
Ženski spol kot generični	Dijakinje so končale s poukom.
Raba večinskega spola	Se ravna glede na število predstavnikov posameznega spola.
Vezana grafija	Možnih je veliko različnih grafij, npr.: •	Dijaki_nje so končali_e s poukom. •	DijakiNJE so končaliE s poukom. •	Dijaki+ so končali+ s poukom. •	Dijakinje- so končale- s poukom. •	DijakiA so končaliA s poukom itd.
Enospolna (skupnospolna) raba	Dijaštvo je končalo s poukom.
Mojca Smolej: Anormativizem in dileme inkluzivne slovnice
187
Sklep
Načrtni (celo umetni) posegi v rabo jezika so prisotni že od samega začetka oblikovanja knjižnega jezika. Zahteva po radikalni feminizaciji tako ni osamljen primer, pač pa le eden izmed mnogih, ki so se razvrstili skozi zgodovino slovenskega jezika. Vsekakor pa se morajo tovrstni posegi od preostalih razlikovati predvsem po upoštevanju sodobnih vidikov jezikovnega načrtovanja (oz. vidikov prvih desetletij 21. stoletja), ki izhajajo iz različnih temeljev, a vendarle osnovanih na skupnem merilu: svobodno odločanje o ustrezni rabi kateregakoli jezikovnega sredstva, katerekoli slovnične oblike itd. Skupna norma je sicer dobrodošla, ni pa zavezujoča oz. se vsak posameznik odloča, ali jo bo zavrgel, modificiral ali polno sprejel. Izbira ustrezne rabe je torej prepuščena posamezniku oz. kolektivu, ki izhaja iz mnenja vseh oz. večine.
Viri in literatura
Mattea Battaglia, 2017: Apres l'ecriture la Grammaire inclusive. Le Monde 8. 11. Na spletu.
Claude Sinard, 2018: Pourquoi l'ecriture inclusive est exclusivement ideologique. Causeur.fr. 26. 2. Na spletu.
Maja Bitenc, 2016: Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Camille Bordenet, 2017a: L'ecriture dite inclusive - un sujet qui divise. Le Monde. 7. 10. Na spletu.
Camille Bordenet, 2017b: L'Academie française met en garde contre le peril mortel de l'ecriture inclusive. Le Monde. 27. 10. Na spletu.
Peter Garrett, Nikolas Coupland, Angie Williams, 2003: Investigating Language Attitudes. Social Meanings of Dialect, Ethnicity and Performance. Wales: UWP.
Jagoda Granič (ur.), 2009: Jezična politika i jezična stvarnost. Zagreb: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku.
Michaël Lessard, Suzanne Zaccour, 2018: Manuel de grammaire non sexiste et inclusive. Le masculin ne l'emporte plus! Paris: Syllepse.
Carol Percy, Mary Catherine Davidson (ur.), 2012: The Languages of nation. Attitudes and Norms. Bristol: Multlingual Matters.
Marko Pohlin, 2003: Kraynska grammatika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Florence Rochefort, 2018: Histoire mondiale des féminismes. Que sais-je? Paris: Humensis.
Mojca Smolej, 2016: Stališča do jezika. Primer vodilnega jezikoslovca in splošnih govorcev. Toporišičeva obdobja. Ur. E. Kržišnik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 35).
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Jože Toporišič, 2007: Jezikovni pogovori iz Sedem dni. Maribor: Pivec.
188
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Marina Yaguello, 2014: Les mots ont un sexe. Paris: Points. Marina Yaguello, 2018: Les mots et les femmes. Paris: Payots. Sabina ZoRCič, 2017: Jezik in neoliberalizem. Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 11. 3-18.
Summary
Planned (even artificial) interventions in the use of language have been present since the very beginning of the formation of literary language. The demand for radical feminization is thus not an isolated case, but only one of many that have been made throughout the history of the Slovene language. Proceeding from this fact, in this article we present a possible concept of inclusive grammar of the Slovene language. We first attempt to define anormativism, since it is indirectly related to the demands of radical feminization.
The basis of anormativism is the freedom to choose the appropriate use of any language medium, any grammatical form, etc. While the established norm is welcome, it is not binding; each individual chooses whether to reject, modify, or fully accept it. This applies to all social and functional levels of language use. Of course, a number of questions arise that are related to the use of official and national language, as well as the language of learning. Within anormativism, which is in contrast to anti-normativism, there are two related branches. The first emphasizes the need to create only one norm, which has the status of a recommendation, while the other emphasizes the need to create several coexisting, codified norms (the speaker can choose between different prescribed uses; for example, between the use of exclusive female gender, or between the already established use of male gender as a generic gender).
Inclusive grammar suggests linguistic feminization which denotes a set of procedures, related to both spoken and written language, while at the same time avoids the use of male gender as generic. For this purpose, a wide variety of word forming (lexical feminization) and syntactic procedures (syntactic feminization) are used. Like most grammars, it is based on word formation division: noun, adjective, pronoun and verb. Those word types that do not express gender or do not affect its use are not addressed.
UDK 811.163.6'366.52'374:81'27
Nina Ledinek
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša nledinek@zrc-sazu.si
SPOL V SLOVENSKIH ENOJEZIČNIH SPLOŠNIH RAZLAGALNIH SLOVARJIH KOT SLOVNIČNA IN DRUŽBENA KATEGORIJA
V prispevku razmišljamo o spolu v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih, pri čemer ugotavljamo, da tako kategorija slovničnega spola kot spol kot družbena danost pomembno vplivata na izbor podatkov, ki jih v slovarski opis vključujemo, in na njihovo strukturiranje v slovarskem sestavku. Ob tem opozarjamo, da je treba biti pri oblikovanju temeljnih slovarskih priročnikov družbeno zelo občutljiv, saj jih uporabniki običajno dojemajo kot avtoritativna dela, ki odsevajo pojmovni svet jezika.
Ključne besede: spol, leksikografija, politična korektnost
The article discusses the category of gender in general monolingual explanatory dictionaries of Slovenian. Both the category of grammatical gender and the category of gender as a social phenomenon exert influence on the choice of data that are included in a lexicographic description and their structure in a dictionary entry. I emphasize the fact that the creation of dictionaries requires a high degree of social sensitivity, since users tend to perceive them as authoritative works reflecting the conceptual system of the language.
Keywords: gender, lexicography, political correctness.
1 Uvod
O spolu v jeziku so slovenski jezikoslovci sprva razpravljali zlasti kot o slovnični kategoriji (npr. Lenček 1972; Toporišič 1981; Toporišič 2000; prim. Doleschal 2015), v zadnjih desetletjih pa se o tej kategoriji precej razmišlja v kontekstu spolno občutljive rabe jezika in analiziranja družbenih razmerij. Raziskovalci med drugim problema-tizirajo koncept nezaznamovanosti oz. generičnosti moškega slovničnega spola (npr. Kozmik in Jeram 1995; Stabej 1997; Kranjc in Ožbot 2013; Vičar in Kern 2017; Popič in Gorjanc 2018), se osredotočajo na raziskovanje rabe in tvorbe poimenovanj za osebe ženskega spola v slovenščini (npr. Vidovič Muha 1997; Markežič 2018) in raziskujejo, kako se v jezikovni rabi odražajo družbena razmerja med spoli in razmerja družbene moči sploh ter kako se ta razmerja kažejo v referenčnih jezikovnih priročnikih (npr. Kržišnik 1997; Gorjanc 2005; Gorjanc 2007; Gorjanc 2017; Bednarska 2013; Kern 2015). S tem se slovensko jezikoslovje pridružuje izjemno kompleksnemu, občutljivemu in interdisciplinarnemu področju raziskav o spolu v jeziku, ki so se pojavile konec 60. in se v svetu uveljavile v 70. letih 20. stoletja, v slovenskem prostoru pa sredi 90. let 20. stoletja (Kozmik in Jeram 1995).
190
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
V prispevku opozarjamo, da ima v leksikografji spol pomembno vlogo, saj vpliva tako na izbor podatkov, ki jih v slovarski opis vključujemo, kot na njihovo struktu-riranje v slovarskem sestavku, pri čemer to velja za spol kot slovnično kategorijo in kot družbeno danost. Namen prispevka ni celostna predstavitev problematike spola v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih, ampak želimo ob analizi slovarskega opisa ob izbranih primerih nakazati tudi redakcijske dileme, povezane s spolom kot slovnično kategorijo in družbenim pojavom.
2 Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična kategorija
Spol kot sistemska kategorija, ki ključno vpliva na sintagmatske lastnosti slovenskega jezika (Toporišič 2000: 266; Doleschal 2015), je za slovenske enojezične splošne razlagalne slovarje pomembna, saj sta od nje odvisni tako makro- kot mikrostrukturna organizacija podatkov. Z vidika makrostrukturne ureditve je kategorija slovničnega spola odločilna pri prepoznavanju in določanju homonimije. Enote tipa sled, čembalo, vodja ipd., pri katerih je iz sobesedila razvidno, da so dveh spolov, so namreč v vseh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika1 obravnavane kot homonimne. Navedene so v ločenih slovarskih sestavkih, tudi kadar se razlikujejo samo oz. predvsem v kategoriji slovničnega spola (Uvod v SSKJ2, § 19; Gliha Komac et al. 2015: 9-11). V samostojnih slovarskih sestavkih so prikazane tudi iztočnice tipa sandal - sandala, cajteng - cajtenge ipd. Kategorija slovničnega spola torej odločilno vpliva na to, ali bo beseda v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih obravnavana na iztočnični ravni (kot ena ali dve iztočnici) in na katerem mestu med homonimnimi iztočnicami bo navedena, s tem pa posredno tudi na predstavo uporabnikov slovarja o tem, kaj je beseda in ali gre pri enotah tipa vos (m. sp.) - vos (ž. sp.) oz. copat - copata za dve različni besedi ali za eno dvojnično besedo. Predstavljena slovarska rešitev namreč ni univerzalna, niti z vidika tipološko sorodnih jezikov. V najnovejšem slovaškem enojezičnem razlagalnem slovarju (Slovnik sučasneho slovenskeho jazyka, 2006-) so podobne iztočnice obravnavane v okviru slovarske mikrostrukture, kot oblikoslovne dvojnice (prim. Jarošova 2015: 105-106).
Od kategorije slovničnega spola je odvisna tudi mikrostrukturna ureditev slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjev, zlasti pri navajanju ponazarjalnega gradiva. Kolokatorji pri pridevniških iztočnicah so v eSSKJ razvrščeni (tudi) na podlagi njihovega slovničnega spola, podobno velja za organizacijo ponazarjalnih zgledov zlasti pri pridevniških in prislovnih iztočnicah v SSKJ in SSKJ2 (Silvester 1978: 67-68).
Eno od aktualnih vprašanj v jezikoslovju, povezanih s širšo opredelitvijo kategorije spola v jeziku, je vprašanje nezaznamovanosti slovničnih spolov.2 V skladu z
1	V nadaljevanju prispevka bo prva izdaja slovarja opredeljena kot SSKJ, druga izdaja kot SSKJ2, tretja izdaja pa kot eSSKJ.
2	Nezaznamovanost je treba razumeti ne kot odsotnost kategorije, ampak, v konkretnih primerih, kot njeno nerelevantnost. Oblika za moški spol (enako pa npr. velja tudi za obliko za srednji spol) tako lahko dejansko označuje moški slovnični spol ali pa o spolu nič ne pove (Vidovič Muha 2000: 32; Vidovič Muha 2006: 34).
Nina Ledinek: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija 191
uveljavljenimi teoretskimi koncepti (Toporišič 2000: 266; Lenček 1972; Vidovič Muha 2006: 34) in zlasti leksikografsko tradicijo so v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih pridevniške iztočnice navedene v generičnem moškem spolu ednine. V povezavi s kategorijo slovničnega spola pa se ob redakciji teh iztočnic pojavljajo konceptualne zadrege. Konverznost je namreč v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih praviloma izkazana na ravni slovarskih pomenov in podiztočnic, ne pa na iztočnični ravni (Uvod v SSKJ2, § 21; Gliha Komac et al. 2015: 40-46). Ob taki zasnovi slovarjev se z vidika kategorije slovničnega spola zastavlja konceptualno vprašanje, kako v slovarju čim bolj razumljivo in hkrati strokovno korektno izkazati, kako se uporabljajo posamostaljene pridevniške besede, ne da bi se podatki preveč podvajali. V nekaterih primerih je raba posamostaljenih enot glede na spol (lahko) pomenskorazlikovalna (npr. belo 'vino'), pri drugih pomenih (zlasti če se realizirajo predvsem v množini) tovrstnih »omejitev« ni (npr. stari: stari so posedli okrog peči). Če se zaradi korektne obravnave družbenih razmerij med spoli v slovarju in konceptualne enotnosti slovarja odločimo za ločeno navajanje posamostaljenih enot tipa invalidni in invalidna, da bi jih lahko razlagali z razlagami tipa 'kdor ...' in 'ženska, ki ...', ali to pomeni, da je treba ločeno navajati in razlagati posamostaljene besede vseh treh slovničnih spolov (npr. staro: staro in mlado je plesalo)?
Nakazali smo le nekaj redakcijskih dilem, ki kažejo, kako pomembna je kategorija slovničnega spola za umeščanje jezikovnih podatkov v strukturo slovarskega sestavka. Kljub temu pa se zdi, da z vidika izbora in organizacije podatkov v slovarju kategorija slovničnega spola vzbuja precej manj dilem kot izkazovanje spola kot družbene danosti.
3 Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot družbena danost
V nadaljevanju se osredotočamo na širšo problematiko spola kot »družbene konstrukcije posameznikov o posameznikih v jeziku in družbenih praksah« (Kranjc in Ožbot 2013: 233), pri čemer analiziramo, kako se družbena razmerja med spoloma oz. spoli, kot jih prepoznavamo iz jezikovne rabe, projicirajo v slovenske enojezične splošne razlagalne slovarje na ravni izbora iztočnic, tipologije slovarskih razlag, izbranih kolokatoijev ter ponazarjalnih zgledov.
Želeli bi poudariti, da razumemo enakovreden prikaz družbenih spolov v slovarju kot zelo pomemben, saj so normativni jezikovni priročniki, zlasti temeljni razlagalni slovarji jezika, v družbi običajno prepoznani kot avtoritativna dela, ki naj bi ponazarjala pojmovni svet jezika (prim. Gliha Komac et al. 2015: 1). Pri njihovem oblikovanju je zato treba biti še posebej preudaren in družbeno občutljiv (Béjoint 2000: 120-124). Ob tem pa je treba opozoriti, da se avtorji slovarskih priročnikov ob redakciji nenehno soočajo z dilemo, kako oblikovati tak jezikovni opis, da bodo interpretirani jezikovni podatki v čim večji meri odsevali realno jezikovno rabo - pri čemer se je treba zavedati, da se v rabi odražajo v določenem obdobju uveljavljena družbena razmerja, pojmovni svet jezika pa se izrisuje zlasti prek prizme družbeno vplivnih in močnejših skupin, pogosto na račun stigmatiziranja družbeno šibkejših. Po drugi strani naj bi slovarski
192
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
opis odražal nekakšen ideal, demokratične vrednote, h kateremu kot družba stremimo (Gorjanc 2005: 197-199; Kern 2015: 146). Kot se dokazuje pri redakcijskem delu, sta zahtevi na neki način kontradiktorni, uporabniki pa kljub temu pričakujejo, da bo slovar sočasno udejanjal obe.
3.1 Spol z vidika izbora slovarskih iztočnic in tipologije slovarskih razlag
Najočitnejše razlike med prvo in naslednjima izdajama Slovarja slovenskega knjižnega jezika se z vidika spola kažejo pri vključevanju in razlaganju leksemov, ki poimenujejo osebe ženskega spola. V SSKJ so taka poimenovanja večinoma razložena s sklicevalno razlago tipa 'ženska oblika od ...13 (npr. dentistka 'ženska oblika od dentist'), in to tudi v primerih, ko gre v besedotvornem pogledu za tvorjenke iz vzporedne podstave (npr. pevec - pevka; trgovec - trgovka), na kar opozarja že A. Vidovič Muha (1997: 72). Od Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika (v nadaljevanju: SNB) naprej skli-cevalnih razlag za lekseme, ki poimenujejo osebe ženskega spola, v slovenski splošni leksikografiji ni več (Kern 2015: 148). Te iztočnice imajo običajne, nesklicevalne slovarske razlage (npr. astronavtka 'ženska, ki je usposobljena za vesoljske polete').
V zvezi z navedenim se zastavlja konceptualno vprašanje, kako naj bodo v splošnem razlagalnem slovarju razložene iztočnice, ki poimenujejo osebe in so moškega slovničnega spola, če z njimi v generičnem smislu (lahko) poimenujemo tudi osebe ženskega spola, npr. učitelj. V vseh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika imajo tovrstne iztočnice praviloma razlago tipa 'kdor .. ,'4 (npr. čembalist 'kdor igra čembalo, navadno kot poklicni glasbenik'), ki kaže na nevtralnost, generičnost moškega slovničnega spola - eksplicitno pa ne vključujejo razlag tipa 'moški, ki ...', ki bi bile vzporedne razlagam poimenovanj za osebe ženskega spola. Predpostavlja se torej, da je implicitno nakazani pomen uporabnikom intuitivno razumljiv in da ga (iz praktičnih razlogov) ni treba posebej izpostavljati.5 Z redakcijskega vidika je prednost prikazane rešitve v tem, da pri analizi gradivskih virov in interpretaciji podatkov ni treba razločevati med zgledi, v katerih je uporabljen generični moški spol, in zgledi, ki se nanašajo le na osebe moškega spola, saj je tovrstno ločevanje pogosto zelo zahtevno ali celo nemogoče. Posledično je v slovarju izjemno zahtevno korektno izkazovati tipične kolokatorje in besedilne zglede za oba potencialna pomena leksema. Predstavljena redakcijska rešitev pa seveda ni edina možna. V hrvaškem spletnem slovarju Mrežnik so tipološko enake iztočnice razložene z razlagami tipa 'oseba ali moški, ki ...',6 ki pa bi jih z vidika izkazovanja razmerij med spoli v slovarju prav tako lahko dojemali kot problematične.
Kljub odločitvi redaktorskih kolektivov vseh izdaj Slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se pri iztočnicah tipa učitelj, golfist, astmatik ipd. načeloma navaja zgolj razlaga
3	Razen če gre za pomen, drugačen od pomena vzporednega poimenovanja za osebo moškega spola.
4	Prikazana rešitev je seveda neposredno problematična vsaj ob navajanju kolokatorjev in zgledov tipa
učitelji in učiteljice ipd.
5	Kot ugotavlja Vidovič Muha (1997: 69), je torej nevtralnost moškega spola v slovarju sicer razumljena kot odraz družbenih danosti, ki pa ga je treba ločiti od takšne identifikacije te danosti, da je zabrisano razmerje med vzrokom (družbenim stanjem) in posledico (jezikovnim izrazom).
6	Za podatek se zahvaljujem Lani Hudeček in Milici Mihaljevič.
Nina Ledinek: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija 193
za generični pomen, pa so enote tipa prostitut, gospodinjec in tudi copatar ('moški, ki je preveč uslužen in se pusti voditi drugim, zlasti v partnerskem razmerju'), ki se, sodeč pa analiziranih gradivskih virih, nanašajo samo na poimenovanje oseb moškega spola, v vseh izdajah slovarja razložene z razlago tipa 'moški, ki .. ,',7 saj niti SSKJ pri samostalnikih, ki poimenujejo (samo) osebe moškega spola, sklicevalnih razlag nima (Vidovič Muha 1997: 74). Konceptualna zadrega z vidika razlaganja in hierarhizacije pomenov pa se pojavlja pri iztočnicah tipa klekljar, samohranilec ipd., pri katerih je iz gradiva razvidno, da večinoma poimenujejo osebe moškega spola, ne velja pa to za vse primere. Gre za lekseme, ki se nanašajo predvsem na dejavnosti, ki so jih izhodiščno opravljale zlasti ženske, kasneje pa so se zaradi družbenih sprememb z njimi začeli ukvarjati tudi moški. Pri takih iztočnicah sta v eSSKJ navedeni tako generična razlaga tipa 'kdor ...' kot razlaga tipa 'moški, ki ...', pri čemer je na raven pomena uvrščena tista, ki se je glede na analizo gradiva za posamezni leksem izkazala za relevantnejšo. Druga razlaga ima status podpomena.
Samohranilec samohranilea samostalnik moškega spola [samohranilke samohranilea] ¡n
1. kdor v enostarševski družini preživlja, vzgaja otroka 1.1, moški, ki v enostarševski družini preživlja, vzgaja otroka
kiekijar klekljarja samostalnik moškega spola [klekljar]
Slika 1: Hierarhija pomenov pri iztočnicah tipa samohranilec in klekljar v eSSKJ.
Zelo aktualno je v sodobni leksikografiji tudi vprašanje, v kolikšni meri naj se udejanja pozitivna diskriminacija leksemov, ki poimenujejo osebe ženskega spola, v smislu njihovega vključevanja v slovar - tudi če so v rabi manj uveljavljeni in ne dosegajo siceršnjega frekvenčnega praga za obravnavo v slovarju (Hudeček in Mihaljevic 2018: 112). Zaradi želje po čim bolj korektnem slovarskem opisu in zaradi izkazanih uporabniških potreb8 so v eSSKJ vključeni tudi v rabi nekoliko manj uveljavljeni taki leksemi. Ob tem pa smo soočeni z dilemo, kako poimenovanja za osebe ženskega spola leksikografsko korektno opisati, saj imajo v gradivskih virih pogosto premalo pojavitev,
1 Za ekspresivna poimenovanja tipa harpija, mrha, maček ipd. ki so se, sodeč po analiziranem gradivu, večinoma nanašala na osebe enega spola, so se v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih uporabljale tudi razlage tipa 'kdor [...], zlasti ženska' oz. '[...] človek, zlasti moški' (npr. lisica ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska; bebetulja slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori, zlasti ženska; žival ekspr. surov, hudoben človek, zlasti moški). Takemu razlagalnemu tipu se velja izogibati, zastavlja pa se vprašanje, ali in kako se je stereotipiziranju pri teh leksemih mogoče izogniti na ravni ponazarjalnih zgledov.
8 Opozarjamo na številna vprašanja v zvezi s tvorbo, rabo in normativno vrednostjo poimenovanj za osebe ženskega spola, ki jih uporabniki zastavljajo v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
194
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
da bi na njihovi podlagi lahko zares ocenili, kakšna je njihova aktualna raba v jeziku. Uporabiti je sicer mogoče sistemski pristop in pri poimenovanjih za osebe ženskega spola navesti vse tiste pomene, ki so navedeni pri vzporednih poimenovanjih za osebe moškega spola,9 če je potrditve zanje v gradivskih virih mogoče najti, vendar se leksi-kograf ob takšni rešitvi sprašuje, ali ni dosegel ravno nasprotnega učinka od želenega - opis poimenovanj za osebe ženskega spola je pri takem pristopu »modeliran« po opisu poimenovanj za osebe moškega spola, načelo izkazovanja enakovrednih razmerij med spoli v slovarju pa je pri predstavljenih leksemih še toliko težje uresničevati, ker se je zaradi omejenosti besedilnih zgledov pri ponazarjanju rabe pogosto praktično nemogoče izogniti stereotipiziranju.
3.2 Spol z vidika ponazarjalnega gradiva
Zgledi rabe so najmanj objektiviziran del slovarjev, v katerem pride ideologija družbe, pa tudi slovarskega kolektiva, najbolj do izraza (Gorjanc 2005: 205; Kern 2015: 147). Analiza razlag in zgledov rabe za besedišče, s katerim poimenujemo pripadnike nekaterih stigmatiziranih družbenih skupin, v slovenskih slovarskih priročnikih je bila že opravljena (Gorjanc 2005; Kern 2015; Gorjanc 2017), pri čemerje bilo ugotovljeno, da zlasti starejši priročniki (SSKJ, Verbinčev Slovar tujk), ki so nastajali v času, ko se leksikografska praksa z vprašanji politične korektnosti (praviloma) še ni ukvarjala, v posameznih slovarskih sestavkih vključujejo podatke, ki so danes neposredno žaljivi (Gorjanc 2005: 203-206). Raziskave hkrati kažejo, daje bil v sodobnejših priročnikih, tj. v SNB in SSKJ2, slovarski opis z vidika izkazovanja razmerij med spoli in družbenih razmerij sploh pomembno izboljšan (Kern 2015: 148-152).
Ker pa je razmerja med spoli smiselno opazovati z vidika korpusa ponazarjalnega gradiva v celotnem slovarju, ne le pri najbolj občutljivih iztočnicah, v prispevku analiziramo, kakšno je z vidika kategorije spola ilustrativno gradivo v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih pri pomensko manj specifičnih iztočnicah. Za analizo smo zbrali 13 samostalnikov, 8 glagolov in 7 pridevnikov, za katere sodimo, da bi se pri njih lahko kazale razlike na ravni opisa z vidika spola, ne sodijo pa na specifično pomensko področje. Zanimalo nas je, kakšno je pri posamezni iztočnici razmerje med zgledi, ki se nanašajo na osebe ženskega oz. moškega spola,10 ter v kolikšni meri priročniki utrjujejo stereotipno predstavo o »moških« oz. »ženskih« dejavnostih ter lastnostih. Podatke iz slovarskih priročnikov smo primerjali s stanjem v referenčnem korpusu Gigafida.11 Nabor izbranih iztočnic in tabelarični prikaz podatkov prinaša preglednica 1.
9	Le redko je v gradivskih virih mogoče prepoznati pomene, ki so značilni le za poimenovanja oseb ženskega spola in jih vzporedna poimenovanja za osebe moškega spola nimajo. Primer takšnega leksema je npr. čistunka, ki izkazuje tudi pomen 'ženska, ki se ji pripisuje pomanjkanje zanimanja za spolnost'.
10	Določenost po spolu je bila izražena leksikalno in/ali oblikoslovno (npr. z rabo glagolske oblike). Med zglede, ki smo jih opredelili kot po spolu nedoločene, smo šteli tiste, pri katerih iz (ožjega) sobesedila ni bilo mogoče določiti, na kateri spol se nanašajo, in tiste, pri katerih gre za rabo generičnega moškega spola.
11	Pregledanih je bilo 100 naključnih konkordanc za vsako izbrano iztočnico. Ker so v okviru pregledanih konkordanc realizirani različni pomeni iztočnice, ker so med enotami tudi napačno razvrščeni (napačno strojno označene leme) in nerelevantni primeri in ker se je ob določenih zgledih do spola, na katerega se zgled nanaša, težko opredeliti, je predstavljena razmerja treba razumeti kot okvirna.
Nina Ledinek: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija 195
Preglednica 1: Razmerja med zgledi, ki se nanašajo na ženski in moški spol, v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih in v korpusu Gigafida.
iztočnica	moški	ženski	Nedoločeno
	eSSKJ/SSKJ2/SSKJ	eSSKJ/SSKJ2/SSKJ	eSSKJ/SSKJ2/SSKJ
			
afektiran	0/0/0	4/2/2	2/2/2
	**15	**33	**52
afna 'kdor se obnaša	0/0/0	1/1/1	0/0/0
izumetničeno'	**0	**2	**2
alma mater	2/0/0	0/0/0	3/1/1
	**11	**2	**87
bioenergija 'univerzal-	2/0/0	0/0/0	3/1/1
na kozmična energija';	**13	**8	**64
'metoda alternativnega			
zdravljenja'			
bahati se 'pretirano se	4/0/0	2/1/1	10/5/5
hvaliti'	**33	**7	**26
briti 'odstranjevati dlake'	7/3/3	2/0/0	3/3/3
	**28	**12	**5
cepetati 'slišno udarjati z	3/0/0	4/0/0	10/3/3
nogami ob tla'; 'izražati	**19	**22	**37
močno občutje'; 'nemir-			
no se prestopati'			
čivkati (pomeni, ki se	1/0/0	2/1/1	6/2/2
nanašajo na govorjenje,	**2		**4
delovanje človeka)			
čistiti	0/0/0	0/0/0	39/15/15
	**5	**7	**83
čutara	0/0/0	2/0/0	4/4/4
	**33	**14	**53
dlakocepiti	1/2/2	0/0/0	3/0/0
	**15	**6	**79
duhovičiti	1/3/3	0/0/0	6/3/
	**40		3**43
enakopraven	0/0/0	0/0/0	24/5/5
		**2	**97
enologija	0/0/0	0/0/0	5/7/0
	**31	**7	**62
grafologija	1/0/0	3/0/0	5/1/1
	**11	**6	**83
jota	1/0/0	1/0/0	11/1/1
	**9	**10	**76
196
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
jeznorit	4/0/0	0/1/0	3/3/3
	**42	**7	**47
klobuk 'pokrivalo'	10/2/2	7/1/1	8/12/12
	**26	**16	**36
krtačiti	0/0/0	3/0/0	8/2/2
	**11	**30	**57
mladoleten	4/0/0	0/0/0	8/3/3
	**15	**13	**72
ornitologija	2/1/0	0/0/0	2/0/0
	**25	**1	**74
popizditi	3/1/ni iztočnice	0/0/ni iztočnice	2/1/ni iztočnice
	**45	**13	**15
smetišnica	0/0/0	1/0/0	1/2/2
	**27	**24	**49
strojepisje	0/0/0	2/0/0	4/4/4
	**11	**17	**72
špičak 'čevelj'	1/0/0	2/0/0	1/1/1
	**22	**25	**26
talent 'nadarjenost'	11/0/0	5/0/0	20/7/7
	**23	**16	**56
žajfast 'pretirano ču-	0/0/ni iztočnice	1/1/ni iztočnice	1/1/ni iztočnice
stven'	**13	**25	**69
žlampati 'veliko, hlastno	5/1/1	1/0/0	3/4/
piti, zlasti alkoholne	**34	**5	4**58
pijače'			
Analiza, izvedena sicer na razmeroma majhnem vzorcu slovarskih sestavkov, kaže, da so z vidika izkazovanja razmerij med spoloma oz. spoli ponazarjalni zgledi pri večini analiziranih iztočnic v splošnem primerni. Število zgledov, ki se nanašajo na osebe ženskega in moškega spola, je pri večini leksemov dokaj uravnoteženo (in skladno z razmerji v Gigafidi), prevladujejo pa po spolu nedoločeni zgledi.12 Kljub navedenemu pa bi bilo metodologijo izbora ponazarjalnih zgledov smiselno še nadgrajevati. Kot ugotavlja že Bednarska (2013), so namreč posamezni zgledi (npr. afna: Na fotografiranjih se mnogokrat zmrduje in obnaša kot najstniška afna, čeprav se je za opravljanje poklica manekenke odločila sama.; žlampati: Ko sem žlampal pivo, me ni odžejalo, bil sem pa korajžen in naslednji dan na smrt bolan.) stereotipni, razmerja med zgledi, ki se nanašajo na moški in ženski spol, pa pri nekaterih iztočnicah nakazujejo, da določene dejavnosti ali lastnosti v večji meri pripisujemo osebam ženskega ali moškega spola (oznaka afna je tako, sodeč po zgledih, večkrat pripisana osebam ženskega spola, z ženskim spolom povezujemo tudi afektiranost, pri iztočnicahpopizditi in žlampati pa
12 Pri SSKJ in SSKJ2 je to pogosto posledica navajanja iztržkov.
Nina Ledinek: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija 197
so večkrat navedeni zgledi, ki se nanašajo na osebe moškega spola). Za kolokatorje v eSSKJ po drugi strani ni mogoče reči, da utrjujejo stereotipno podobo o »moških« in »ženskih« dejavnosti ali lastnostih.
Ob tem opozarjamo na (morda na prvi pogled nenavadno) dejstvo, da so razmerja nekoliko bolj uravnotežena v SSKJ in SSKJ2, a v najnovejšem slovenskem enojezičnem razlagalnem slovarju se je vključitvi zgledov, ki opisujejo stereotipne (ali družbeno nezaželene) situacije, velikokrat težko izogniti zaradi dejstva, da nestereotipnih ali drugače primernih zgledov, ki bi ustrezali tudi drugim kriterijem uvrstitve v slovar,13 v gradivskih virih pogosto ni ali pa jih je izjemno malo (za eSSKJ je bila namreč sprejeta konceptualna odločitev, skladna s sodobno leksikografsko prakso, da bodo v njem navedeni le realni zgledi jezikovne rabe iz korpusnih virov, ne pa abstrahirani iztržki14), kar opozarja na dejstvo, da stanja slovarskega opisa ne bi smeli neposredno povezovati zgolj z družbeno (ne)občutljivostjo slovarskega kolektiva, kot je mogoče včasih sklepati iz analiz (prim. Gorjanc 2017: 109; Gorjanc in Popič 2018: 332; Bednarska 2013). V primerih, ko ustreznih besedilnih zgledov po presoji redaktorjev ni, bi jih bilo sicer mogoče izpustiti, sicer je slovaropisec potisnjen v paradoksalno situacijo, ko mora poiskati »politično čim bolj korekten zgled med politično popolnoma nekorektnimi« (Kern 2015: 149), a tudi ta rešitev ima pomanjkljivosti. Težko jo je namreč objektivizirati v metodološkem smislu, hkrati pa nekako nasprotuje namenu razlagalnega slovarja.
Načelo pozitivne diskriminacije ponazarjalnega gradiva z vidika izkazovanja razmerij med spoli in družbenih razmerij sploh je v slovarjih vsekakor smiselno udejanjati. Težava pa je, da je med realno jezikovno rabo, kot jo odslikavajo sodobni korpusni viri, in družbenim idealom, za katerega si v slovarju običajno prizadevamo, pogosto očiten razkorak, na kar opozarjajo številni avtorji (Hudeček in Mihaljevic 2018: 109-111). Diskrepanca med tipičnim besedilnim okoljem leksema v razmerju do družbenega ideala se pogosto kaže prav pri poimenovanjih oseb ženskega spola (prim. Gorjanc 2007: 176-177), ki imajo pogosto zelo drugačno besedilno okolje kot vzporedna poimenovanja za osebe moškega spola. Za primer navajamo deset najbolj tipičnih pridevniških kolokatorjev ob besedah natakar in natakarica (slika 2). Za oris problematike, s katerim se pogosto srečujemo leksikografi, navajamo še besedno skico15 leme mladoletnica (slika 3).
Ker je jezikovna raba pogosto zelo drugačna od družbenega ideala, tudi z vidika izkazovanja razmerij med spoli, je temeljna naloga vsakega leksikografskega kolektiva, da razreši konceptualno vprašanje, kakšen naj bo metodološki pristop pri izbiri ponazarjalnega gradiva v slovarju v primerih, ko bi tipične kolokatorje in zglede lahko
13	Ustrezen ponazarjalni zgled mora biti avtentičen, informativen, čim bolj razumljiv in razmeroma kratek. Izkazovati mora rabo leksema v tipičnem slovnično-pomenskem okolju, tudi z vidika zvrstnosti, poleg tega pa ne sme vključevati manj znanih besed, deiktov, pravopisnih napak, lastnih imen ipd. (prim. Gliha Komac et al. 2015: 53).
14	Te v eSSKJ pravzaprav predstavljajo tipični kolokatoiji iztočnice po posameznih skladenjskih strukturah.
15	Uporabljena je slovnica besednih skic, ki je bila na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU oblikovana za redakcijo slovarskih sestavkov eSSKJ. Kolokatorji po posameznih gramrelih so navedeni glede na njihovo absolutno frekvenco v korpusu Gigafida.
198
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Preglednica 2: Tipični kolokatorji lem natakarica in natakar
pridevnik + natakarica	pridevnik + natakar
brhka	uslužen
prsata	ustrežljiv
mična	neprijazen
debelušna	čeden
ustrežljiva	zdolgočasen
temnolasa	prijazen
zdolgočasena	nasmejan
simpatična	postaven
čedna	komunikativen
prijazna	vljuden
seksi	izkušen
privlačna	ljubezniv
mladoletnica""*
Gigdfidj frckvcnciS ■ t .778 (1.26 na milijon)
	mi oso	
posiliti	26	4.20
nadlegovati	JI	2.SO
izsiljevati	|	1.M
seloat i	3	i .as
obtožiti	9	0.35
družiti	9	0.11
zlorabljati	S	1.40
otipavati	1	3.4)
zlorabiti	1	1.1!
ovaditi	1	0.49
obtoževati	1	0.63
splaviti		3.51
ugrabiti	k	0.52
posiijevafct	5	2.19
zanositi	i	1.24
rojiti	i	2.64
pretepstt	i	0.37
zalotiti	i	0.20
zahajati	4	0,13
vreščati	3	2.56
fasati	1	2.15
porivati	1	1.*J8
zapeljevati	1	1.76
oblegati	1	1.54
sbz SB22	m	4.40
posilstvo	Ih	10.58
zloraba	78	5.75
Ličinka	71	9,77
prostitucija	14	10. ;s
nadlegovanje	9	8.29
zlorabljanje	6	7.70
splav	i	7.81
pot«	1	8.02
nagovarjanje	1	6.9!
ugrabitev	1	5.17
tihotapljenje	1	4.76
star?	1	3,94
odgovornost	1	1.96
fotografija	3	7,58
mnttisca	3	1.86
družba	1	1.60
m t.oo		
mlad	iS	0.43
odrasel	9	3.09
noseč	i	5.51
pogrešan	S	J. 74
lapit	5	1.51
zlorabljen	4	5.75
razgaljen	i	5.26
eoi	i	1.97
posiljen	i	6.28
ranjen	i	2.78
japonski	1	0,73
	m	3.70
hoteli	4	0.15
rojiti	J	6.81
poročiti	1	3.75
zaupati	l	2.06
nahajati	1	1.81
Prodajati	3	0.«

odnos seks
razmerje škandal občevanje afera
postelja druifrnje
77	5.57
m	8.90
i	4.63
7	7.50
5	8.08
S	5.10
1	5.11
1	3.83
Eb? SB74 167 3.40
posiliti
izsiljevati
nadlegovati
napasti
zlorabiti
zahajati
ovaditi
zadržati
otipavati
ugrabiti
zlorabljati
odpeljati
24	9.25
S	6.99
4	6.82
i	3.71
S	5.13
i	7.55
4	5.59
4	2.88
1	7.13
1	4.77
3	4.51
3	3.81
priredje 153 1.70		
mladoletnik	ii	9.35
enodnevnica	i	10.25
zloraba	9	S.59
	i	6.35
ženska	5	3.07
vrtnica	i	9.62
otrok	i	0.61
vrtiica	1	9.09
iai	1	8.41
5BZ2 ebz	Sfl	4.00
potekati	^	1.95
ovijati	2	5.14
stopiti	1	3.95
Ebz z SBZ	11	6.80
družiti		5.31
seksali	S	7,64
dobivati	4	5.78
spati		5.34
zaplesti	i	5.14
Slika 2: Besedna skica leme mladoletnica.
Nina Ledinek: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija 199
dojemali kot stereotipne, žaljive ali (zlasti zaradi neuravnoteženosti gradivskih virov) nereprezentativne. Za eSSKJ je bila sprejeta konceptualna odločitev, da se v primeru, da bi slovar glede na siceršnja merila kot tipične kolokatorje moral navajati (samo oz. zlasti) enote tipa prsata, brhka (pri natakarica), nepismena, neuka (pri čistilka), brezposelna, ločena (pri samohranilka), nabor tipičnih kolokatorjev in vzorcev, v katerih se ti realizirajo, zelo omeji, navaja se le omejeno število zgledov, pri izbiri katerih morajo biti redaktorji posebej občutljivi. Kot primer, kako je bilo v eSSKJ omejeno neprimerno ilustrativno gradivo, kakršnega odsevajo korpusni viri, navajamo slovarski sestavek mladoletnica. Tudi navedeni besedilni zgledi sicer niso povsem taki, kot bi želeli, a med realnimi besedilnimi zgledi, ki jih je v korpusnih virih mogoče najti, sodijo izbrani med politično najbolj korektne.
mladoletnica mladoletnice [mladoletnica]
samostalnik ženskega spola
4$)
<S>
Pomen
1. ženska, ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima potnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
Po prvih zbranih obvestilih naj bi mladoletnica od doma pobegnila s fantom, ker njeni starši njune zveze niso odobravali
Novi kazenski zakonik bo pomembno prispeval k učinkovitemu boju zoper spolno zlorabljanje in izkoriščanje mladoletnic in mladoletnikov
Le kako je dobro vzgojena, pridna hčerka in učenka osnovne šole poslala tako problematična mladoletnica?
Slika 3: Prvi pomen iztočnice mladoletnica v eSSKJ.
4 Zaključek
Spol je v leksikografiji pomemben, saj odločilno vpliva tako na izbor slovarskih podatkov kot na njihovo strukturiranje v slovarskem sestavku. Za spol kot slovnično kategorijo sicer lahko ugotovimo, da pri oblikovanju slovarskih priročnikov vzbuja nekoliko manj redakcijskih zadreg, obravnava spola kot družbene danosti v slovarju pa postaja vse bolj zahtevna, saj živimo v svetu, v katerem se družbeni odnosi vedno hitreje spreminjajo, slovarski priročniki pa morajo preudarno odslikavati pojmovni svet jezika, kot ga izkazujeta (vsaj) jezikovna raba na eni strani in predpostavljeni družbeni ideal na drugi.
200
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Viri in literatura
Katarzyna Bednarska, 2013: Kdo naj dela, kdo pa skrbi za otroke? Spolni stereotipi v slovarjih. Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 32). 35-42. Na spletu.
Henri bejoint, 2000: ModernLexicography. An Introduction. Oxford: Oxford University Press.
Ursula Düleschal, 2015: Gender in Slovenian. Gender AcrossLanguages: Volume 4. Ur. M. Hellinger, H. Motschenbacher. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins.
333-68.
Nataša Gliha Komac idr., 2015: Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: ISJFR ZRC SAZU. Na spletu.
Vojko Gorjanc, 2005: Neposredno in posredno žaljiv govor v jezikovnih priročnikih: diskurz slovarjev slovenskega jezika. Družboslovne razprave 48/21. 197-209. Na spletu.
Vojko Gorjanc, 2007: Kontekstualizacija oseb ženskega in moškega spola v slovenskih tiskanih medijih. Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. I. Novak Popov. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slove-nistiko FF UL (43. SSJLK). 173-80. Na spletu.
Vojko Gorjanc, 2017: Nije rečnikza seljaka. Beograd: Biblioteka XX vek.
Lana Hudeček, Milica Mihaljevic, 2018: Croatian web dictionary Mrežnik: One year later - What is different? Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2018. Ur. D. Fišer, A. Pančur. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Na spletu.
Alexandra Jarošova, 2015: Slovo v slovniku zpohl'adu času a normy. Bratislava: Veda, vydavatel'stvo SAV.
Boris Kern, 2015: Politična korektnost v slovaropisju. Škrabčevi dnevi 8. Ur. D. Zuljan Kumar in H. Dobrovoljc. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici. 144-54. Na spletu.
Simona Kranjc, Martina Ožbot, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 32). 233-39. Na spletu.
Erika Kržišnik, 1997: Kdo govori kako. 33. SSJLK. Ur. A. Derganc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 45-56.
Rado Lenček, 1972: O zaznamovanosti in nevtralizaciji slovnične kategorije spola v slovenskem knjižnem jeziku. Slavistična revija 20/1. 55-64. Na spletu.
Vera Kozmik, Jasna Jeram (ur.), 1995: Neseksistična raba jezika. Ljubljana: Vlada RS, Urad za žensko politiko.
Tjaša Markežič, 2018: (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini. Slavia Centralis 11/1. 61-78. Na spletu.
Damjan Popič, Vojko Gorjanc, 2018: Challenges of adopting gender-inclusive language in Slovene. Suvremena lingvistika 44/86. 329-50. Na spletu.
Marta Silvester, 1978: Priročnik za tehnično stran redakcije gesel. Ljubljana: ISJFR ZRC SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970-1991. Ljubljana: DZS. Na spletu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika: Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, ISJFR. Ljubljana: CZ. Tudi na spletu.
Nina Ledinek: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija 201
Marko Stabej, 1997: Seksizem kot jezikovnopolitični problem. 33. SSJLK. Ur. A. Derganc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 57-68.
Branislava Vičar, Boris Kern, 2017: Možnosti jezikovnega izražanja nebinarnih transspolnih identitet v slovenščini. Dialogi 53/11-12. 223-37.
Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenoval-ne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. 33. SSJLK. Ur. A. Derganc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 69-79.
Ada Vidovič Muha, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF.
Ada Vidovič Muha, 2006: Kategorialnost leksemov med slovarjem in slovnico = On the categorialness of lexemes between lexicon and grammar. Slovensko jezikoslovje danes = Slovenian linguistics today. Slavistična revija 54/4. 23-42, 377-99.
Jože Toporišič, 1981: K teoriji spola v slovenskem (knjižnem) jeziku. Slavistična revija 29/1. 79-94.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Summary
The article shows that the category of gender is of major importance in monolingual explanatory dictionaries of Slovenian, because it influences the choice of information included in dictionaries as well as its position in the structure of a dictionary entry. The category of grammatical gender considerably affects the macrostructural and microstructural hierarchies of dictionary entry data. On the other hand, lexicographers pay more attention to gender as a social category with regard to the problems of incorporating relevant lexicographic data into dictionaries. This is because the problems of equal representation of social relations among genders in dictionaries, especially at the level of dictionary definitions and examples of use, are particularly relevant in light of ever faster changes in contemporary lexicography. The article also points out some editorial dilemmas encountered by lexicographers with regard to the category of gender.
202	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
UDK 811.163.6'366.52'374.2
Saška Štumberger
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani saska.stumberger@ff.uni-lj.si
SLOVARSKA OBRAVNAVA SAMOSTALNIKOV ZA POIMENOVANJE OSEB
Poimenovanja oseb in njihova slovarska obravnava se razlikujejo glede na to, ali poimenujejo osebe po bioloških ali družbenih funkcijah in dejavnostih. Predstavljena so spolno nezaznamovana poimenovanja oseb in tvorjenost spolno specifičnih poimenovanj za ženske osebe, kot jih kaže gradivo v splošnih razlagalnih slovarjih, in sicer v obeh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika.
Ključne besede: slovenščina, slovnični spol, ženske, generični spol, slovaropisje
The article presents the dictionary treatment of nouns denoting persons in the Slovenian standard language. Names of persons and their dictionary treatment differ according to whether persons are named according to their biological or social functions and actions. Gender-neutral naming of persons, names meanings, and forms in gender-specific naming of female persons are presented based on materials in general interpretative dictionaries-in the two editions of the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of standard Slovenian language) and in the Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (Dictionary of new Slovenian words).
Keywords: Slovenian language, grammatical gender, women, generical gender, lexicography
1 Poimenovanje oseb v slovenskem knjižnem jeziku
Slovenščina spada med spolno občutljive jezike, saj ima kategorijo spola izraženo pri samostalniku, pridevniku, glagolu in zaimku. V povedi Študentka ji je podarila novo knjigo je ženski slovnični spol izražen pri vseh besedah z izjemo pomožnega glagola biti za tvorjenje preteklika. Možnosti za izražanje kategorije spola se potrjujejo tudi v besedotvornem sistemu, ki ponuja veliko možnosti za tvorjenje poimenovanj ženskih oseb.
V slovenščini imajo vsi samostalniki določen slovnični spol; tudi tisti, ki poimenujejo neživo. Za poimenovanja, ki se nanašajo na »žensko kot biološko bitje« (Vidovič Muha 1997: 70), imamo besedotvorno nepovezane lekseme, pri katerih ima »poimenovanje moškega [...] dopolnjevalni protipomenski par v poimenovanju ženske: ženska - moški, žena - mož, deklica - deček, mati - oče« (prav tam). Pri poimenovanjih oseb se slovnični spol »ne ujema nujno z biološkim (dekle - jezikovno srednji ali ženski, biološko ženski spol) oziroma lahko en jezikovni spol označuje nanosnike obeh bioloških spolov (priča - jezikovno ženski, biološko oba spola, bitje, dete - slovnično srednji, biološko oba spola, otrok - slovnično moški, biološko oba spola)« (Marvin 2018).
204
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Podobno je v razpravi o spoljenju nemškega jezika v Avstriji napisal jezikoslovec Heinz-Dieter PohI (2015): »Izraz genus (= slovnični spol) moramo jasno ločevati od biološkega spola (latinsko sexus), kajti slovnični spol razvršča samostalnike v slovnici (npr. derMensch 'človek', die Sonne 'sonce', das Kind 'otrok'), biološki spol pa razvršča živa bitja (oče, mati oz. bik, krava).«
Poimenovanja oseb kot bioloških bitij je smiselno ločevati od poimenovanj oseb po družbenih funkcijah in dejavnostih. Primer takega poimenovanja je tvorjenka učitelj, ki jo nemški jezikoslovec Peter Eisenberg (2018) opiše tako:
Učitelj (nemško Lehrer) je sestavljen iz dveh delov, iz glagolske podstave uči- (nemško lehr-) in sufiksa -telj (nemško -er), s katerim tvorimo samostalnik moškega spola s pomenom 'oseba, ki uči'. Poznamo tudi primere rabe, pri katerih beseda ne označuje delujoče osebe, ampak moške delujoče osebe. Posebno ko se učitelj pojavlja skupaj z učiteljico, npr. v povedih kot Učiteljice zaslužijo enako kot učitelji ali v dvojicah kot učiteljice in učitelji so ženske osebe postavljene nasproti moškim.
Pri poimenovanju oseb po družbenih funkcijah in dejavnostih nimamo izrazno samostojnih nadpomenk kot pri poimenovanjih po bioloških funkcijah, npr. oče in mama imata nadpomenko starši. Nezaznamovanost slovničnega spola se v slovarskih razlagah kaže z rabo spolno nezaznamovanega zaimka kdor ali nadpomenk oseba in bitje. V razlagalnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2 (v nadaljevanju SSKJ2) imamo naslednje razlage: učitelj je »kdor (poklicno) uči, poučuje«,1 antijunak »1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom«,2 bog »1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj«.3
V slovenščini so ženske osebe lahko poimenovane s samostalnikom moškega slovničnega spola, npr. učitelj, kajti samostalniki moškega slovničnega spola ne označujejo izključno moških. Za poimenovanje oseb po družbenih funkcijah in dejavnostih imamo poleg spolno nezaznamovanih samostalnikov tudi možnost tvorjenja izrazno samostojnih poimenovanj samo za ženski spol, npr. učiteljice, medtem ko posebnih poimenovanj za izključno moške osebe nimamo. Podobno je v nemščini, Peter Eisenberg (2017) pa o tem pravi: »Ženske so jezikovno vidne dvakrat, moški enkrat.«
Tudi v primerih, ko ženske v določenih poklicih prevladujejo, zanje uporabljamo moška slovnična poimenovanja, kot kaže naslov časopisnega članka Učitelji in vzgojitelji bodo stavkali za valentinovo (STA, Marko Rabuza 2017).
1	V SSKJ2 ima v razlagi zaimek kdor v razlagi 3814 gesel, npr.: abecedarl, abonent, aboniranec, absolvent, abstinent, adapter2, adept, administrator, adolescent, adoptant, adoptiranec, adrenalinec, adresant, advokat, aeronavt, aferist, aforist, agent, agitator. Napredno iskanje na Franu pokaže, da je 3629 gesel moškega slovničnega spola, 90 ženskega, 20 pa srednjega. Pri samostalnikih ženskega in srednjega spola gre velikokrat za neprve in/ali ekspresivne pomene, npr. blebetulja, žlabudra, žolna; dremalo, vreščalo, živinče. Seštevek po spolih se ne ujema s skupnim številom, kaže pa razmerja med slovničnimi spoli.
2	V SSKJ2 je 252 gesel z besedo oseba v razlagi; 134 jih je moškega spola, 56 ženskega, 13 srednjega. Seštevek po spolih se ne ujema s skupnim številom, kaže pa razmerja med slovničnimi spoli.
3	V SSKJ2 je 150 gesel z besedo bitje v razlagi; 76 jih je moškega spola, 55 ženskega, 12 srednjega. Seštevek po spolih se ne ujema s skupnim številom, kaže pa razmerja med slovničnimi spoli.
Saška Štumberger: Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb
205
Za poimenovanja oseb po družbenih funkcijah in dejavnostih uporabljamo ženske slovnične oblike za označevanje izključno ženskih oseb, pri čemer pa je v takih primerih mogoča tudi moška slovnična oblika, npr. »ta ženska je arhitekt« (Toporišič 1981: 89). Raziskava časopisov Slovenski poročevalec in njegovega naslednika Dela je za izbrane številke iz leta 1945, 1969 in 2000 pokazala, da je bila raba moških poimenovanj za znane ženske osebe pogosta zlasti leta 1945 (Umek 2008), za tako rabo Breda Pogorelec (1997: 5, opomba 8) meni, da »je bila v dveh stopnjah prenesena iz tujih jezikovnih vzorcev in tujih ideoloških podstav, sovjetske ruske in od tam srbohrvaške«.
2 Poimenovanja oseb v slovarjih
Ko govorimo o poimenovanjih za osebe v slovarjih, moramo upoštevati kriterije za sprejem gesel v slovar. V SSKJ je o poimenovanjih oseb napisano (§ 4): »Zaradi omejenega obsega v slovarju tudi ni glagolnikov, manjšalnic, svojilnih pridevnikov, abstraktnih samostalnikov, imen za delujoče (ženske) osebe ipd., če se le redko rabijo. Narediti jih je mogoče po splošnih jezikovnih zakonih.«
Enako je zapisano tudi v SSKJ2 (§ 5): »Glagolnikov, manjšalnic, svojilnih pridevnikov, abstraktnih samostalnikov, imen za delujoče (ženske) osebe ipd., če se ti rabijo
sorazmerno redko, v slovarju ni. Narediti jih je mogoče po splošnih jezikovnih zakonih.«
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (v nadaljevanju SNB) se uporablja kot dopolnilo SSKJ, zato predvidevamo, da tudi zanj velja, da redko rabljenih izrazov za osebe ne navaja. SNB ima poseben kvalifikator človeško, ki nam omogoča iskanje poimenovanj za osebe. S takim kvalifikatorjem je označenih 862 gesel, od tega jih je 187 ženskega slovničnega spola (22 %) (Štumberger 2015: 101). Večje število poimenovanj moškega slovničnega spola lahko razložimo s spolno nezaznamovano rabo v besedilih in zgradbo slovarja, ki večbesedne lekseme, npr. družinski zdravnik, državljan sveta, ali tvorjenke navaja samo v moškem spolu, npr. zloženke agroživilec, deveto-šolec, dvopredmetnik, ekopridelovalec, evrokomisar, evroparlamentarec; sestavljenke antijunak, eksminister; izpeljanke aboniranec, agresivec, agresivnež, arhivist, elitist, drogiranec (prav tam: 101-102).
Pri slovarski analizi moramo torej upoštevati, da slovarji vseh samostalnikov ženskega slovničnega spola ne obravnavajo, kar pa še ne pomeni, da jih v knjižnem jeziku ni. Več kot 50 pojavitev imajo v korpusu Gigafida naslednja ženska poimenovanja, ki jih SSKJ2 ne navaja: izganjalka (903),4 devetošolka (147),5 heteroseksualka (62), homoseksualka (61)6 in gostujoča profesorica (118).7
4	Veliko število pojavitev v GF je povezano s serijo Izganjalka vampirjev.
5	Primerjava SSKJ in SSKJ2 pokaže, da je bila v SSKJ2 dodana osnovnošolka. Devetošolka je povezana s spremembo šolskega sistema - včasih je osnovna šola trajala osem let, danes devet, zato smo v SNB dobili devetošolca, ki pa je v slovarju ostal brez ženskega poimenovanja.
6	Število tvorjenk s sestavino -seksualec je v slovarjih naraslo. V SSKJ je obravnavan samo homoseksualec, v SNB pa so dodali še bi-, hetero-, metro- in transseksualca ter bi- in transseksualko. Na homo- in heteroseksualko so pozabili, dodani pa nista bili niti v SSKJ2.
7	Večbesedna poimenovanja v SSKJ in SSKJ2 niso samostojna gesla in so pogosto zapisana v moški slovnični obliki, tudi če se v besedilih pogosto uporabljajo, npr. gorska kolesarka ima v GF 274 pojavitev.
206
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
2.1	Izrazna podoba poimenovanj za osebe
Irena Stramljič Breznik (2010: 19) ugotavlja, da so v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika (1894/5), Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Novejši slovenski leksiki v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri tvorjenke s pomenom vršilca dejanja »najpogosteje moškega (tisti+ž, ki govori > govorec), redkeje ženskega (tista+ž, ki doji > dojilja) ali srednjega spola (tisto+ž, ki godrnja > godrnjalo)«.
Tipologijo poimenovanj ženskega slovničnega spola z razvrstitvijo po pomenskih skupinah in predstavitvijo obrazil je naredila Ada Vidovič Muha (1997: 70-76). Med zgledi so tudi primeri izglagolskih tvorjenk, ki se »zlasti v vlogi povedkovnika lahko uporabljajo za oba spola« (prav tam: 73), npr.: -a: čvek-a, prismod-a, kurb-a, prič-a [...]; -ulja: klepet-ulja, blebet-ulja, čvek-ulja; spolno nevtralno pa lahko rabimo tudi tvorjenke srednjega spola, npr. z obrazilom »-alo: gobezd-alo, čvek-alo, jezik-alo«.
2.2	Spolno nezaznamovana raba samostalnikov
2.2.1	Moški slovnični spol
V	jeziku je spolno nezaznamovana raba najpogosteje povezana z moškim slovničnim spolom, to pa lahko utemeljujemo »z vsaj izhodiščno manjšo morfemsko obremenjenostjo oblike za moški spol - z neke vrste jezikovno gospodarnostjo: vemo, da večina samostalnikov moškega spola sodi v 1. moško sklanjatev z večinsko glasovno prazno končnico (-o) tip brat-o: samostalniki so 'brez končnice', kot bi rekli nestrukturalni slovničarji, čeprav imajo vse končniške informacije (spol, sklon, število); večina samostalnikov ženskega spola pa sodi v 1. žensko sklanjatev z glasovno končnico -a tip sestra« (Vidovič Muha 1997: 77).
S feminističnim jezikoslovjem se od 70. let 20. stoletja naprej (Samel 2000: 10) pojavljajo zahteve po spremembi knjižnojezikovne rabe in trditve, da naj bi bile moške slovnične oblike krive, če določene poklice (preveč) povezujemo z moškimi osebami. V prej omenjenem obvestilu o stavki učiteljev in vzgojiteljev povezava med slovničnim in biološkim spolom ni bila potrjena. V sporočilu je bil namreč uporabljen moški slovnični spol, starši pa otrok nismo pripeljali v šolo in vrtec, čeprav imamo samo učiteljice in vzgojiteljice. Podobno ugotavljajo tudi za nemški jezik, in sicer »/p/ri množinah za učitelje ali zvezne kanclerje otroci že zdaj mislijo pretežno na ženske« (Heine 2018), za spremembo predstav o poklicih pa predlagajo (prav tam): »Če naj bi si torej otroci pod astronavti predstavljali tudi ženske, je treba več astronavtk poslati v vesolje, namesto da jih jezikovno poudarjamo.«
2.2.2	Ženski in srednji slovnični spol
V	primerjavi z moškim slovničnim spolom je primerov spolno nezaznamovane rabe ženskega in srednjega slovničnega spola veliko manj, poimenovanja pa lahko razvrstimo v naslednje skupine:
Saška Štumberger: Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb
207
1.	nevtralna poimenovanja, npr: priča, žrtev, oseba; bitje,
2.	čustveno (pogosto slabšalno) zaznamovana poimenovanja v prvem ali edinem pomenu, npr.: brblja, brbra, cmendra, cmera, cmerda, cmerga, čveka, negoda, nerga, prismoda, zguba, žlabudra, žlobudra, žužlja, žužnja, blebetulja, klepetulja, cmerika, jokica, propalica, jera/Jera, mila jera/Jeraf cepetalo, človeče, dremalo, gobezdalo, hacalo, vreščalo, zaspane, zijalo, zmene, žužnjalo, bitjece,
3.	čustveno (pogosto slabšalno) zaznamovana poimenovanja v neprvem (pogosto metaforičnem) pomenu, npr.: ujeda, krava, opica, ovca, žolna, ščuka, sraka (prvi pomen je žival, ki so ji v neprvem pomenu pripisane človeške lastnosti); drdra, zgaga, kremža, packa, perla, skaza, kislica; mahedralo, ropotalo, trobilo, živinče,
4.	poimenovanje po astroloških znamenjih, npr.: devica, riba, tehtnica.
2.3 Samostalniki ženskega slovničnega spola za poimenovanje žensk
2.3.1 Samostalniki s pomenom 'zakonska žena'
V SSKJ je 75 leksemov s pomenom 'zakonska žena'. Po Adi Vidovič Muha (1997: 70) lahko pri teh poimenovanjih govorimo o »izraženi družbeni hierarhizaciji po spolu«. Taka poimenovanja oz. pomeni so označeni na naslednje načine:
1.	s časovno-frekvenčnim kvalifikatorjem starinsko:9 starešinka, stotnica, svetnica, županja, načelnica, organistovka, pekovka, polkovnica, popadija, popinja, popovka, ribičevka, črednica, dacarka, davkarica, dimnikarica, doktorica, glavarka, glavarica, gozdarica, gubernatorica, guvernerka, hišnica, hotelirka, kajžarica, kapitanka;
2.	s časovno-frekvenčnim kvalifikatorjem zastarelo:10 sodnica, sodnikovka, gene-ralica, generalka, kapetanica;
3.	s časovno-frekvenčnim kvalifikatorjem redko:11 prestolonaslednica, cerkovnica, doževka,
4.	s kvalifikatorskim pojasnilom: vojvodinja v nekaterih deželah, šahinja zlasti v iranskem okolju, nekdaj, vikontésa v Franciji, bankirka v nekaterih deželah, bazilisa v bizantinski državi, begovica v fevdalni Turčiji,
5.	brez časovnega kvalifikatorja: viničarka, žagarica, graščakinja, grofica, grofinja, banica, bajtarica, baronica.
Analiza SNB je pokazala, da je med temi poimenovanji veliko neosemantemov, pri katerih je prišlo do spremembe pomena 'zakonska žena' v 'žensko, ki opravlja določen
8	V to skupino sodijo tudi leksemi baraba, mevža inpijandura, ki po Ursuli Doleschal (2015: 338) označujejo moški leksikalni spol.
9	»Beseda, pomen ali zveza, ki je bila nekoč (v kaki funkciji) splošno rabljena; danes ima arhaično patino (ajd, akoravno)« (SSKJ, § 154).
10	»Nekoč rabljena beseda, pomen ali zveza; danes je v knjižnem jeziku mrtva (blagajnica, diviti se). O tem kakšno stilno vrednost je imela tako kvalificirana beseda nekoč, slovar ne daje pojasnil« (SSKJ, § 155).
11	»Beseda, pomen ali zveza, ki je sicer v splošni rabi, pa je v razmerju do sinonima precej redka (bogataška, dopoldneven)« (§ 153).
208
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
poklic ali je nosilka čina', npr. notarka, bankirka in majorka (Štumberger 2015: 102-103). V SSKJ2 so ti pomeni navedeni kot prvi.
2.3.2 Novotvorjena poimenovanja
Ker je v slovenskem knjižnem jeziku običajno, da za znane ženske nosilke družbenih funkcij in dejavnosti navajamo poimenovanja v ženskem slovničnem spolu, je pričakovano, da »/š/tevilo teh poimenovanj narašča tako v slovarjih kot v rabi« (Derganc 2017: 126). To velja posebno za lektorirana besedila, saj je bilo leta 1969 v Delu za znano žensko osebo rabljeno poimenovanje v moškem slovničnem spolu samo v enem besedilu, leta 2000 pa ni bilo v pregledanem časopisu niti enega primera (Umek 2008: 84). Analiza predstavitev kandidatk za mestni svet v Mestni občini Ljublj ana je pokazala nekoliko drugačno sliko, saj je 29 % kandidatk uporabilo poimenovanja v moškem slovničnem spolu, najpogosteje pri večbesednih poimenovanjih kot ekonomski tehnik (13), gimnazijski maturant (18) (Kobal 2015: 52).
Analiza novotvorjenih poimenovanj za ženske osebe je pokazala (Štumberger 2017: 192-193), da so pri novejših poimenovanjih tvorna naslednja priponska obrazila:
-ka: atašejka, dekanka, golfistka, japijka, klošarka, kolumnistka, konzulka, ko-ordinatorka, menedžerka, ministrantka, nomadka, ombudsmanka, parlamentarka, primarijka, prodekanka, šarmerka;
-ica: dekanica, kajakašica, koordinatorica, magistrica, navijačica, prodekani-ca, rektorica;
-esa: klovnesa;
-arka: bulimičarka, bioenergetičarka;
-inja: astrologinja, ekologinja, kinologinja, nevrobiologinja, numerologinja, škofinja, varuhinja človekovih pravic;
-ja: dekanja, podžupanja, prodekanja.
Pogoste so tudi tvorjenke iz glagola, pridevnika ali samostalnika, ki ni poimenovanje za moško osebo, npr.
-ica: častnica, dojenčica, naravovarstvenica, povzpetnica, potrošnica, podjetnica;
-ka: alternativka, krasoslovka, marginalka, narečjeslovka, neoliberalka, radij-ka, rekreativka, zdravilka.
Ker gre pri poimenovanjih ženskih oseb za novejše izraze, je pri nekaterih pomenih zapisanih več izrazov, ki so enakovredni in so v slovarjih (še) brez kvalifikatorjev, npr.
dekanica, dekanja, dekanka in koordinatorica, koordinatorka.
Saška Štumberger: Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb
209
3 Zaključek
Za poimenovanje oseb dveh bioloških spolov imamo v slovenskem knjižnem jeziku poimenovanja treh slovničnih spolov - moškega, ženskega in srednjega. Biološki spol osebe razvršča v biološki kategoriji moški in ženska, slovnični spol pa samostalnike razvršča v slovnične kategorije. Obe kategoriji sta ločeni, povezava med njima pa je možna, ni pa nujna. V slovarskem gradivu najdemo tako primere za prekrivnost kot neprekrivnost slovničnega in biološkega spola.
Primere spolno nezaznamovane rabe najdemo pri vseh slovničnih spolih, to pomeni, da so vsi slovnični spoli lahko tudi spolno nezaznamovani. Ker je največ primerov spolno nezaznamovane rabe homonimne z moškim slovničnim spolom, se v nejezikoslovnih razpravah spolna nezaznamovanost v jeziku enači z moškim slovničnim spolom ali kar z moškimi, ki so zaradi slovnice obtoženi zatiranja ženskega slovničnega, posledično pa tudi biološkega spola, ki so mu dodali še neznano število družbenih spolov.
Za odpravo domnevnih jezikovnih krivic so senati Fakultete za socialne vede, Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede sprejeli jezikovne dekrete, ki v fakultetnih pravilih zapovedujejo rabo ženskega slovničnega spola. S tem naj bi pripomogli k enakosti spolov, kot beremo v Neseksistični rabi jezika (Kozmik, Jeram 1995), pri tem pa ni jasno, kdo in zakaj si enakosti spolov sploh želi. Bistvo človeka je namreč v različnosti in ustvarjalnosti, ki jo izražamo tudi v jeziku.
Viri in literatura
Anton Bajec idr. (ur.), 1994: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Na spletu.
Aleksandra Bizjak Končar, Marko Snoj (ur.), 2014: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. Na spletu.
Aleksandra Derganc, 2017: Poimenovanja za ženske nosilke poklicev in položajev v slovenščini in ruščini. Jezikoslovni zapiski 23/2. 125-30.
Ursula Doleschal, 2015: Gender in Slovenian. Gender Across Language, Volume 4. Ur. M. Hellinger, H. Motschenbacher. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company. 335-68.
Peter Eisenberg, 2017: Das missbrauchte Geschlecht. Süddeutsche Zeitung2. 3. 2017. Dostopno na: https://www.sueddeutsche.de/kultur/essay-das-missbrauchte-ge-schlecht-1.3402438 (2. 1. 2019).
Peter Eisenberg, 2018: Das Deutsche ist eine geschlechtergerechte Sprache - ohne Zwang und ohne Manipulation. Bundeszentrale für politische Bildung 8. 8. Na spletu.
Matthias Heine, 2018: Warum die Gendersternchen-Debatte so deprimierend ist. Welt, 8. 6. Na spletu.
Petra Kobal, 2015: Ženska poimenovanja poklicev. Ljubljana: FF.
Gigafida: korpusna besedilna zbirka. Na spletu.
210
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Vera Kozmik, Jasna Jeram (ur.), 1995: Neseksistična raba jezika. Ljubljana.
Tatjana Marvin, 2018: Jezik in spol. Kvarkadabra 22. 6. Na spletu.
Breda Pogorelec, 1997: Slovenska skladnja in poimenovanja ženskih oseb. Dodatek k 33. SSJLK.
Heinz-Dieter Pohl, 2015: Von Lehrern und von Weibchen. Die Presse, 16. 4. Na spletu.
Ingrid Samel, 2000: Einführung in die feministische Sprachwissenschaft. Berlin: Erich Schmidt.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2., dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Ljubljana: Založba ZRC. Na spletu.
STA, Marko Rabuza, 2017: Učitelji in vzgojitelji bodo stavkali za valentinovo. SiolNet 15. 12. Na spletu.
Irena Stramljič Breznik, 2010: Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom. Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora, 71).
Saška Štumberger, 2015: Veränderungen in der gesellschaftlichen Stellung von Frauen in Slowenien seit 1991: Personenbezeichnungen im Wörterbuch Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012). New Approaches to Gender andQueerResearch in Slavonic Studies. Ur. D. Scheller-Boltz. Wiesbaden: Harrasowitz (Die Welt der Slaven 59). 101-9.
Saška Štumberger, 2017: New words in the second edition of the Slovene Standard Language Dictionary with examples of nouns denoting females. Ur. L. Repanšek, M. Šekli. 12. letno srečanje Združenja za slovansko jezikoslovje, Ljubljana, 21.-24. september 2017. Povzetki prispevkov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 192-93.
Jože Toporišič, 1981: K teoriji spola v slovenskem (knjižnem) jeziku. Slavistična revija 29/1. 79-94.
Neža Umek, 2008: Feminizacija v slovenščini in francoščini: družbeni in/ali jezikovni problem? Ljubljana: FDV
Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. 33. SSJLK. Ur. A. Derganc. Ljubljana: FF. 69-79.
Summary
The article presents nouns denoting persons in interpretative dictionaries of Slovenian standard language—in the two editions of the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of standard Slovenian language) and in the Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (Dictionary of new Slovenian words). Nouns denoting persons are presented in comparison to German, which provides, similarly to Slovenian, good word-forming options for word-independent female names. The two languages also face similar dilemmas regarding prescribing language changes due to putative language injustice.
Saška Štumberger: Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb
211
The presentation of nouns denoting persons in the dictionaries shows that two kinds of naming should be distinguished—namely, naming of persons as biological beings, which come in antonymous pairs (e.g., father - mother) and have word-independent hypernyms (e.g., parents), and naming of persons according to their social functions and activities. In these cases, word-independent hypernyms do not exist; therefore, most often the masculine form is used as gender-neutral. In the explanations of such naming, the dictionaries use the gender-neutral pronoun kdor and the gender-neutral lexemes oseba and bitje.
Examples of gender-neutral uses of nouns are found in nouns of all three grammatical genders; however, the use of masculine grammatical gender is least burdened with morphemes. Examples of gender-neutral uses of nouns of feminine or neuter grammatical gender are often emotionally (often pejoratively) marked.
Nouns of feminine grammatical gender for naming women exhibit the change of meaning of "wife" to "woman professional," which shows that a change of extra-linguistic circumstances can cause a change of a lexeme's meaning. Newly formed names for women originate from male names or represent parallel forms. In both groups, nouns are formed by the means of the -ica and -ka suffixes. However, in forms from male names, the -esa, -arka, -inja and -ja suffixes are also used.
212	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
UDK 811.163.6'366.52'373.7
Nataša Jakop
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša natasajakop@zrc-sazu.si
IZRAŽANJE SPOLA V FRAZEOLOGIJI: SAMOSTALNIŠKI FRAZEMI MED SLOVARJEM IN KORPUSOM
V prispevku opisujemo lastnosti spola samostalniških frazemov s pomensko sestavino 'človeško'. Na osnovi slovarskih razlag in besedilnih realizacij smo frazemom določili slovnični spol, vključno s podspolom človeškosti in živosti, ter referenčni spol. Primerjava je razkrila, da lahko frazemi, specifično vezani na spol, ob neaktualiziranih slovarskih razlagah ohranjajo oz. poglabljajo določene s spolom pogojene stereotipne predstave o moških oz. ženskah.
Ključne besede: samostalniški frazemi, slovnični spol, naravni spol, podspol živosti in človeškosti, referenčni spol
In the article I describe the characteristics of gender of nominal phrasemes containing the semantic component "human." I defined the phrasemes by gender, including the subgender of animacy and human, and their referential gender on the basis of their definitions in dictionaries and their textual realizations. The comparison revealed that non-actualized definitions of gender-marked phrasemes in dictionaries maintain or intensify certain sexually-related stereotypes about men and women.
Keywords: nominal phrasemes; grammatical gender; sex gender; subgender of animacy and human; referential gender
1 Lastnosti spola pri frazemih
Spolske lastnosti slovenskih frazemov doslej niso bile sistematično raziskovane in celovito obravnavane. Tudi raziskav, ki bi se ukvarjale s frazemi, specifično vezanimi na spol (Kržišnik, Eismann 2007; v nem. Geschlechtsspezifische Phraseologismen, v angl. gender-markedphraseology units), za slovenščino nimamo.1
Jezikovni uporabnik podatkov o spolu frazemov deklica za vse, boljša polovica ipd. v slovarjih in jezikovnih priročnikih ne dobi, lahko pa prek njihovih slovarskih razlag sklepa, ali je referent vezan oz. omejen na posamezni spol ali ne, npr. deklica za vse 'kdor opravi vsako delo, uredi vsako zadevo', ki se nanaša na osebo ženskega (1) ali moškega (2) spola - dekle na poziv 'prostitutka'.2
1	V nekaterih drugih jezikih je zadnjih nekaj let opaziti zanimanje za raziskave na to temo, npr. za nemščino in bolgarščino Stantcheva (2007, 2014), za nemščino Novak (2016), Mala (2014), za nemščino in češčino Hofmannova (2017), za angleščino Nasruellaeva (2016).
2	Slovarske razlage v prispevku so, če ni označeno drugače, citirane iz SSF in SSKJ (na portalu Fran), zgledi so, če ni označeno drugače, citirani iz korpusa Gigafida.
214
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
(1)	Na kmetih so postale stare tete in so imele status hišne pomočnice, varuške otrok in deklice za vse.
(2)	Kuhar na pikniku je deklica za vse.
Zaradi slovnično nezaznamovane rabe moškega spola v slovenščini (Toporišič 2000: 266) se ta uporablja tudi v mnogih slovarskih razlagah, zaradi česar ostane vprašanje, ali je referent tudi ženskega spola, v mnogi primerih odprto, npr. zeleni car 'študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucev v študentsko skupnost', kranjski Janez 'Slovenec'.
Problem predstavlja tudi neskladje med slovarsko razlago in aktualno jezikovno rabo glede naravnega spola referenta, ki lahko umetno vzdržuje v družbi že razrahljane ali presežene stereotipne predstave o ženskah in moških, npr. boljša polovica 'žena, soproga' (SSKJ, SSF) oz. 'mož ali žena, prijatelj ali prijateljica, partner ali partnerka' (3) (Kržišnik 1996, Rigler Šilc 2011).3
(3)	Bilje njena boljša polovica, njena velika ljubezen in obsesija. Hotela ga je nazaj.
1.1 Označevanje slovničnega spola v slovarjih
Slovarji v svojih slovarskih sestavkih praviloma vedno zapišejo spol samostalniških besed,4 četudi ne na povsem enak način.5 Pri označevanju spola je v rastočih slovarjih slovenščine (npr. ePravopis, eSSKJ, Sprotni na portalu Fran) opaziti trend razširjenega označevanja, pri katerem je poleg spola zapisan še podatek o besedni vrsti (npr. samostalnik ženskega spola) z namenom, da bi zlasti laičnim slovarskim uporabnikom olajšali branje in razumevanje slovničnih podatkov v slovarskih sestavkih.6
V slovarjih je praviloma zapisan tudi spol samostalniških stalnih besednih zvez, kadar so prikazane kot iztočnice, npr. alma mater (oznaka ž v SSKJ, Pravopisu, Sinonimnem; pojasnilo samostalnik ženskega spola v eSSKJ), mlajša deklica, starejša deklica (oznaka ž v Smučanju), ne pa tudi, kadar so obravnavane znotraj slovarskega sestavka, npr. ajdovska deklica (v SSKJ v terminološkem gnezdu). Prav tako slovarji ne dajejo podatkov o spolu samostalniških frazemov, saj je običajna leksikografska praksa, da frazemi niso samostojne slovarske iztočnice, npr. deklica za vse (pod
3	Kržišnik (1996: 142) je ob analizi frazemov iz Tavčarja ugotovila, da je frazem slabša polovica nastal kot prenovitev frazema boljša polovica 'žena', anketa o njegovem pomenu pa je pokazala, da mlajši anketiranci frazemu boljša polovica pripisujejo pomen 'žena' (kot v SSKJ), starejši govorci pa mu pripisujejo pomen 'ali mož ali žena, odvisno od tega, kdo govori'. - Po podatkih ankete Rigler Šilc (2011: 102-103) je 21 % anketiranih navedlo, da frazem boljša polovica vključuje tako osebo ženskega kot tudi osebo moškega spola. Tem podatkom pritrjujejo tudi primeri iz korpusnega gradiva.
4	Izjema je Spletni slovar (testna gesla Leksikalne baze za slovenščino), ki v svojih slovarskih sestavkih ne daje podatka o spolu samostalniških besed.
5	Prim. slovarje na Franu, npr. deklica (oznaka ž v SSKJ, Pravopisu, Sinonimnem, Vorencu, Svetokriškem, Smučanju, Kostelskem; razvezano pojasnilo »samostalnik ženskega spola« v ePravopisu; oznaka f. v Pleteršniku; oznaka sam. ž. v Besedju 16).
6	Sicer pa je dodani podatek o besedni vrsti redundanten, saj je samostalniška beseda inherentno določena s kategorijo spola (Vidovič Muha 2000: 32).
Nataša Jakop: Izražanje spola v frazeologiji: samostalniški frazemi med slovarjem in korpusom 215
iztočnico deklica). Ker ima samostalniška besedna zveza iste lastnosti kot samostalniška beseda (Toporišič 1982: 41; 2000: 558, 133) in ker v jedro slovarskega pomena sodijo kategorialne pomenske sestavine, kot je spol s podspolom živosti in človeškosti (Žele 2000/01: 239), so tudi lastnosti spola samostalniških frazemov relevantne za raziskavo zaradi morebitne frazeološke specifike.
Slovarji različno opozarjajo na podspol živosti in človeškosti samostalniških besed: podspol človeškosti je z oznako člov. 'človeško' označen le v SP. Podspol živosti je iz slovarjev razviden neposredno (v SP pri samostalnikih in samostalniških zvezah moškega spola, ki ne izražajo človeškosti, z oznako živ. 'živost', npr. akita inu), posredno (iz paradigem pri samostalnikih moškega spola, ki so v rastočih slovarjih zaradi trenda biti-uporabniku-prijazen, prikazane celovito: v eSSKJ v zavihku Izgovor in oblike, v ePravopisu med Oblikami in v Sprotnem na povezavi Prikaži oblike) ali pa tega podatka slovarji ne izpostavijo (npr. SSKJ, Sinonimni, Etimološki, Pleteršnik, Prekmurski, Svetokriški, Kostelski; Spletni).
2 Gradivo za raziskavo
Raziskavo smo opravili na osnovi 188 samostalniških frazemov, njihovih variant in prenovitev, ki smo jih pridobili iz slovarskih del, dostopnih na spletu (slovarji na portalu Fran, Spletni) in jih uredili kot podatkovno zbirko.
V našem naboru so frazemi, ki so po zgradbi ali podredno ali priredno zložene sa-mostalniške besedne zveze, pomensko pa vsebujejo sestavino 'človeško', npr. mila jera 'malodušen, neodločen človek'; (biti) alfa in omega česa '1. kdor vse ve, je absolutna avtoriteta na kakem področju, 2. kar je temeljna, glavna stran'.7
Podredno zložene samostalniške strukture, ki jih je po pričakovanjih tudi bistveno več kot priredno zloženih, so pretežno levoprilastkovne, npr. kronani osel 'zelo neumen, nespameten človek',8 desni prilastki so redkejši, npr. mož postave 'policist'. Desni prilastek je lahko tudi predložni oziroma stavčni, npr. stric iz Amerike 'kdor na mnenje ali delovanje koga, zlasti javne osebe, vpliva prikrito, ne javno', fant, kakršnih gre dvanajst na ducat 'v vseh pogledih dober človek; postaven, lep človek'9, sicer pa ujemalni oziroma neujemalni: angel varuh 'zaščitnik', prijateljica noči 'vlačuga, prostitutka'.
7	Frazemi tipa biti copata 'biti obvladovan, zatiran, omejevan od svoje žene (o možu)', biti kratke pameti '1. biti neinteligenten, 2. biti pozabljiv' ter paremiološke enote tipa babe se zbirajo, dež bo bi bili vsekakor zanimivi za raziskavo spola pri frazemih (zlasti družbeni vidik), vendar po strukturnih oz. skladenjskih lastnostih niso samostalniški frazemi, zato v našo raziskavo niso bili zajeti.
8	SSF pri nekaterih podrednih samostalniških frazemih navaja variantne oblike prilastkovega mesta, npr. stari osel in osel stari, pri čemer pripiše, da ima zapostavljeni prilastek vlogo poudarjanja frazeološkega pomena. Sicer pa o stilno zaznamovani rabi levega prilastka besednih zvez na desni govori tudi slovnica, ki rabo pridevnika na desni, ki je v resnici v glavnem značilna za stalne besedne zveze, omejuje zlasti na vzklike (Toporišič 2000: 562).
9	V gradivu ni potrditev, da bi se ta frazem lahko nanašal na osebo ženskega spola, kar pomeni, da je uvrščevalna pomenska sestavina 'človek' v slovarski razlagi lahko tudi preširoka in referenčnega spola ne zameji ustrezno.
216
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
3 Metodološki okvir
S primerjalno analizo slovarskih in korpusnih podatkov smo samostalniškim frazemom v naši zbirki določili slovnični spol, podspol človeškosti in živosti ter t. i. referenčni spol (Ščuka 2014: 83: referencialni spol), tj. naravni spol referenta. Analiza je potekala večstopenjsko.
a)	Spol samostalniških frazemov, najprej določen na osnovi spola njihovih jedrnih sestavin, smo korpusno preverili, in sicer ujemanje oblikovne istovetnosti z razvijajočo se pridevniško besedo, pri čemer je za test oblikovnega ujemanja služila preverba izraženega spola pridevnikov in pridevniških zaimkov (npr. moj, ta, pravi, nekakšen), ki se v korpusu najpogosteje rabijo v zvezi s samo-stalniškimi frazemi.
b)	Samostalniškim frazemom moškega spola smo določili podspol živosti s preverbo njihovih tožilniških realizacij v korpusu, npr. modri angel 'policist' -
modrega angela.
c)	Podspol človeškosti smo določili s pomočjo slovarskih razlag10 frazemov in njihovih jedrnih sestavin in ob tem preverili prekrivnost izražanja človeškosti med leksemom, ki predstavlja jedro zgradbe frazema, in frazemom, npr. mladenič (človeško) - večni mladenič (človeško), molj (nečloveško) - knjižni molj (človeško). Frazeme smo razdelili na dve skupini: frazemi, ki izražajo človeškost in so s tega vidika enopomenski, npr. bistra glavica 'bister, nadarjen človek', in frazemi, ki izražajo človeškost ali nečloveškost in so s tega vidika večpomenski, npr. grešni kozel 'oseba, stvar, ki jo neupravičeno, po krivici obdolžijo česa'.
č) Izražanje človeškosti pri samostalniških frazemih smo sekundarno preverili v korpusnem gradivu, in sicer smo opazovali lastnosti osebkovega mesta, ki je po definiciji mesto za ohranitev spola in drugih slovarskih kategorialnih pomenskih sestavin (Vidovič Muha 2000: 33), npr. črna ovca (4), (5).
(4)	Če se med politiki pojavi bela vrana, ji pravijo črna ovca.
(5)	Soča pri Solkanu je črna ovca med slovenskimi kopalnimi vodami.
d)	Slovarske razlage smo tipizirali še po ključu specifične vezanosti frazema na spol v dve skupini: frazemi, vezani le na en naravni spol, npr. Kristusova nevesta 'nuna, redovnica', dušni pastir 'duhovnik', in frazemi, ki lahko referirajo na osebo moškega in ženskega spola, npr. knjižni molj 'kdor zelo veliko bere, študira'.
10 Pomenske razlage samostalniških frazemov se med slovarji lahko bolj ali manj razlikujejo, npr. knjižni molj 'kdor zelo veliko bere, študira' (SSKJ, SSF), 'vnet bralec' (SP), 'človek, ki se v veliki meri posveča določeni dejavnosti' (Spletni), vsem razlagam pa je skupno, da kljub različnim uvrščevalnim pomenskim sestavinam vsebujejo pomensko sestavino 'človeško'.
Nataša Jakop: Izražanje spola v frazeologiji: samostalniški frazemi med slovarjem in korpusom 217
4 Rezultati analize in interpretacija podatkov
4.1. Slovnični spol samostalniških frazemov
Raziskava je potrdila, da je slovnični spol samostalniških frazemov vedno enak spolu jedrne samostalniške sestavine. Kaže se v oblikovnem ujemanju pridevnika v vlogi levega prilastka v razviti besedni zvezi, npr. pravi nočni ptič, pisateljev drugi jaz, naša prva violina, moja nekdanja boljša polovica, tako imenovano globoko grlo, nekakšno žrtveno jagnje.
Med zbranimi samostalniškimi frazemi so v naši zbirki frazemi vseh spolov, pri čemer je največ frazemov moškega spola in le peščica frazemov srednjega spola. To ne pomeni, da je distribucija referenčnega spola enaka (gl. 4.4).
Graf 1: Slovnični spol samostalniških frazemov.
4.2 Podspol živosti
Ugotovili smo, da so tožilniške realizacije frazemov v primerjavi z imenovalniškimi opazno, več kot za tretjino redkejše, npr. toplega bratca (17 %), moža besede (12 %), ali jih sploh ni, npr. vinski brat, človek žaba, kar kaže na pogosto rabo samostalniških frazemov v vlogi povedkovega določila, kjer pa se sposobnost izražanja spola samostalnikov izgubi (Vidovič Muha 2000: 33).11
Pri vseh samostalniških frazemih moškega spola, ki nastopajo tudi v skladenjski vlogi predmeta, lahko potrdimo izražanje živosti, npr. modri angel 'policist' (6), pivski brat 'pijanec' (7).
(6) Osebno sem videl modrega angela, ki je ustavil angela brez svetlobe na kolesu brez luči.
11 Uhlik, Žele (2016: 386) opozarjata, da pa se kategoriji spola in števila ohranjata v besednozveznem povedkovniku.
218
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
(7) Igral je homoseksualca, novinarja in pivskega brata.
Pri preverjanju ujemanja podspola živosti nismo opazili posebnosti, ki bi bile fra-zeološko specifične. Je pa ta faza analize odprla problem razmejevanja med nekaterimi samostalniškimi in glagolskimi frazemi.
4.2.1 Samostalniški ali glagolski frazemi?
Pregled rabe imenovalniških oblik samostalniških frazemov je pokazal, da se mnogi samostalniški frazemi skladenjsko tipično rabijo v povedkovodoločilni vlogi. Ravno zaradi te lastnosti je težko narediti ostro formalno, leksikografsko relevantno ločnico med samostalniškimi frazemi, ki se uresničujejo (tudi) v vlogi povedkovega določila, npr. grešni kozel 'oseba, stvar, ki jo neupravičeno, po krivici obdolžijo česa', in frazemi, kjer je vezni glagol (biti, postati) del frazemske zgradbe, npr. biti prva violina 'biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč', biti mož beseda 'narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno'. Slednji bi se namreč uvrščali med glagolske frazeme.
Pri njih je mogoče opaziti dvoje: na eni strani različne, mestoma nedosledne slovarske prikaze (npr. v SSF, kjer merila za razmejevanje niso pojasnjena), na drugi strani pa pestrejšo jezikovno rabo, kot jo kažejo slovarski prikazi, npr. biti prva violina, realiziran tudi v vlogi tožilnika (8).
(8) Vas morda v prihodnosti vidi kot prvo violino moštva? 12
Samostalniški frazemi iz naše zbirke so v SSF prikazani na več različnih načinov: a) kot samostalniški frazem, npr. topli bratec 'homoseksualec'; lahko z dodatnim slovničnim pojasnilom o tipični povedkovodoločilni rabi, npr. fant od fare v povedni rabi 'v vseh pogledih dober človek; postaven, lep človek'; b) z navedbo glagolskih oblik frazema, ki so kazalčno usmerjene k samostalniškemu frazemu kot izhodiščnemu, npr. biti desna roka koga, postati desna roka koga gl. desna roka 'nepogrešljiv, najožji sodelavec'; c) s samostojno obravnavo posameznih variantnih oblik glagolske-ga frazema, npr. biti sam svoj gospod 'ne biti odvisen od nikogar', postati sam svoj gospod 'postati neodvisen od nikogar', biti mož beseda, ostati mož beseda 'narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno'.
Za samostalniške frazeme je značilno, da se v jezikovni rabi potrjujejo tudi v drugih skladenjskih vlogah, ki so sicer značilne za samostalniške besede: osebkovo (9), predmetno (10), prilastkovno (11), npr. nežnejši spol 'ženske'.
(9) Predvsem nežnejši spol se veliko ukvarja z zunanjim videzom.
(10)	Mladi, lepi in slavni fantje so vedno magnet za nežnejši spol.
(11)	Iz družbe so sporočili, da poimenovanje avtomobilov po predstavnicah nežnejšega spola ni nikakršna novost.
12 Zgled iz Spletnega slovarja (iztočnica violina).
Nataša Jakop: Izražanje spola v frazeologiji: samostalniški frazemi med slovarjem in korpusom 219
4.3 Podspol človeškosti
Vsi frazemi iz naše zbirke izražajo človeškost, medtem ko njihove sestavine v zgradbi ne nujno, npr. molj, spol,polovica. 41 % samostalniških frazemov ima v svoji zgradbi lekseme, ki primarno izražajo nečloveškost.
Graf 2: Podspol človeškosti jedrne sestavine samostalniških frazemov.
Pomenska sestavina 'človeško' je pri pomensko prozornih samostalniških frazemih razvidna, npr. dekle na poziv 'prostitutka', večni mladenič 'moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici', pri pomensko neprozornih frazemih pa je rezultat pomenskega prenosa in frazeologizacije, npr. molj |žival| - knjižni molj |človek|,13 stara bajta '1. študent z mnogo semestri, 2. star prijatelj'. Med leksemi, ki primarno ne izražajo človeškosti, so v največjem deležu leksemi, ki poimenujejo živali (30 %), npr. muha v frazemu podrepna muha 'zelo vsiljiv, nadležen človek', in deli telesa (18 %), npr. roka v frazemu moška roka 'moški'. Pomeni teh leksemov navadno že vsebujejo tudi metonimične in metaforične pomenske prenose (npr. žival-človek, del telesa-človek) (Vidovič Muha 2000: 133-156). Med drugimi leksemi so v manjšem deležu še poimenovanja za oblačila, orožje, rastline, glasbila in drugo.
4.4 Naravni spol samostalniških frazemov
Referent samostalniških frazemov s pomensko sestavino 'človeško' je lahko oseba ženskega ali moškega spola, kar ni vedno usklajeno s slovničnim spolom frazema, npr. lepi/nežni spol m 'ženske', moška roka ž 'moški', globoko grlo s 'anonimni informator, ki medijem posreduje podatke zaupne narave'.
Pri 47 % samostalniških frazemov, ki so slovnično ženskega, moškega ali srednjega spola, je referenčni spol vezan na osebo ali moškega ali ženskega spol, npr. babji
13 SP je edini slovar, ki ponuja podatek o spremembi slovničnih lastnosti ob pomenskem prenosu, npr. mdlj molja m z -em živ. [...]; člov., poud. knjižni ~ |vnet bralec|.
220	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
gregor 'ženskar, babjak', dušni pastir 'duhovnik', Adamovo rebro 'ženske', Kristusova nevesta 'nuna, redovnica'. Pri več kot polovici frazemov pa je referenčni spol odprt, kar pomeni, da referirajo na osebo ženskega in moškega spola, npr. knjižni molj (12), (13).
(12)	Moj mali bratec bo torej vse svoje življenje knjižni molj.
(13)	Katey je knjižni molj in nerodna, vendar tudi radovedna in zato jo bolj zanima novo okolje, v katerem se je znašla.
Nekateri, na referenčni spol omejeni frazemi, imajo ali pa s prenovitveno rabo razvijejo svoj spolski frazemski par, npr. slamnati vdovec 'mož, čigar žena je dalj časa odsotna' - slamnata vdova 'žena, katere mož je dalj časa odsoten', dekle na poziv 'prostitutka' - fant na poziv 'prostitut', kranjski Janez - kranjska Micka (14), prva dama - prvi gospod (15).
(14)	Potruditi se bo pač potrebno, saj smo tudi kranjske Micke in Janezi ljudje, slovenski kruh pa je mladeniču kar všeč.
(15)	Zato se Billu obeta, da bo postal prva dama, če mu tega ne prepreči Barack Obama. Kaj bo delal poslej? Bo čakal, da postane prvi gospod ZDA ob strani svoje žene Hillary, ki ima v načrtih tudi kandidaturo za predsednico ZDA?
Prenovitveni frazemi so v gradivu zastopani v opazno manjšem deležu kot izhodiščni frazemi, obstoječi slovarji jih ne prikazujejo, npr. slamnata vdova - slamnati vdovec (pribl. 18 %), deklica za vse - deček za vse (pribl. 6 %), fant za vse (pribl. 4 %), idejni oče - idejna mati (pribl. 2 %), idejna mama (pribl. 0,5 %), poskusni zajček/ zajec - poskusna zajklja (pribl. 0,3 %), slepi potnik - slepa potnica (pribl. 6 %), stric iz Amerike - teta iz Amerike (pribl. 20 %).
Mnogi frazemi teh parov ne razvijejo, čeprav izrazne možnosti na ravni leksemske sestavine za to obstajajo, npr. fant odfare (*dekle/deklica od fare),pivski bratec (*pivska sestrica), topli bratec (*topla sestrica), zeleni car (*zelena carica).

Graf 3: Referenčni spol samostalniških frazemov.
Nataša Jakop: Izražanje spola v frazeologiji: samostalniški frazemi med slovarjem in korpusom 221
5 Zaključek
Raziskava je pokazala, da je poznavanje lastnosti spola samostalniških frazemov pomembno za ustrezno rabo frazema, tako skladenjsko (lastnosti slovničnega spola) kot pragmatično (lastnosti referenčnega spola). Slovarske razlage frazemov, specifično vezanih na spol, so lahko tudi družbeno občutljive, saj reflektirajo določene stereotipne predstave o moških in ženskah. Korpusno gradivo je objektiven kazalec spreminjanja odnosa jezikovne družbe do nekaterih teh stereotipnih predstav. Rastoči slovarji so zaradi možnosti sprotne aktualizacije jezikovnega gradiva orodje, ki omogoča sprotno uravnavanje neskladij med slovarjem in jezikovno rabo.
Viri in literatura
Fran = Portal Fran. Na spletu.
Gigafida = Korpus Gigafida. Na spletu.
Jana Hofmannova, 2017: Geschlechtsspezifische Phraseologismen kontrastiv am Beispiel der sich auf Frauen beziehenden Phraseologismen im Deutschen und im Tschechischen: Bakalärskäpräce. Ceske Budejovice.
Erika Kržišnik, 1996: Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih. Slavistična revija 44/1. 133-54.
Erika Kržišnik, Wolfgang Eismann (ur.), 2007: Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko FF UL.
Jirina Mala, 2014: Geschlechtspezifische Phraseologismen: Eine korpusgestützte Untersuchung: Diplomarbeit. Brno.
Nafisa Nasrullaeva, 2016: The Concept »Man« and »Women« in the English Phraseology. Scientific Enquiry in the Contemporary World: Theoretical Basics andInovative Approach. San Francisco, California: B&M Publishing. 74-8.
Anita Novak, 2016: Geschlechtsspezifische Phraseologie in der deutschen Sprache Eine vergleichende Analyse der Stereotypen: Bachelor-Arbeit. Reka.
Katarina Rigler Šilc, 2011: Razumevanje frazemov pri učenju in poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. Jezik in slovstvo 56/5-6. 98-108.
Spletni = Spletni slovar slovenskega jezika. Na spletu.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 2., dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
SSF = Janez Keber, 2011, 2015: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
SP = Slovenski pravopis. Elektronska objava, 2014. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Diana Stantcheva, 2007: Geschlechtsspezifische Phraseologismen im Deutschen und Bulgarischen - Sprachgebrauch und lexicographische Kodifizierung. Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah. Ur. E. Kržišnik, W. Eismann. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko FF UL. 313-25.
222
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Diana Stantcheva, 2014: Zur lexicographishen Behadlung Geschlechtsspezifischer Phraseologismen (Deutsch-Bulgarisch). Germanica Wratislaviensia 139. Kategorien und Konzepte. Ur. M. Halub, I. Bartoszewicz, T. Malyszek. Wroclaw: Wydawnictwo Uniwersytetu Wroclawskiego. 291-308.
Nuša Ščuka, 2014: Jezik in spol: Ženska poimenovanja v slovenščini. Jezikoslovni zapiski 20/2. 79-88.
Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Mladen Uhlik, Andreja Žele, 2016: Primerjalna analiza dveh tipov stavčnih zgradb. Slavistična revija 64/3. 385-400.
Ada Vidovič Muha, 2000, 20132: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF.
Andreja Žele, 2000/01: O slovarskem prikazu slovenske vezljivosti. Jezik in slovstvo 46/6. 239-54.
Summary
Gender is a categorical feature of nominal phrasemes. The database of 188 Slovene phrasemes shows that grammatical gender and the subgender of animacy of the phrasemes are the same as the gender of the core component (noun); therefore, in a dictionary where nouns are marked, the gender of the phrasemes is not required to be specifically marked. In 41% of phrasemes, lexicalization and phraseologization cause the change of the properties of the subgender of human according to the core component. Therefore, the +/- human component in phraseology is relevant dictionary data. 47% of the phrasemes are limited to one sex, which is evident in the definitions through the semantic component "woman" or "man." For phrasemes which can refer to a person who is either male or female, the use of only male forms in the definitions is misleading.
UDK 811.162.1'366.52
Maria Wtorkowska
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani mariazofia.wtorkowska@ff.uni-lj.si
O ŽENSKICH FORMACH NAZW ZAWODOW, TYTULOW I STANOWISK
W JEZYKU POLSKIM
Tematem artykulu s§ feminatywy w j^zyku polskim, jak tež zwiqzek plci z gramatycznq kategorij rodzaju rzeczownikow osobowych. Przedstawiono sposoby derywowania nazw ženskich, ich wykladniki formalne oraz omowiono zmiany, jakie w ostatnim czasie zachodzq w zakresie tworzenia i stosowania feminatywow z uwzgl^dnieniem przyczyn blokady dery-wacji ženskiej. Wspomniano rowniež o sposobach neutralizacji rodzajowej, tež zaznaczania wariantywnosci plci.
Ključne besede: feminatywy, rodzaj gramatyczny, slowotworstwo, lingwistyka plci, j^zyk polski
The subject of this article is feminatywy (feminine forms of professions, titles, and posts) in Polish, as well as the relationship between gender and the grammatical category of personal nouns. The article presents ways of deriving feminine forms, their formal exponents, and discusses recent changes in the creation and use of feminine forms, including reasons for impediments to feminine derivation and the emphasis on gender fluctuation.
Keywords: feminine forms, grammatical gender, word formation, gender linguistics, Polish language
Zagadnienie relacj i j §zyk - plec interesuj e polskich badaczy od dawna, j ednak dopiero w ostatnim cwiercwieczu obserwujemy niezwykly wzrost publikacji podejmuj^cych ten problem, ktory stal si§ tak bardzo modny, že nie sposob wymienic w tym miejscu wszystkich prac na ten temat,1 por. m.in.: Wozniak 2014, Arabski, Lyda, Zi^bka (red.) 2013, Walczak 2013, Karczewski [Online], Rejter 2013, Bobrowski 2012a, Lozowski 2012, Karwatowska, Szpyra-Kozlowska (red.) 2012, Arabski, Zi§bka-Bialožny (red.) 2010, Karwatowska, Szpyra-Kozlowska 2010, Radomski, Truchlinska (red.) 2008, Dbrowska 2008, K^pinska 2007, Kubiszyn-M^drala 2007, Lazinski 2006, Anusiewicz, Handke (red.) 1994 i inni. Zagadnienie to omawiane jest nie tylko w aspekcie femi-nistycznym, ale rowniež w badaniach socjolingwistycznych, psycholingwistycznych czy etnolingwistycznych, warto podkreslic zatem, že asymetria slowotworcza m^skich i ženskich nazw wykonawcow czynnosci može jawic si§ jako jeden z najpopularniejszych przedmiotow analiz, a takže planow reformy rodzajowej j^zykow (por. Lazinski 2006: 210-211, 246). W niniejszym artykule ogranicz^ si§ do przybliženia slowenskiemu odbiorcy problemu tworzenia i užycia form feminatywnych w j^zyku polskim oraz
1 Podaja tutaj tylko kilka przykladowych publikacji, ktore cz^sto s^ zbiorami artykulow wielu autorow na temat relacji j^zyk - plec w j^zyku polskim.
224
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
przyczyn blokady derywacji ženskiej.2 Nie možna doszukiwac si§ zwi^zku rodzaju jako kategorii gramatycznej z kategoriami rzeczywistosci pozaj^zykowej (Nagorko 2003: 108-109) oraz - jak twierdzi Alina K^pinska - badaczka kategorii m^sko- i niem§-skoosobowosci - »nie možna odwolywac si§ do plci lub niedoroslosci jako podstawy wydzielania grupy [rodzajowej], skoro takie odwolanie dotyczy tylko cz^sci rzeczow-nikow nalež^cych do niej« (K^pinska 2006: 325). Kwestia plci w j^zyku polskim jest jednak zwi^zana z gramatyczn^ kategorij rodzaju rzeczownikow osobowych. Kategoria rodzaju oparta jest nie tylko na rožnicy plci, ale rowniež na cechach przedmiotow jak žywotnošc/niežywotnošč (tež w j^zyku slowenskim), osobowosc/nieosobowosc, cho-ciaž z pewnymi wyj^tkami, por. rzeczowniki (to) dziewczg, (to) dziecko, (to) niemowlg, zaliczane do rodzaju nijakiego, mimo že istota ludzka jest od pocz^tku uksztaltowana plciowo. Rodzaj jest kategorij syntaktyczn^ - služy glownie sygnalizowaniu powi^zan mi^dzy skladnikami wypowiedzenia, ale možna dopuscic zwi^zek mi^dzy rodzajem gramatycznym i plci^ istot žywych, przede wszystkim ludzi (Nagorko 2003: 108-109). W j^zyku polskim možemy wi§c wyrožnic pi§c rodzajow: m^skoosobowy (pan, fryzjer), m§skožywotny (pies, kot), m^skorzeczowy (dom, slownik), ženski (papuga, ksiqtka) i nijaki (pole, kino). Jedynie rzeczownikom rodzaju m^skiego przypisuje si§ dodatkowo podrodzaj žywotny/niežywotny oraz osobowy/nieosobowy. Wyst^puj^cy w liczbie mnogiej rodzaj niem^skoosobowy przynaležny jest zatem zarowno rzeczownikom m^skim žywotnym nieosobowym (psy, koty) i niežywotnym (domy, slowniki), jak i ženskim i nijakim nazwom zwierz^t i rzeczy (papugi, ksiqzki; zwierz^ta, okna) oraz osobowym nazwom ženskim (kobiety, fryzjerki). Opozycja žywotnosc - niežywotnosc zostala wzbogacona o rozrožnienie nazwy m§žczyzn3 - pozostale nazwy, ktore widoczne jest w liczbie mnogiej w postaci koncowki mianownika pluralis nazw m§žczyzn -owie (panowie, synowie) oraz zrownaniu form biernika liczby mnogiej z dopelniaczem. Wyksztalcenie si§ kategorii morfologicznej m^skoosobowosci - j ak zauwaza Krystyna Kleszczowa - stanowi wypadkow^ rožnych czynnikow: fonologiczno-skladniowych, fleksyjno-skladniowych, a nawet uwarunkowan pozaj^zykowych, zwi^zanych z niejed-nakowym poziomem rol spolecznych przypisanych kobiecie i m§žczyžnie (Kleszczowa 1994: 75). Rodzaj m^skoosobowy odzwierciedla tež dawn^ patriarchal^ struktur^ spoleczn^. W polszczyžnie mamy zatem trzy rodzaje w liczbie pojedynczej, ktorym odpowiadaj^ tylko dwa rodzaje w liczbie mnogiej - samo przedstawienie problemu przez nauczycieli ucz^cych j^zyka polskiego jako obcego wymaga odpowiedniego przy-gotowania, a jego zrozumienie oraz osi^gni^cie umiej^tnosci poprawnego stosowania form rodzajowych w kontekscie, przedstawia nie lada wyzwanie dla cudzoziemcow ucz^cych si§ tegož j^zyka. Juž na samym pocz^tku nauki naležy wi§c zwrocic uwag§, že w j^zyku polskim, ktory nota bene rodzimy užytkownik nazwie ojczystym,4 mamy dodatkow^ opozycja nazwy m§žczyzn - nazwy niem§žczyzn (w tym kobiet) i przez
2	Tekst ma cel referuj^cy, podsumowuj^cy, przybližaj^cy dobrze opisane w literaturze zagadnienie.
3	W j?zyku polskim mamy zaimek oraz tytul w liczbie mnogiej panstwo na okrešlenie kobiety i m^žczyzny jako pary malženskiej (panstwoNowakowie,panstwoKowalscy) i grupy rožnoplciowej, ktory cz^sto zast^puje tytul zložony: Panie i Panowie (Lazinski 2006: 45-46). Jest to specjalna forma odniesienia do obu plci, wy-magaj^ca m.in. w czasie przeszlym verbum rodzaju m^skoosobowego, por. Panstwo byli, czytali, zwiedzali.
4	Sloweniec nazywa swoj j^zyk materni (od rzeczownika mater 'matka'). Polski wyraz macierz w znaczeniu 'ojczyzna' czy 'matka' jest dzisiaj stylistycznie nacechowany i rzadko užywany, a przymiotnik macierzysty nie odnosi si$ bezposrednio do matki (USJP II: 522-523).
Maria Wtorkowska: O ženskich formach nazw zawodow, tytulöw i stanowisk w j^zyku polskim 225
to wyj^tkow3, uprzywilejowan^ pozyj form m§skoosobowych w stosunku do pozo-stalych oraz maskulinizaj form ženskich.5
Przyjrzyjmy si§ najpierw tradycyjnym wykladnikom derywacji ženskiej w j?zyku polskim, przedstawianym w podr^cznikach do gramatyki opisowej. Nazwy ženskie z punktu widzenia slowotworstwa uznawane s^ w polszczyznie najcz^sciej za derywaty modyfikacyjne, w ktorych znaczenie plci ženskiej komunikowane jest przez formanty przyrostkowe, choc wiele z nich - szczegolnie pochodz^cych od m^skich wykonawcow zawodow - možna potraktowac jako formacje mutacyjne, poniewaž dopuszczaj^ inn^ (czasownikow^) interpretaj por. lekarka 'kobieta lekarz' - modyfikacja oraz 'kobieta, ktora leczy' - mutacja. Nazwy ženskie derywowane s^ w j^zku polskim dosc regularnie od nazw m^skich za pomoc^ formantow paradygmatycznych -a oraz sufiksalnych: -ka, -ini/-yni, -ica, z uwzgl§dnieniem pewnych zasad okreslaj^cych užycie poszczegolnych formantow (Grzegorczykowa, Puzynina 1999: 422).6
Dosc cz§stym zabiegiem derywowania nazw ženskich jest wstawienie nazw m^skich w paradygmat ženski bez dodania affiksu, np. kum ^ kum-a, blondyn ^ blondyn-aJ Nazwy m^skie o odmianie przymiotnikowej z elementarni -ny, -owy, -al(ski), -qcy stano-wi^ podstaw§ dla regularnie derywowanych nazw ženskich: radny ^ radn-a; ksiqgowy ^ ksiggow-a; spoznialski ^ spoznialsk-a; przewodniczqcy ^ przewodniczqc-a itp.
Duž^ grup§ polskich rzeczownikow oznaczaj^cych ludzi stanowi^ wyrazy, ktore uzyskuj^ ženskosc przez zmian^ rodzaju gramatycznego i wprowadzenie nieod-miennošci - s^ to glownie nazwy tytulow i wyžszych stanowisk, j ak rowniež zawodow typowo m^skich. Stosujemy zatem odpowiednie okreslenie w formie m^skiej, np.
minister, premier, dziekan, rektor, dyrektor, profesor, doktor, magister, ambasador, a za pomoc^ imienia lub wyrazu pani wskazujemy, že užyte s^ w stosunku do kobie-ty. Nazw tych nie odmieniamy, w zdaniach l^cz^ si§ one z przydawk^ przymiotn^ i orzeczeniem w rodzaju ženskim: Pani doktor habilitowana zostaia odznaczona, Pani minister uczestniczyla, bylam u naszejpani dziekan, motorniczy Anna Kowalskaprzyszla.
W sklad nazw ženskich, stanowi^cych szerok^ grup§ feminatywow, wchodz^ nazwy kobiet nie tylko ze wzgl§du na przynaležnosc narodow% pochodzenie, wyznanie, prze-konania, wlasciwosci fizyczne i psychiczne, wykonywane czynnosci itp., ale rowniež ze wzgl§du na przysluguj^cy im tytul, pelnion^ funkj zajmowane stanowisko czy wykonywany zawod. Tytuly naukowe, službowe, zawodowe kobiet byly do niedawna tworzone od nazw m^skich w procesie derywacji sufiksalnej najcz^sciej za pomoc^
5	Kategoria m^skoosobowosci/niem^skoosobowosci nie dotyczy tylko zagadnien fleksji imiennej. Z ucz^cymi si^ polskiego jako obcego naležy tež szczegolowo omöwic przy fleksji werbalnej - przede wszystkim w kontekscie czasu przeszlego (i przyszlego zložonego), poniewaž wlasnie tam uwidacznia si^ rodzaj gramatyczny: mqtczyzni, studenci leželi (bqdq leželi), apsy, koty, telefony, kobiety, studentki, papugi, torebki, piöra i dzieci ležafy (bqdq ležaly).
6	Autorki do typow rzadkich tworz^cych nazwy ženskie zaliczaj^ derywaty z przyrostkami -owa (krawiec ^ krawc-owa), -ina (starosta ^ starošc-ina), -anka (kolega ^ kolež-anka), -öwka (Žyd ^ Žyd-owka).
7	Formaj blondyna (jak i inne podobne derywaty) interpretuje si^ cz^sciej jako nacechowan^ ekspresywnie i powstal^ od formy neutralnej blondynka w wyniku uci^cia elementu morfemowego -k-.
226
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
przyrostka: -ka, np. malarz ^ malar-ka,8 ewentualnie -ini/-yni, np. sprzedawca ^ sprzedawcz-yni, czionek ^ czionk-ini, rzadziej -owa, np. król ^ król-owa, cesarz ^ cesarz-owa w znaczeniu 'wladczyni'.9 Sufiks -owa, podobnie jak -ina/-yna, nie nadaje si§ dzisiaj do tworzenia form ženskich, poniewaž wyspecjalizowl si§ w znaczeniu 'žona':10 ambasadorowa to 'žona ambasadora', prezydentowa ^ to 'žona prezydenta' na wzór dzis juž rzadkich nazw odm§žowskich (Nowak ^ Nowakowa 'žona Nowaka', Zarqba ^ Zarqbina 'žona Zar^by').11 Wyj^tek stanowi jedynie krawcowa w znaczeniu 'kobieta krawiec', nie zas 'žona krawca' i szefowa 'kobieta szef, rzadziej 'žona szefa'.
Wspólczesni badacze, opisuj^c feminatywy, najwi^cej miejsca poswi^caj^ nazwom zawodów, stanowisk i zwi^zanych z tym tytulów, poniewaž w zakresie tej grupy za-chodz^ najbardziej dynamiczne zmiany. Atrakcyjnosc zagadnienia12 wynika z tenden-cji w obecnej polszczyznie, które wskazuj^ ch§c likwidacji asymetrii slowotwórczej w zakresie nazw zawodów i tytulów, rozpatrywanej na tle problematyki rodzajowo-plciowej w j^zyku, cz^sto opisywanej w lingwistyce feministycznej czy lingwistyce plci (Karwatowska, Szpyra-Kozlowska 2010). Z aktywnosci^ zawodow^ i spoleczn^ ko-biet ulegla zachwianiu produktywnosc derywacji sufiksalnej feminatywów od odpo-wiednich nazw m^skich. Coraz cz^sciej stosowano nazwy zawodów i tytulów m^skich w odniesieniu do kobiet i unieruchamianie fleksji jako wykladnika ženskosti, co bylo po 1945 roku wyrazem emancypacji.13 Zjawisko maskulinizacji tytulów i nazw zawodów uznawanych za bardziej nobilituj^ce jest masowe i trwa po dzien dzisiejszy. Opisane tendencje przyczynily si§ do zaobserwowania kolejnych trendów w j^zyku, które da si§ sprowadzic do dwóch stanowisk: jedno opowiada si§ za slowotwórcz^ symetri^ rodzajow^ w nazwach zawodów i tytulów, np. doktor - doktorka, lektor - lektorka, drugie zas dopuszcza užywanie nazw m^skich na oznaczenie zawodów i tytulów przynaležnych kobietom. Co wi§c decyduje o tym, czy wspólczesnie užywamy lub
8	Aktualnie coraz bardziej popularne staje si^ wykorzystanie tego formantu do tworzenia nazw wy-konawczyn zawodow derywowanych od form m^skich zakonczonych na -log, wczešniej nie maj^cych ženskiego odpowiednika (w tym nazw pracownikow nauki), por. psycholotka, filoložka, geoložka (wci^ž jednak formacje te nios^ odcien potoczny lub žartobliwy). Na temat stopniowej ekspansji tego typu form b^dzie mowa w dalszej cz^šci artykulu.
9	Inne obecnie rzadko spotykane formanty to: a) -ica/-yca (mog^ce niešč nacechowanie ujemne lub žartobliwe, np. caryca, anielica, pannica; poza tym przyrostek ten regularnie jest užywany do tworzenia nazw samic zwierz^t, por. lwica, oslica), b) -na (ksiqtna, druhna), c) -icha/-ycha (zwykle o nacechowaniu rubasznym lub nieprzychylnym, np. Cyganicha).
10	Por. przyp. 6. Z nazw zawodow, ktore tworzy si$ za pomoc^ formantu -ina wci^ž popularna dziš jest podobno tylko kolokwialna sqdzina (USJP), oficjalnie nazywanapaniq sqdziq. Jak zauwaža Lazinski (2006: 251) »[D]ziš nazwiska odm^žowskie na -owa, -ina oraz odojcowskie na -owna, -anka s^ užywane glownie przez osoby chc^ce šwiadomie podkrešlič przywi^zanie do tradycji, najcz^šciej w šrodowisku akademickim oraz artystycznym«.
11	Taki sam mechanizm wyst^puje tež dziš w rzadkich odojcowskich nazwach corek, typu Nowakowna 'corka Nowaka' czy Zarqbianka 'corka Zar^by'.
12	Zagadnienia gender studies wci^ž budz^ emocje, choč w ostatnich dziesi^cioleciach badania mocno si$ ugruntowaly w polskiej przestrzeni j^zykoznawczej, nierzadko kojarzone s^ rowniež z zastosowaniem zasad (modnej) politycznej poprawnošci.
13	Antonina Obr^bska-Jablonska maskulinizaj i nieodmiennošč formy stosowanej w odniesieniu do kobiet zajmuj^cych jakieš stanowisko, szczegolnie wyžsze, uznaje za dowartošciowanie spoleczne nazw zawodowych (Obr^bska-Jablonska 1949: 2).
Maria Wtorkowska: O ženskich formach nazw zawodow, tytulöw i stanowisk w j^zyku polskim 227
nie užywamy form ženskich na okreslenie zawodow, stanowisk lub funkcji pelnionych dzisiaj przez kobiety?
W wielu pracach omawiaj^cych tworzenie ženskich nazw zawodow, tytulow i stanowisk jako przyczyny powstawania luk leksykalnych i asymetrii slowotworczej feminatywow podaje si§ rožnorodne czynniki. Jednym z nich jest ch§c unikania homoni-mii. Polskie sufiksy feminatywne (glownie -ka) obsluguj^ rownoczesnie inne kategorie slowotworcze. Czasem wi§c dochodzi do niepož^danej polisemii, por. Kanadyjka 'ko-bieta narodowosci kanadyjskiej' i kanadyjka 'lekka lodz bezsterowa' lub 'typ kurtki',14 pilotka pot. 'kobieta pilot, najcz^sciej w autobusie' i pot. 'typ czapki', cukierniczka 'kobieta cukiernik' i 'male naczynie do podawania cukru na stol'.15 Niektore nazwy ženskie okreslaj^ce zawody czy stanowiska s^ odczuwane w wyniku tego jako mniej powažne, nacechowane potocznosci^. Formant -ka ponadto tworzy w polszczyznie takže zdrobnienia, nazwy ženskie utworzone za pomoc^ tego sufiksu wskazuj^ wi§c tež na malosc desygnatu, co w swiadomosci užytkownikow j^zyka može obnižac rang§ slowa (por. lampka, nožka, rqczka, glowka).16
Jako inn^ przyczyny powstawania luk leksykalnych i asymetrii slowotworczej feminatywow wymienia si§ tež czynnik morfologiczno-fonetyczny (m.in. Jadacka 2012: 1687), czyli powstawanie trudnych do wymowienia zbitek spolgloskowych. Szczegolnie dotyczy to sytuacji, kiedy forma m^ska, b^d^ca baz^, zakonczona jest juž na grup§ spolgloskow^, np. chirurg, dramaturg, lub zawiera glosk§ -k- (architekt, adiunkt). W takich przypadkach formy feminatywne utworzone za pomoc^ przyrostka -ka bylyby trudne do wymowienie z powodu zbitek spolgloskowych, por. niepoprawne architektka, adiunktka, chirurika, dramaturška. Przeszkod^ fonetyczn^ niektorzy badacze upatruj^ rowniež w podstawach m^skich nazw zawodow, tytulow i stanowisk zakonczonych na -log: psychology filolog, stomatolog. Do niedawna to tylko zmiana rodzaju i nieod-miennosc tych wyrazow byly wyznacznikami ich užycia w stosunku do kobiet - Pani stomatolog przyjmowala, Pani ginekolog przyszia. W ostatnich latach obserwuje si§ w tym typie tworzenie nazw ženskich przez sufiksaj gdzie dodanie przyrostka -ka wymaga wymiany w wyglosie podstawy -g na -ž, co wci^ž jest oceniane negatywnie ze wzgl^du na deformaj elementu obcego -log: psycholožka, dermatoložka, filolož-ka - nazwy te uchodz^ nadal za potoczne (cz^sto majice odcien žartobliwy) i raczej
14	Na tej samej zasadzie funkcjonuje Wqgierka 'kobieta narodowoáci w^gierskiej' i w^gierka 'odmiana áliwy - drzewo, krzew', takže 'owoc tej odmiany áliwy', r0žnica zaznaczona jest tylko w zapisie ortograficznym.
15	Bywa, že formacje z -ka tworz^ jedynie nazwy rzeczy, a nie osób w rodzaju ženskim, np. magisterka pot. 'praca magisterska'.
16	Niewielu zdaje sobie spraw^, že nazwy m^skie osób tež czasem oznaczaj^ coá innego, por. chocby bokser 'sportowiec uprawiaj^cy boks' i 'pies obronny', pilot 'osoba kienjca statkiem powietrznym' i 'urz^dzenie umožliwiaj^ce obslug^ m.in. telewizora z pewnej odlegloáci', adwokat 'prawnik' i 'rodzaj alkoholu czy nadzienie slodyczy', a niektóre nazwy ženskie powstale przez sufiksaj z przyrostkiem -ka, na przyklad kosmetyczka okreálaj^ca zawód wykonywany przez kobiet^, jak r0wniež torebk^ na kosmetyki, s^ spolecznie uznawane.
228
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
nie užywa si§ ich w tekstach oficjalnych, co nie sprzyja ich akceptacji w zwyczaju j?zykowym (m.in. Nagorko 2011: 209, Kubiszyn-M§drala 2007: 33).17
Stwierdzenie, že ženskie derywaty z wykladnikiem -ka obnižaj^ prestiž kobiet pel-ni^cych nowe dla nich role spoleczne, w ktorych status spoleczny okreslonego zawodu, funkcji czy stanowiska jest wysoki - prezydent ^ prezydentka, a nawet rezygnacja z okreslen juž przyj§tych dyrektorka, kierowniczka,profesorka na rzecz wyraženpani dyrektor, pani kierownik, pani profesor (Jadacka 2012: 1687) spowodowalo szukanie nowych rozwi^zan w tworzeniu form ženskich. W 2012 roku owczesna minister sportu Joanna Mucha podczas wywiadu w telewizji zaproponowala nazw§ swojego stanowiska w formie ministra, a nie bardziej w tym wypadku oczekiwanej ministerka (na wzor reporter ^ reporterka, a nie reportera). I choc analiza slowotworcza nowoutworzonej formy, j ak rowniež podobne propozycj e (premiera zamiastpremierka 'kobieta premier') pozwala niektorym badaczom uznac j^ pod k^tem poprawnosci za form§ možliw^ do zaakceptowania (m.in. Bobrowski 2012b), to jednak cz^sc j§zykoznawcow uznaje j^ za bl^dn^ i zwraca uwag§ rowniež na pokrycie si§ tych wyrazow z innymi formami w j?zyku - premiera to tež 'pierwsze przedstawienie teatralne lub wyswietlenie filmu' -a ministra jest odczuwana jako nazwa zgrubiala lub može zostac odebrana jako nazwa dzieržawcza: pani czyja? ministra.
Nowe tendencje do tworzenia feminatywow za pomoc^ przyrostka -ka nie s^ kody-fikacyjnie usankcjonowane. Choc konserwatywnie nastawiona Hanna Jadacka w hasle przedmiotowym dotycz^cym tytulow kobiet pisze: »W postaci ženskiej pozostaly juž tylko nazwy zawodow tradycyjnie wykonywanych przez kobiety, np. aktorka, malarka, nauczycielka, pisarka, albo uchodz^cych za malo atrakcyjne, o niewysokiej randze spolecznej, np. ekspedientka, fryzjerka, sprzqtaczka. W dzisiejszej polszczyznie nie ma žadnej nazwy prestižowego stanowiska, stopnia czy tytulu naukowego, ktora mialaby žensk^ form§ slowotworcz^« (Jadacka 2012: 1687), to wspolczesne kobiety okreslaj^ce si§ filoložkami, stomatoložkami, psycholožkami promuj^ te formy niejednokrotnie wla-snie po to, aby oswajac z nimi spolecznosc i neutralizowac obecne nacechowanie tego formantu. Zewn§trznoj§zykow^ przyczyn§ blokady derywacji ženskiej stanowi wi§c tež czynnik prestižu i statusu spolecznego zawodu oraz uznanie, že ženskie formacje obnižaj^ prestiž kobiet pelni^cych nowe dla nich role spoleczne. Wspomniany juž autor monografii Opanach ipaniach... dodatkowo podkresla, že prestiž i status spoleczny nie s^ poj^ciami rownoznacznymi. Pierwsze wi^že si§ z liczb^ kobiet wykonuj^cych dany zawod czy czynnosc, drugie z poziomem zarobkow, z uczuciem zazdrosci wobec okreslonej grupy zawodowej oraz poczuciem zaležnosci od niej (Lazinski 2006: 253). Badacz twierdzi, že to cz^sciej czynnik statusu zawodu, a nie jego prestiž, wplywa na ograniczenie derywacji ženskiej nazwy zawodowej. Zawody o wysokim statusie spo-lecznym zwi^zane s^ z formul^ adresatywn^ pan/pani + tytul, stanowisko. Možliwosc
17 Zwyczaj j^zykowy, czyli brak akceptacji dla derywatow od podstaw pochodzenia obcego zakonczonych na -log, pol^czony z odczuwaniem tych form jako nietradycyjnych, šmiesznych i niepowažnych, jest kolej-n^ przyczyn^ ich niewyst^powania lub uznania za niepoprawne. Obecnie jednak widoczne jest oslabianie si^ takich kategorycznych s^dow, poniewaž formacje z -(loi)ka s^ promowane i zyskuj^ coraz wi^ksz^ popularnošč w uzusie.
Maria Wtorkowska: O ženskich formach nazw zawodow, tytulöw i stanowisk w j^zyku polskim 229
zastosowania rzeczownika w tytularnych zwrotach adresatywnych dla niektorych j?zykoznawcow jest kryterium rozstrzygaj^cym o užywaniu lub nieužywaniu nazwy ženskiej. W bezposredniej formule adresatywnej tytul musi miec form? m?sk^ (Jadacka 2012: 1687), a wi?c na przyklad Paniposel, a nie Paniposlanko. Lazinski (2006: 254) dodaje, že juž sama jednostkapan/pani (lub imi?) jednoznacznie wskazuje plec, wi?c dodatkowe zaznaczanie rodzaju i plci w nazwie przestaje byc konieczne.
Preferowana genderowa idea nieokreslania plci znajduje wyraz w zabiegu splitting, a wi?c zaznaczaniu wariantywnosci plci w tekstach, zasad ktorego jeszcze nie usta-lono,18 i ktory przeczy d^ženiu do ekonomicznosci j?zyka,19 choc zastosowany w tytule listu czy apostrofie nie wydluža znacz^co tekstu, lub neutralizacji rodzaju za pomoc^ konstrukcji analitycznych rzeczownikowych - Gabriela Koniuszaniec i Hanna Blaszkowska (2003) zamiast formy m?skiej maturzysci zalecaj^ konstrukcji omown^ z wykorzystaniem wyrazu osoba: osoby zdajqce maturg, czy innych rzeczownikow: naukowcy - kadra naukowa, fachowcy - sila fachowa, tež zbiorowych: pracownicy -personel, klienci - klientela (Lazinski 2006: 210).
Choc kobiety po 1945 roku byly zwolenniczkami stosowania m?skich form nazw zawodow, tytulow i stanowisk, dzisiaj wiele z nich popiera tworzenie nazw ženskich, co jest w zgodzie z tradyj i historic j?zyka polskiego. Juž Zenon Klemensiewicz (1957) podkreslal spoleczny czynnik w kwestii tworzenia form ženskich, stwierdzaj^c, že »[w]prawdzie ksztaltowanie nazw ženskich napotyka na trudnosci semantyczne i formalne, ale od strony systemu j?zykowego bylyby one jakos rozwi^zane i pokonane, gdyby napor potrzeby spolecznej w tym wlasnie szedl kierunku«. Wydaje si?, že w ostatnich latach ow napor jest coraz mocniejszy, ale oslabia go brak przekonania spo-leczenstwa o potrzebie stosowania form ženskich.20 Jak zauwaza Ewa Wozniak (2014: 310) doszlo do pewnego rodzaju paradoksu: to, co kiedys uznawano za tradycyjne, a wi?c nazwy ženskie, obecnie staje si? manifestaj nowoczesnosci i post?powosci. Oficjalne stanowisko w sprawie feminatywow zaj?la rowniež Rada J?zyka Polskiego, potwierdzaj^c, že »[...], formy ženskie nazw zawodow i tytulow s^ systemowo dopusz-czalne«, ale przyczyn? ich braku w codziennej praktyce j?zykowej upatruje w tym, »že budz^ one negatywne reakcje wi?kszosci osob mowi^cych po polsku« [Online]. Wydaje si? jednak, že nie wystarczy zmienic samego j?zyka, aby osi^gn^c zrownowažony stan swiadomosci spolecznej (Lozowski 2012: 90).
18	W Edycji tekstow Adam Wolanski (2008: 54) w rozdziale dotycz^cym užycia l^cznika (dywizu) przed-stawia jako wzorcowe nast^puj^ce zapisy: 1) elementy rožnicuj^ce form^ m^sk^ i žensk^ wyrazu umieszcza si^ w nawiasie, przy czym element dol^czony do pelnej formy bez žadnych wymian gloskowych sklada bez l^cznika, por. pan(i), otrzymal(a), byi(a)by; 2) element zmieniony poprzedza cz^stk^ tematu i zapisuje z l^cznikiem: urodzony(-na), lub 3) z uzyciem ukošnika mi^dzy dwiema pelnymi formami wyrazowymi do wyboru: pan/pani, uzyskai/uzyskaia. Wskazowki te možna by odniešč rowniež do splittingu.
19	O uci^žliwošci stosowania splittingu pisz^ mi^dzy innymi Szpyra-Kozlowska i Karwatowska (2010).
20	Z badan przeprowadzonych w 2008 roku przez Mart^ D^browsk^ z Uniwersytetu Jagiellonskiego wynika, že niewielki odsetek kobiet (21%) i m^žczyzn (28%) jest za tym, by formy ženskie byly užywane na rowni z m^skimi (D^browska 2008: 69-70).
230
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Zwolennicy i zwolenniczki form ženskich, broni^c swojego stanowiska, podkreslaj^, že formy ženskie w ich odczuciu wcale nie s^ smiesznymi nowotworami, s^ popraw-ne, bo tworzone zgodnie z zasadami slowotworczymi i pozwalaj^ kobietom zaistniec w przestrzeni publicznej, može zatem ich cz^stsze užywanie pozwoli ludziom na tyle si§ z nimi osluchac i oswoic, aby nie razily. Reasumuj^c, problem stosowania form ženskich okreslaj^cych tytuly, stanowiska i zawody nie ležy juž tak w systemie j^zyka, jak w przekonaniach i przyzwyczajeniach rodzimych užytkownikow polszczyzny, ktorzy staj^ si§ przeciwni tworzeniu i stosowaniu nazw ženskich szczegolnie wtedy, kiedy uznaj^ te procesy jedynie za deklaraj pogl^dow feministycznych (czy femini-zuj^cych) albo przejaw politycznej poprawnosci.
VlRI IN LITERATURA
Janusz Anusiewicz, Kwiryna Handke (ur.), 1994: Plec w j^zyku i kulturze. Jqzyk a Kultura T. 9. Wroclaw: Wiedza o Kulturze.
Janusz Arabski, Andrzej Lyda, Justyna Zi^bka (ur.), 2013: Gender w j^zyku, kulturze i literaturze. Katowice: Wyžsza Szkola Zarz^dzania Marketingowego i J^zykow Obcych.
Janusz Arabski, Justyna Zi^bka-Bialozny (ur.), 2010: Piecj^zyka- j^zykpici. Katowice: Wyžsza Szkola Zarz^dzania Marketingowego i J^zykow Obcych.
Ireneusz Bobrowski, 2012a: Modele gramatyczne a rownosc plci. Problemy rzeczywiste i pozorne. Obliczapici. J^zyk - Kultura - Edukacja. Ur. M. Karwatowska, J. Szpyra-Kozlowska. Lublin: Wydawnictwo: Uniwersytet Marii Curie-Sklodowskiej. 13-21.
Ireneusz Bobrowski, 2012b: Czy Joanna Mucha gwalci j^zyk? J^zyk Polski z. 3. 227-30.
Marta D^browska, 2008: Rodzaj gramatyczny a seksizm. Studia Linguistica Universitatis Iagellonicae Cracoviensis z. 125. 67-78.
Stanislaw Dubisz (ur.), 2008: Uniwersalny slownik j^zyka polskiego. T. I-IV Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN. (= USJP).
Renata Grzegorczykowa, Jadwiga Puzynina, 1999: Slowotworstwo. Gramatyka wspoiczesnego jgzyka polskiego. Morfologia. Ur. R. Grzegorczykowa, R. Laskowski, H. Wrobel. T. 2. Wyd. 3, poprawione. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN.
Hanna Jadacka, 2012: Tytuly (naukowe, službowe, zawodowe) kobiet. (haslo) Wielki slownik poprawnej polszczyzny. Ur. A. Markowski. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN. 1687-88.
Jakub Karczewski, Prezeska, adwokatka, wykladowczyni - kilka slow o ženskich formach nazw zawodow, tytulow i stanowisk. Online.
Malgorzata Karwatowska, Jolanta Szpyra-Kozlowska (ur.), 2012: Oblicza plci. J^zyk - Kultura - Edukacja. Lublin: Wydawnictwo: Uniwersytet Marii Curie-Sklodowskiej.
Malgorzata Karwatowska, Jolanta Szpyra-Kozlowska, 2010: Lingwistykapici. Ona i on wj^zykupolskim. Lublin: Wydawnictwo: Uniwersytet Marii Curie-Sklodowskiej.
Alina K^pinska, 2006: Ksztaitowanie si%polskiej kategorii mqsko- i niem^skoosobowo-sci. J^zyk wobecpici. Warszawa: Zaklad Graficzny Uniwersytetu Warszawskiego.
Alina K^pinska, 2007: „Pani prezydent" czy „pani prezydentka"? Poradnik Jqzykowy z. 3. 79-84.
Maria Wtorkowska: O ženskich formach nazw zawodow, tytulöw i stanowisk w j^zyku polskim 231
Zenon Klemensiewicz, 1957: Tytuly i nazwy zawodowe kobiet w swietle teorii i praktyki, J^zyk Polski XXXVII, z. 2. 101-19.
Krystyna Kleszczowa, 1994: Zbiory r6žnorodzajowe a problem genezy rodzaju m§-skoosobowego. Plec w jqzyku i kulturze. „J§zyk a Kultura" T. 9. Ur. J. Anusiewicz, K. Handke. Wroclaw: Wiedza o Kulturze. 75-84.
Gabriela Koniuszaniec, Hanna Blaszkowska, 2003: Language and gender in Polish. Gender across languages T. 3. Ur. M. Hellinger, H. Bußmann. 259-85.
Zofia Kubiszyn-M^drala, 2007: Zenskie nazwy tytul6w i zawod6w w slownikach wsp6lczesnego j^zyka polskiego. LingVaria z. 1/3. 32-40.
Marek Lazinski, 2006: O panach i paniach. Polskie rzeczowniki tytularne i ich asy-metria rodzajowo-piciowa. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN.
Przemyslaw Lozowski, 2012: Gender jako j^zykowa symbolizacja doswiadczenia plci: plec w j^zyku, plec j^zyka czy j^zyk plci. Obliczaplci. Jqzyk- Kultura - Edukacja. Ur. M. Karwatowska, J. Szpyra-Kozlowska. Lublin: Wydawnictwo: Uniwersytet Marii Curie-Sklodowskiej. 87-94.
Alicja Nagorko, 2003: Zarys gramatykipolskiej. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN.
Alicja Nagorko, 2011: Podrgcznagramatykajgzykapolskiego. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN.
Antonina Obr^bska-Jablonska, 1949: O ženskich formach tytul6w i nazw zawod6w. Poradnik Jgzykowy z. 4. 1-4.
Andrzej Radomski, Bogumila Truchlinska (ur.), 2008: Mgskošc w kulturze wspol-czesnej. Lublin: Wydawnictwo: Uniwersytet Marii Curie-Sklodowskiej.
Artur Rejter, 2013: Plec - jqzyk - kultura. Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Sl^skiego.
Stanowisko Rady J^zyka Polskiego w sprawie ženskich form nazw zawod6w i tytul6w (z 19 marca 2012). Online.
Bogdan Walczak, 2013: Czy j^zykowa nier6wnorz§dnosc plci ujawnia si§ w planie synchronicznym na plaszczyznie systemu gramatycznego? Gender w jqzyku, kulturze i literaturze. Ur. J. Arabski, A. Lyda, J. Zi^bka. Katowice: Wyžsza Szkola Zarz^dzania Marketingowego i J§zyk6w Obcych. 105-19.
Adam Wolanski, 2008: Edycja tekstow. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN.
Ewa Wozniak, 2014: J^zyk a emancypacja, feminizm, gender. Rozprawy Komisji J^zykowej LTN. T. LX. 295-314.
Povzetek
V članku so predstavljeni tradicionalni in novi načini tvoijenja ženskih imen v poljščini, predvsem poimenovanja poklicev, nazivov in funkcij. Vprašanje spola je v poljščini povezano s slovnično kategorijo spola samostalnikov, ki označujejo osebe. Z vidika poučevanja poljščine kot tujega jezika je treba opozoriti, da imamo v poljščini, ki jo nota bene naravni/materni govorec poimenuje j$zyk ojczysty (torej izhaja iz očeta, ne iz matere), dodatno nasprotje poi-
232
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
menovanja moških - nemoških (vključno žensk), s čimer je še poudarjen privilegirani položaj moškoosebnih oblik. Prispevek obravnava sodobnejše spremembe pri tvorjenju in rabi femina-tivov: maskulinizacijo kot izraz ženske emancipacije (pani dyrektor byla,paniprofesor wykla-dala, zpaniq doktor), odpravo besedotvorne asimetrije pri teh poimenovanjih, obravnavanih v kontekstu spola in spolnosti v jeziku (doktor ^ doktorka, filolog ^ filoložka) ipd. Omenjeni so tudi načini nevtralizacije spola in pojav splitting, za katerega še ni ustaljenih pravil. Problematika rabe ženskih poimenovanj nazivov, funkcij in poklicev se zaenkrat pojavlja zlasti pri uporabnikih, ki nasprotujejo njihovi rabi.
UDK 811.163.6'342.41:81'27
Hotimir Tivadar
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani hotimir.tivadar@ff.uni-lj.si
OPIS SAMOGLASNIKOV SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Z VIDIKA SPOLA GOVOREČEGA
Vprašanje spola govorcev opisovanih glasov ni bilo izpostavljeno niti v Toporišičevi slovnici (1976-) niti v Slovenskem pravopisu 2001. Raziskovanje samoglasnikov, ki je bilo utemeljeno na sistematično spolsko približno enakovredno razporejenem gradivu, se začne šele v 21. stoletju, ko je upoštevanje tako ženskih kot moških govorcev v gradivu jezikoslovni standard in nujnost v fonetično-fonoloških znanstvenih raziskavah. V članku s fonološkega stališča analiziramo tudi F0 (osnovni ton), ki značilno opredeljuje spol govorca.
Ključne besede: fonetika, fonologija, govor, spol, slovenski jezik, slovenska družba
The question of speakers' gender, as observed by their voices, was not dealt with in Toporisic's grammar (1976-) or in the Slovenski pravopis (Slovene orthography 2001). Research into vowels, which is based on material with systematically gender balanced distribution, begins in the 21st century, when consideration of both female and male speakers in the material becomes a linguistic standard and a necessity in phonetic-phonological scientific research. In this article, I also analyze F0 (basic tone), which defines speakers' gender, from a phonological point of view.
Keywords: phonetics, phonology, speech, gender, Slovene language, Slovenian society
1 Uvod
Problematika enakopravnosti spolov v jeziku in družbi kot celoti je v zadnjem času prav gotovo večkrat kot v preteklosti izpostavljena tema. Pogosto so tovrstne razprave ideološko obarvane, vendar pa je potrebno izpostaviti, da gre za pomembno temo za razvoj celotne družbe (Mills 2008), ne samo določenih družbenih slojev. Predvsem pa mora razpravljanje temeljiti na objektivnih dejstvih in raziskavah.
Kljub temu da je spol eden od temeljnih označevalcev človeškega govora, so bili slovenski samoglasniki do druge polovice 20. stoletja v slovenskem jezikoslovju opisovani brez upoštevanja spola govorcev, primarni proučevani jezikovni zvrsti sta bili knjižni jezik in narečje (prim. Bajec-Rupel-Kolarič 1956, Logar 1993). Zato so bili tako v knjižnem jeziku kot tudi v narečjih samoglasniki zapisani s posebnimi simboli in dodatnimi diakritičnimi znamenji, kar je ohranjeno še do danes v opisu jezika v slovarjih in pravopisu (Fran.si). Formantne meritve samoglasnikov so bile narejene šele v drugi polovici 20. stoletja, ko se je z ekperimentalnofonetičnimi raziskavami intenzivno ukvarjal Toporišič (1961, 1978, 1976). Zaradi iskanja idealnega sistema, ki je bil strukturalno natančen in namenjen poučevanju oz. razločevanju fonemov, so bile meritve pogosto v ozadju shematskih samoglasniških trikotnikov, utemeljenih na
234
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
artikulaciji. Kasneje so bile izpostavljene akustične instrumentalne meritve, predstavljene v matematičnih koordinatnih sistemih (Šuštaršič-Komar-Petek 1995, Srebot Rejec 1988/89), vendar še vedno v trikotniški shemi, torej na artikulacijski način. Zato so bili določeni podatki, še posebej za osnovni ton, prvi formant (F0), ki najbolj opredeljuje spol govorca, v ozadju oz. pogosto izpuščeni. Glede na to, da je v slovenskem prostoru bil in je eksperimentalnofonetično najbolj natančno raziskovan knjižni (oz. standardni) jezik, se bomo v tem članku osredotočili na govorjeni knjižni jezik, čeprav je v zadnjem času v porastu tudi računalniška analiza narečnih samoglasnikov (Zemljak 2004).
1.1 Metode in gradivo
V članku bo opravljena fonetično-fonološka analiza slovenskih samoglasnikov s stališča predvsem spektrogramske analize različnih avtorjev in kontrastivna primerjava meritev formantov s stališča spola v slovenskem jeziku. Na podlagi meritev in podatkov iz diplomskega, magistrskega in doktorskega dela (Tivadar 1998, 2003a, 2008) bo ob upoštevanju del različnih avtorjev izpostavljen spol kot (ne)razločevalna lastnost slovenskih samoglasnikov. Obenem bo predstavljena govorna spolska raznolikost, ki je bila v slovenskem medijskem prostoru prisotna vsaj od leta 1945.
2 Govor v medijih s stališča enakopravnosti spolov
Enakopravna zastopanost ženskih in moških govorcev se je v medijih (govorjenih in pisnih) začela z uveljavljanjem žensk v javnosti - na Slovenskem izrazito po letu 1945. Pri tem lahko za primer navedemo oblikovanje radijske šole na slovenskem Radiu Ljubljana, ki jo je ustanovila Ana Mlakar, od leta 1945 radijska napovedovalka in učiteljica govora na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo (AGRFT) in Radiu Ljubljana (Jakopič-Krapež 2018). Njeno delo je kot vodja radijske šole in učiteljica radijskega govora nadaljevala Ajda Kalan, nato Nataša Dolenc, danes to delo opravljajo Maja Šumej, Mateja Juričan, Ivan Lotrič in Miha Zor, kot fonetičarke so na takratnem Radiu Ljubljana delale Marta Kocjan Barle, Tončka Godina, Cvetka Šeruga Prek. V gledališču so kot lektorice prepoznane Emica Antončič (s Cvetko Šeruga Prek sta na osnovi svojih lektorskih izkušenj zasnovali učbenik Slovenska zborna izreka, 2003), Katarina Podbevšek (sedaj profesorica na AGRFT), Tatjana Stanič (SNG Drama Ljubljana), Maja Cerar (MGL). Seveda so bili kot napovedovalci, lektorji in učitelji govora aktivni in vplivni tudi moški, kar pa je glede na družbeno vplivnejšo vlogo moških v preteklosti samoumevno (če omenimo nekaj moških: Pavle Jakopič kot napovedovalec 1. TV dnevnika v slovenščini, kasneje v 90-ih vodja radijske šole, gledališki lektor in predavatelj na AGRFT Jože Faganel in dolgoletni učitelj govora na TV Slovenija Peter Ovsec). Še posebej za slovensko nacionalno televizijo je treba poudariti, da je že ob začetku oddajanja slovenskega TV Dnevnika v letu 1968 (voditelja Marija Velkavrh in Vili Vodopivec) bila uveljavljena enakopravnost nastopanja ženskih in moških govorcev, kar je bilo tudi medijsko premišljeno - gledalci so si želeli moškega in ženskega bralca (Erjavec 2013). To dvojnost moškega in ženskega govorca pri osrednjih poročilih, ki so ena najbolj gledanih TV-oddaj, nadaljuje komercialna televizija POP TV Glasoslovje je namreč tesno povezano z govorno interpretacijo in
Hotimir Tivadar: Opis samoglasnikov slovenskega knjižnega jezika z vidika spola govorečega	235
zato moramo omeniti splošno prakso nekaterih najbolj gledanih medijskih oddaj (npr. 24 ur na POP TV in oddaje na Valu 202, npr. Jezikanje idr.) in javnih prireditev, kjer je običajno prisoten voditeljski par moški in ženska. Informativne oddaje v medijih se načrtno usmerjajo v kramljanje in zastopanje obeh spolov zaradi bolj domačega, družinskega vzdušja in družbenega vzora; TV-voditelji predstavljajo gledalcem vzor in družbeni model (Luthar 1998: 19-35).
3	Teoretične predpostavke - fonološka opredelitev samoglasnikov v slovenskem jeziku
V slovenskem knjižnem jeziku ločimo 8 samoglasniških fonemov.1 Zaradi dvojnosti naglašenih /e/-/e/ in /o/-/o/ je v slovenskem jeziku tradicionalno označevanje naglasa s posebnimi naglasnimi znamenji (ostrivec, krativec, strešica), ki poleg mesta naglasa in trajanja pri fonemih /e/-/e/ in /o/-/o/ označujejo tudi kakovost samoglasnikov.
4	Fonologija in fonetika slovenskega knjižnega jezika
Fonetika (glasoslovje) kot znanstvena veja jezikoslovja mora zajemati samo udejanje-nje jezika in raziskovanje načinov udejanjenja (akustično-artikulacijski opis -fonetični princip) in sistemiziranje rezultatov (pomenska vrednost fonetičnih enot - fonološki princip). Fonologija ni iskanje fonoloških elementov, tj. fonemov, tonemov, intonemov in drugih nasegmentnih značilnosti, in ne more biti sama sebi namen, kar bi lahko ob manj pozornem branju videli v generativnofonoloških opredelitvah posameznih segmentnih enot, ki so natančnejša opredelitev fonemov (Josipovič Smojver 2017: 42). Generativna fonologija (SPE), ki temelji na knjigi Noama Chomskega in Morrisa Hala, The Sound Pattern of English (1968), je nadgradnja Jakobson-Trubeckojeve strukturalistične fonologije in je spodbujena z razširjenimi možnostmi instrumentalnega raziskovanja artikulacije (prim. Liker-Horga 2016). V povezavi z značilnimi genera-tivnimi formulami so instrumentalne analize in njihove statistične obdelave omogočile natančnejše opredeljevanje fonemov in fonoloških procesov. Izvor tega opisovanja je Jakobson, ki je bil eden izmed začetnikov fonologije in pomenskorazločevalnega vidika glasov govorice. Fonetika je bila zanj pomožna veja, ki »proučuje zgolj motorični in akustični vidik glasov« (Jakobson 1989: 23). Opredelitev samoglasniških fonemov je smiselna samo glede na pomensko razlikovanje in znotraj komunikacijske, tj. osnovne jezikovne vloge.
5	Instrumentalne analize samoglasnikov pred letom 1990
[A]kustika nam lahko z impresivno natančnostjo ponudi mikrografsko sliko vsakega glasu, ne more pa te slike interpretirati, še več, svojih podatkov ne more uporabljati, saj so zanjo kot hieroglifi neznanega jezika. (Jakobson 1989: 23)
1 Jurgec (2011) izmeri in uvrsti v slovenski fonološki sistem še 9 samoglasnik, /a/, in sicer na mestu kratkega in naglašenega a pri osrednjeslovenskih govorcih.
236
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Začetek instrumentalne fonetike slovenskega jezika je Bezlajevo raziskovanje slovenskega izgovora (Bezlaj 1939).2 Bezlajevi govorci so vsi moški govorci iz osrednje Slovenije. Moški so bili verjetno izbrani zaradi večjega obsega govorne cevi, saj so bile takratne aparature (oz. pripomočki) bistveno manj natančne in posnetki slabše vidni. Na izbiro samo moških govorcev so gotovo vplivali tudi sociološki dejavniki (več moških znanstvenikov in govorcev v javnosti). Bezlaj pri izboru govorcev poudari, da »slovenščina še nima ustaljenega izgovora«, toda ugotavlja, da se pri vseh izbranih govorcih kažejo »enake smernice jezikovnega razvoja« in knjižni govor, značilen za ljubljanske govorce (intelektualce), prodira tudi v druge kraje Slovenije (Bezlaj 1939: 5). Za merjenje naglasa in dolžine je uporabljal kimograf. Kasnejše instrumentalne raziskave, ki so bile pretežno akustične, so se opirale na posnetke govora. Toporišič je med svojim bivanjem v Zagrebu študiral fonetiko in izdelal fonetično vadnico z zvočnimi posnetki (1961), študij fonetike pa je nadaljeval v Hamburgu (1962/63); slovenske samoglasnike je dokončno izmeril in rezultate predstavil šele leta 1975. Pred tem je meritve samoglasniških formantov izvedla Lehiste na osnovi ene govorke (1961), vendar Toporišič (1978) dvomi o njenem akustičnem opisu in izmerjenih formantnih vrednostih zaradi nenatančne opredelitve govorke in njenega neosrednjeslovenskega porekla.3
5.1 Formantne vrednosti samoglasnikov in (ne)upoštevanje spola govorcev
V članku Samoglasniški formanti slovenskega knjižnegajezika (1975) Toporišič navaja izgovarjalce moškega spola,4 medtem ko tri leta kasneje, ko je bil članek v skrajšani obliki objavljen v Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika (Toporišič 1978: 122-140), spol govorcev ni omenjen - gradivo je v tej knjigi manj natančno opredeljeno. Toporišičeva predstavitev se osredotoča predvsem na formanta F1 in F2, ki sta najbolj pomenskorazločevalna. Pri teh podatkih tudi pravi, da je do razlik v merjenju lahko prišlo zaradi slabše sonagramske slike: »Kot že povedano, sem nizke F1 težko razbiral, spet pa opozarjam še na možni previsok start pri preračunavanju.« (Toporišič 1978: 139). Toporišič se je torej pri interpretaciji osredotočal predvsem na F1 in F2, izpostavlja tudi, da se pogosto na sonagramih »F3 (in F4) pri u sploh ne vidijo, ali pa zelo slabo«. (Toporišič 1978: 139). Vrednosti osnovnega tona (F0) Toporišič ni posebej prikazoval, kar niti ni bilo nujno zaradi samo enega spola govorcev. Njegov tabelarni prikaz je sicer zajemal formante od F1 do F4 (Toporišič 1978: 138).5
Po Toporišiču potem do konca 80-ih let 20. stoletja ni bilo več novih meritev samoglasnikov. Nato se je s samoglasniki in naglasom intenzivno ukvarjala Srebot Rejec (1988), in sicer s trajanjem in naglašenostjo ter kakovostjo slovenskih samoglasnikov
2	Bezlaj omeni tudi artikulacijsko raziskavo, ki jo je Šolar opravil že leta 1928, pri čemer se je Šolar opiral samo na svoj izgovor, kar Bezlaj izpostavi kot slabost (Bezlaj 1939: 5)
3	Toporišič pravi, da je bila Lehistina govorka nezanesljiva, saj prihaja »z obrobnega slovenskega jezikovnega območja« (Toporišič 1978: 122).
4	V tem članku v Slavistični reviji 1975 (Toporišič 1975: 155-156) so Toporišičevi govorci natančno opisani in delno anonimizirani: TOP, FAG, BOŽ, NAR, TER, FID, PAT. Načeloma so bile posnete besede, pa tudi logatomi (Toporišič 1975: 163-193).
5	Vrednosti formantov F2 in Ft in razlike F2-Ft je grafično slovenske samoglasnike na osnovi Toporišičevih podatkov predstavila Srebot Rejec (1988/89: 59).
Hotimir Tivadar: Opis samoglasnikov slovenskega knjižnega jezika z vidika spola govorečega	237
(Srebot Rejec 1998). Srebot Rejec je za svojo analizo, ki je bila v prvi vrsti namenjena doktorski disertaciji (1988), uporabila posnetke 3 moških govorcev (Ka, Pi, Ju). Vsi govorci so bili govorno usposobljeni in zato ustrezni modelni govorci.6
Konec 90-ih let pa so Šuštaršič-Komar-Petek (1996, 1999) opravili sodobne in tudi po spolu uravnotežene raziskave samoglasnikov in drugih fonetičnih lastnosti slovenščine. Predstavitev slovenskega knjižnega jezika v HANDBOOK of the International Phonetic Association7 so naredili na osnovi govora govorca in govorke - enakopravno zastopana oba spola - iz Ljubljane. Knjižno (oz. standardno) slovenščino opredeljujejo kot govor izobraženih Slovenk in Slovencev (Šuštaršič-Komar-Petek 1999: 137). Ti isti avtorji v predhodni raziskavi analizirajo govor 2 moških in 2 ženskih »izobraženih /tj. šolanih oz. profesionalnih/ govorcev« (Petek-Šuštaršič-Komar 1996: 133). Osnovni ton (F0) v meritvah Šuštaršič-Komar-Petek (1996, 1999) ni bil posebej izpostavljen.
6 Analize samoglasnikov po letu 2000
V analizah pred letom 2000 so bili torej samoglasniki predstavljeni in raziskovani s stališča pomena, tj. pomenske razločevalnosti segmentnih enot, v našem primeru samoglasnikov, zato ni bilo posebnega poudarka na osnovnem tonu in spolu govorcev. V sodobnih fonetičnih raziskavah je običajno, da so zastopani tako moški kot ženski govorci (npr. Tivadar 2003a,8 Jurgec 2006, Bakran 1996, Bakran-Stamenkovic 1990), kar je nedvomno tudi odraz družbe, ki je bolj demokratična (v sodobnem javnem govoru nastopajo tako ženske kot moški govorci) in tehnološko razvitejša. V kontrastivnih analizah slovenskih in hrvaških samoglasnikov (Tivadar 2003a) so tako bili za slovenski jezik analizirani posnetki 3 ženskih in 3 moških govorcev (studijsko posnetih in prebranih je bilo več kot 100 stavkov in 10 pripravljenih besedil 5 moških in 5 ženskih govorcev). Povprečni osnovni ton teh govorcev (F0) je bil: 002m - 98 Hz, 004m - 110 Hz, 005m - 110 Hz, 002z - 170 Hz, 003z - 160 Hz, 004z - 180 Hz (Tivadar 2003b: 85). Za merjenje samoglasnikov in pri perceptivnih testih vrednosti F0 niso bile posebej izpostavljene, saj niso bile fonološko relevantne s stališča kakovosti in trajanja samoglasnikov. Tako pri perceptivnih testih - anketirancih (Tivadar 2004b) - kot pri instrumentalnih meritvah (Tivadar 2004a) ni bilo statistično relevantne fonološke razlike glede na spol.
Pri raziskavah govora na osnovi izoliranih in z računalniškega zaslona prebranih besed Jurgec (2006: 104-105) prav tako dodaja »reprezentativnost po spolu« enakovredno obravnava za oba spola (moški in ženski govorci). Spola s stališča osnovne
6	Tako Srebot Rejec kot Toporišič izpostavita neslovensko poreklo govorca Ka, čeprav je bil znan radijski napovedovalec (Toporišič 2003: 130). Srebot Rejec neslovenskost izpostavlja zaradi utemeljevanja izgube tonemskosti v slovenskem knjižnem jeziku (še posebej s perceptivnega stališča), medtem ko Toporišič oba radijska govorca zavrača: »Govor Ka in Pi ni primeren za raziskovanje tonemskosti.« (Toporišič 2003: 130).
7	Na to temo je bilo izdelano tudi diplomsko delo Luke Horjaka (2016).
8	V slušni analizi za Tivadarjevo diplomsko nalogo (Tivadar 1998) so seveda bili analizirani tako moški kot ženski govorci, ki so bili anonimizirani, vendar manj natančno opredeljeni. Primeri so bili razvrščeni predvsem glede na medijske oddaje - to je bil še čas, ko so bili govorci na Radiu Slovenija pretežno šolani na radijski šoli govora; v različnih pogovornih oddajah pa so sodelovali neprofesionalni govorci.
238
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
frekvence (F0) sicer ne obravnava, izpostavlja pa F0 kot fonološko kategorijo pri to-nemskih govorcih (prav tam: 112).
Tudi v raziskavi prostogovorjenih medijskih besedil (Tivadar 2010, 2008) je bila upoštevana enakopravna zastopanost obeh spolov, tako pri širšem korpusu besedil kot tudi pri izbranih oddajah in govorcih za analizo (Tivadar 2010: 108). Izmerjeni so bili formanti od F1 do F4, prav tako tudi osnovni ton. Večina govorcev je bila netonemskih govorcev (samo 1 govorec je bil iz Ljubljane, prav tako je bila 1 govorka iz osrednje Slovenije, vendar pri obeh ni bilo zaslediti izrazite tonemskosti).9
Osnovni ton, ki razlikuje moške in ženske govorce, je bil v teh prostogovorjenih medijskih besedilih pri vseh govorcih sorazmerno stabilen ne glede na merjeni samoglasnik. Govorci, tj. govorke z višjim osnovnim tonom (F0) imajo načeloma v povprečju višje frekvence F1 in F2, kar potem pomeni tudi lepšo grafično predstavitev samoglasnikov (večja razdalja med posameznimi fonemi; Tivadar 2010: 114).
Graf 1: Vrednosti F0, izračunane kot povprečje meritev F0 za vse samoglasnike pri govorcih in govorkah, analiziranih v okviru doktorske disertacije (Tivadar 2008).
9 Gradivo, ki je bilo predstavljeno že v članku v Slavistični reviji (Tivadar 2010) bo potrebno s stališča tonemskosti še dodatno analizirati, prav tako izbrati dodatne govorce.
Hotimir Tivadar: Opis samoglasnikov slovenskega knjižnega jezika z vidika spola govorečega	239
Če primerjamo vrednosti F0 za posamezne samoglasnike (Tivadar 2008: 182-184, 197-200), ugotovimo, da se le-te med seboj razlikujejo za manj kot 10 %, kar prikazuje tudi graf 1, kjer je prikazana povprečna vrednost F0 vseh samoglasnikov z intervalom odstopanja. Iz grafa je razvidno, da je pri ženskih govorkah F0 v povprečju nekoliko višji kot pri moških govorcih, ni pa pomensko razločevalen za slovenske samoglasnike; povprečne vrednosti F1 in F2 se za posamezne samoglasnike pri nekem govorcu razlikujejo za več kot 20 % in pri govorki celo za več kot 30 % (Tivadar 2008: 173-181, 185-196). F0 (osnovni ton) pri posamezniku torej ni odvisen od samoglasnika, ampak je stabilen.
7 Sklep - sistem slovenskih samoglasnikov in splošna kultura govora
Na osnovi kontrastivne analize različnih raziskav in nove analize spreminjanja osnovnega tona lahko z gotovostjo trdimo, da spol govorca nima vpliva na razločeval-nost samoglasniških fonemov. Zato raziskovalcem pred 90-imi leti 20. stoletja, ki niso upoštevali enakopravnosti po spolu - med slovenskimi raziskovalci (Bezlaj, Toporišič, Srebot Rejec) so bili analizirani samo moški govorci -, s fonološkega stališča ne moremo nič očitati. Za artikulacijsko-akustični fonološki opis in proučevanje slovenskih samoglasnikov namreč zadošča opis položaja jezika, ustnic pri govorcu enega spola (Bezlaj 1939). S sociofonetičnega (tj. sociolingvističnega) in jezikovnokulturnega stališča pa je neraziskovanje ženskih glasov necelovita predstavitev slovenskega javnega govora, ki ga od nekdaj pomembno ustvarjajo ženske govorke, tudi kot učiteljice govora. V 3. tisočletju so postale raziskave govora, ki vključujejo ženske in moške govorce pravilo, kar odraža tudi najnovejše govornotehnološko orodje, sintetizator govora eBralec (https://ebralec.si/branje/), kjer sta zastopana tako moški govorec (Renato eBralec) kot ženska govorka (Maja eBralec). Moški in ženski eBralec se tako kot pri naravnih govorcih med sabo značilno razlikujeta glede na barvo glasu, register in tudi osnovni ton, kar pomembno vpliva na druge, nadsegmentne značilnosti (slovenskega) govora. Te značilnosti pa so pomembne za prepoznavo govora, tj. identifikacijo govorca (fo-renzična fonetika) in socio-psihološke dejavnike govora, vpliv višjega/nižjega registra in prijetne/neprijetne barve glasu na sprejemanje govorjenih besedil idr. Vse to bo podlaga za nadaljnje interdisciplinarne raziskave slovenskega govora.
Viri in literatura
Anton Bajec, Mirko Rupel, Rudolf Kolarič, 1956: Slovenska slovnica. Ljubljana: DZS. Juraj Bakran, 1996: Zvučna slika hrvatskoga govora. Zagreb: Ibis grafika. Juraj Bakran, Milan Stamenkovic, 1990: Formanti prirodnih i sintetiziranih vokala hrvatskoga standardnoga govora. Govor 7 (1990). 119-37.
France Bezlaj, 1939: Oris slovenskega knjižnega izgovora. Ljubljana: Znanstveno društvo.
Zdravko Erjavec, 2013: Legende TV Dnevnika v sliki in besedi. MMC RTV Slovenija 15. 4. Na spletu.
240
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Damir Horga, Marko Liker, 2016: Artikulacijskafonetika: Anatomija i fiziologija izgovora. Zagreb: Ibis grafika.
Luka Horjak, 2016: Problematika slovenske fonetične transkripcije: predlog nove različice mednarodne fonetične transkripcije za slovenščino: Diplomsko delo. Lukovica, Ljubljana: FF.
Roman Jakobson, 1989: Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: ŠKUC, ZIFF.
Višnja Josipovic Smojver, 2017: Suvremene fonološke teorije. Zagreb: Ibis grafika.
Peter Jurgec, 2006: Formantne frekvence samoglasnikov v tonemski in netonemski standardni slovenščini. Slavistična revija 54/4. 103-14.
Peter Jurgec, 2011: Slovenščina ima 9 samoglasnikov. Slavistična revija 59/3. 243-68.
Smilja Komar, Bojan Petek, Rastislav Šuštaršič, 1995: Slovene: Illustrations of the IPA. Journal of the International Phonetic Association 25/2. 86-90.
Milan Krapež, Pavle Jakopič, 2018: Ana Mlakar - oblikovala in utrdila je zvočno podobo slovenske besede na radiu in televiziji. Radio Slovenija (Radio prvi) 25. 10. Na spletu.
Tine Logar, 1993: Slovenska narečja. Ljubljana: MK. (Priloge: Karta slovenskih narečij [Kartografsko gradivo] 1:500.000; Slovenska narečja [Zvočni posnetek] 4 zvočne kasete.
Breda Luthar, 1998: Politika teletabloidov. Ljubljana: Open Society Institute (Mediawatch).
Sara Mills, 2008: Language and sexism. Cambridge; New York: Cambridge University Press.
MMC RTV SLO, 2014: Poslovil se je mentor in voditelj Peter Ovsec. Celo življenje povezan z nacionalno radiotelevizijo MMC RTV Slovenija 7. 10. Na spletu.
Bojan Petek, Rastislav Šuštaršič, Smilja Komar, 1996: An Acoustic Analysis of Contemporary Vowels of the Standard Slovenian Language. V: Proceedings of the 4th International Conference on Spoken Language Processing (ICSLP 96). Philadelphia: University of Delaware. 133-36.
Tatjana Srebot Rejec, 1988: Word Accent and Vowel Duration in Standard Slovene: An Acoustic and Linguistic Investigation. München: O. Sagner.
Tatjana Srebot Rejec, 1987: Word accent and vowel duration in standard Slovene (an acoustic and linguistic investigation) - dissertation. Klagenfurt: samozaložba.
Tatjana Srebot Rejec, 1988/89: Kakovost slovenskih in angleških samoglasnikov: kontrastivna analiza obeh sestavov po njihovi kakovosti s stališča akustične, arti-kulacijske in avditivne fonetike. Jezik in slovstvo 34/3. 57-64. 129.
Tatjana Srebot Rejec, 1998: O slovenskih samoglasniških sestavih zadnjih 45 let. Slavistična revija 46/4. 339-46.
Rastislav Šuštaršič, Smiljana Komar, Bojan Petek: Slovene. Handbook of the International Phonetic Association: A guide of the usage of the international phonetic alphabet. Cambridge: Cambridge University Press, 1999. 135-39.
Hotimir Tivadar, 1998: Govorjeni knjižni jezik - njegovo normiranje in uresničevanje (ob akustični analizi fonema /v/ na primerih iz radijskih besedil): Diplomsko delo. Praga, Ljubljana: FF.
Hotimir Tivadar, 2003a: Kontrastna analiza slovenskih i hrvatskih vokala (moguci izgovorni problemi sa slovenskog aspekta) = Contrastive analysis of Slovene and
Hotimir Tivadar: Opis samoglasnikov slovenskega knjižnega jezika z vidika spola govorečega	241
Croatian vowels (some pronunciation problems of Croatian speakers of Slovene). Govor 20/1-2. 449-66.
Hotimir Tivadar, 2003b: Govorjena podoba slovenskega knjižnega jezika - pravorečni vidik: Magistrsko delo. Ljubljana, Praga: FF.
Hotimir Tivadar, 2003c: Aktualna vprašanja slovenskega pravorečja. Wspoiczesna polska i siowenska sytuacja jfzykowa. Ur. S. Gajda, A. Vidovič-Muha. Opole: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej; Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. [281]-99.
Hotimir Tivadar, 2004a: Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku. Slavistična revija 52/1. [31]-48.
Hotimir Tivadar, 2004b: Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za fonetič-no-fonološke raziskave (na primeru analize fonoloških parov). Jezik in slovstvo 49/2. 17-36.
Hotimir Tivadar, 2008: Kakovost in trajanje samoglasnikov v govorjenem knjižnem jeziku: Doktorska disertacija. Ljubljana, Praga: FF.
Hotimir Tivadar, 2010: Normativni vidik slovenščine v 3. tisočletju - knjižna slovenščina med realnostjo in idealnostjo. Slavistična revija 58/1. 105-16.
Jože Toporišič, 1961: Slovenski jezik na pločama. Zagreb: Institut za fonetiku FF Sveučilišta u Zagrebu.
Jože Toporišič, 1975: Formanti slovenskega knjižnega jezika. Slavistična revija 23/2. 153-96.
Jože Toporišič, 1976-2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Jože Toporišič, 1978: Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika. Maribor: Obzorja.
Jože Toporišič, 2003: Eksperimentalnofonetične raziskave slovenskega knjižnojezi-kovnega glasovja in tonemskosti. Slavistična revija 51/posebna številka. 119-40.
Melita Zemljak, 2004: Trajanje glasov štajerskega zabukovškega govora, Instrumentalno-slušna analiza. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru (Zora, 30).
Summary
The issue of gender equality in language and in society in general has recently been more frequently discussed. Such discussions are often ideological, but it should be emphasized that this is an important topic for the development of society as a whole (Mills 2008), not just a particular (higher) social class. Above all, the debate should be based on objective facts and research.
Slovenian phonetic-phonological researchers before 2000 investigated vowels from the standpoint of distinguishing meaning—i.e., segmental units' phonology. There was no particular emphasis on speakers' gender. The first phonetic-phonological vocalic research—that is, artic-ulatory descriptions—was initially based on self-observation (Šolar 1928). A few years later, articulation analyses were done of real material from (five) male speakers (Bezlaj 1933-39). Acoustic measurements of vowels in the second half of the twentieth century were made on the basis of the recording of one female speaker (Lehiste 1961). Toporišič then carried out an analysis on the basis of recordings of seven male speakers (Toporišič 1975, 1978). Srebot Rejec also analyzed vowels based on Toporišič's results (Rejec 1988/89), and there was a project based on three male speakers' recordings (Ka, Pi and Ju 1988).
242
Slavisticna revija, letnik 67/2019, st. 2, april-junij
Balanced gender representation in materials for the acoustic analysis of vowels was implemented in research work at the end of the twentieth century (Sustarsic, Komar and Petek 1999, 1996). In contemporary phonetic research, balanced gender representation is common (Tivadar 2003a, 2004a, b, 2010; Jurgec 2006, 2011; for Croatian, Bakran 1996; Bakran and Stamenkovic 1990 etc.). The research of spontaneous media broadcasts has also taken into account balanced gender representation (Tivadar 2010, 2008).
However, in this article I clearly show that the first formant (F0), which most accurately determines the gender of the speaker, is independent of the vowel and is stable (less than 10% deviation). Formants F1 and F2 of different vowels could vary by more than 20% for a male speaker and by more than 30% for a female speaker (Tivadar 2008: 173-81, 185-96).
Nowadays gender equality is also evident in the speech synethesizer with male e-reader Renato and female e-reader Maja (https://ebralec.si/branje/).
UDK 811.163.6'282'366.52/.53
Mija Bon
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani mija.bon@ff.uni-lj.si
Vera Smole
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani vera.smole@ff.uni-lj.si
NAREČNA SPREMEMBA NEKATERIH SAMOSTALNIKOV MOŠKEGA IN ŽENSKEGA SPOLA V MNOŽINI
V slovenskih narečjih so maskulinizacije in feminizacije nevter znane v različnem obsegu. V literaturi sta pojava bolje obdelana za ednino, v tem prispevku pa želimo predstaviti pojav oziroma ostanke tega pojava v ledinskih imenih, ko se v množini izenačijo oblike za vse tri spole, in ga poskušamo prostorsko zamejiti. Novo gradivo iz bovškega govora obsoškega narečja in izpisi obstoječega pojav namreč v marsičem pojasnijo.
Ključne besede: slovenska narečja, narečno oblikoslovje, narečno besedotvorje, femini-zacija nevter, mikrotoponimi
The masculinization and feminization of the neuter are known in Slovene dialects to varying extents. In the literature, these two phenomena are well explored for the singular, but this article presents the phenomenon or its residue in microtoponyms, when the forms of all genders equate in the plural; for example, Stare hleva 'stari hlevi (old barns)', Dolge njiva 'dolge njive (long fields)', Lepe kopišča 'lepa kopišča (nice stacks)'. We attempt to define its geographical area. New onomastic data (microtoponyms) from the Bovec local dialect of the Soča dialect and copies of existing data explain the phenomena in a number of ways.
Keywords: Slovene dialects, dialect morphology, dialect word formation, feminisation of neuter, microtoponyms
1 Uvod
O maskulinizaciji ali feminizaciji nevter v narečjih govorimo takrat, ko samostalniki srednjega spola postanejo ali moškega ali ženskega, kar se lahko odraža v naglasu in/ ali končnici samega samostalnika, ali pa je spol razviden iz pridevnika v samostalniški besedni zvezi in/ali deležnika na -lv stavčni konstrukciji, oblika samostalnika pa se ne spremeni.1 V slovenskih narečjih se pojavljata različno tako glede na prostor kot glede na slovnično število (Smole 2006: 127).
1 Zgodovino omemb tega pojava in izgubo srednjega spola v koroškem rožanskem govoru vasi Sele je opisal Priestly (1983a in 1983b).
244
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Oba pojava sta po gradivu za Slovenski lingvistični atlas (SLA) za samostalnike srednjega spola ednine na -o obravnavana v članku Vere Smole (2006: 134), kjer avtorica potrjuje in za ta segment natančneje opredeljuje Ramovševo ugotovitev, da je proces maskulinizacije živ in prisoten v osrednjeslovenskih narečjih (ali njihovih delih) ter tesno povezan z onemitvijo izglasnega *-o (npr. ži:to > žttu > žtta > žkt), proces feminizacije (npr. korito > kori:ta) pa ima dva areala razširjenosti, na severovzhodu v okolici Maribora, kjer poteka po analogiji z že prej feminizirano množino in je zajel le določene samostalnike, ter na zahodu v zahodni okolici Tolmina, kjer je posledica akanja in sovpada sklanjatev (Smole 2006: 134). Prav tako po gradivu za SLA in dodatno zbranem gradivu »prespoljenje«2 samostalnikov srednjega spola na -e v vseh številih obravnava Dovjak (2011) in ugotavlja veliko podobnost/prekrivnost s samostalniki srednjega spola na -o v ednini, za množino pa, da je še bolj kot maskulinizacija v ednini v množini razširjena feminizacija, pri čemer pa oblikovna sprememba samostalnika ni obvezna (kar velja tudi za ednino). Več avtorjev je ugotovilo, kot navaja Priestly (1983b: 362), da je v množini feminizacija srednjespolskih končnic »dobro zastopana pri piscih 16. stol., prim. Tesniere (1925: 149-156), Ramovš (1952: 44), Isačenko (1939: 103), Stankiewiez (1965: 186). Gradivo kaže, da so to spremembo doživeli pridevniki precej prej kot samostalniki, med slednjimi pa najprej samomnožinski.« Priestly meni, da je »/f/eminizacija« nevter v dv. in mn. [je] imela vrsto zanimivih in pomembnih posledic. Prvič: V njej je mogoče videti prvi korak k popolni odpravi spola iz množine, tj. k sinkretizmu med m., s. in ž. spolom, do katerega je prišlo v vrsti slovenskih narečij (kot tudi drugih slovanskih jezikih, npr. ruščini); gl. npr. Stankiewicz (1965: 186) o govoru Nove Gorice.« (Priestly 1983b: 365)
Poleg feminizacije in maskulinizacije so v množini možne tudi (navidezne) nevtra-lizacije, tj. spremembe moške ali/in ženske oblike v srednjo, ki so bile pojmovane kot redke in omejene na nekaj samostalnikov moškega spola (npr. nar. sln. grabna za knj. sln. grabni; poznane tako v govorih dolenjske kot gorenjske narečne skupine (Ramovš 1935 in 1952; Smole 1995; Škofic 1996)). Z raziskavami ledinskih imen (Čop 1983; Čop 1995; Šekli 2008; Drnovšek 2009; Bon 2015) se je ta pojav za del slovenskih narečij pokazal kot veliko obsežnejši tako po številu primerov kot z razširitvijo na ženski spol. Sama srednjespolska oblika pa je bila zaradi splošne feminizacije nevter v teh narečjih zavajajoča pri določanju slovničnega spola. V nadaljevanju bomo najprej predstavili doslej zbrano narečno gradivo različnih avtorjev, njihove interpretacije in naše komentarje, nato pa poskušali tudi s pomočjo novega gradiva iz obsoškega bovškega govora pojav osvetliti in ga prostorsko zamejiti.
2 Ledinska imena in drugo obstoječe gradivo z vsebnostjo obravnavanega pojava
Četudi je zbranih že veliko ledinskih imen za številna območja slovenskega jezikovnega prostora, je bila večina gradiva za našo raziskavo neuporabna. Imensko gradivo,
2 Avtor predlaga izraz kot nadpomenko za maskulinizacijo in feminizacijo nevter oz. spremembo spola (Dovjak 2011: 26). Izraz je kot nadpomenka sicer terminološko ustrezen, ko pa ga hočemo uporabiti za posamezna prespoljenja namesto nevtralnih izrazov »prehod v, sprememba v«, pa pride do ponovitve korena: prespoljenje srednjega v moški/ženski spol ali prespoljenje moškega/ženskega v srednji spol.
Mija Bon, Vera Smole: Narečna sprememba nekaterih samostalnikov moškega in ženskega spola v množini 245
ki se zbira na terenu, se pri zapisu poknjižuje, ne da bi se dopisalo tudi narečne oblike in slovnične podatke. To onemogoča, da bi v že zbranem gradivu prepoznavali tudi narečne pojave in jih prostorsko zamejili; preslabo poznavanje narečnih značilnosti pri zapisovalcih pa lahko prinaša napake v poknjiženem zapisu in posledično tudi v etimološki razlagi.3 Zato bomo upoštevali samo zapise v fonetični transkripciji in se omejili le na tisto občno- in lastnoimensko gradivo (ledinska imena), ki v množini za ženski in moški spol izkazuje obliko z morfemom -a. Avtorji se interpretacije pojava lotevajo na različne načine ali ga samo navedejo; uvrščajo ga med oblikoslovne značilnosti obravnavanih narečij oziroma govorov.
2.1 Obravnavani pojav je prvi opisal Čop (1983); navaja obsežno tako lastno- kot občnoimensko gradivo iz gorenjskega narečja. Imena razdeli glede na spolsko izenačevanje končnic v množini in v tretji skupini so tista, za katere je v množini značilna popolna izenačitev moškega in ženskega spola s srednjim. Pojav opredeli kot tipično gorenjski, na obrobnem dovško-mojstranškem območju že kot redek (Goredše/Goredša, u Gore:lšax, pod Goredšame - Dovje; Senožeta/Sne:žet - Belica) (Čop 1983: 132),4 nato pa navede obsežno gorenjsko gradivo, najprej lastnoimensko: Alni:ča, tudi Lni:ča in Lmi:ča (g. i., Kor. Bela), za -am (gozd. i.); Tr:nca, po -ax (pot, Kor. Bela); A:nžove doli:na (l. i., Kor. Bela); Mo:sta (top.) (do 1829 skoraj izključno le Mofta, Mostach, Moftah); Matu:xove Stademčca (v. i., Moste); Zgu:bove Lbi:ša (l. i., Moste); Ja:rša (l. i., Rodine); Podra:šče koča,pr -ax -ax (Zelenica); Do:souške ro:ta in celo Do:souška ro:ta (l. i., Doslovški rovti, Završnica); Svina:ka, na -cdx (g. i. Sovinjaki med Stolom in Nemškim vrhom); Spo:dne ro:ta, Za:dne ro:ta (l. i., Zasip); Ubo:ke (-če) ni:wa (l. i., Rečica); Ledi:na (mlajše), star. Led'ne, na Led'nax (l. i., Bled/Zagorice); u Gra:bna (l. i., Krnica); Ma:le de:wa, u -sx-fex (gozd. i., Begunjščica/Draga); Ra:una ni:ša, -ax -ax (l. i., pod zgornjim grebenom Begunjščice/Begunje); Kore:na (l. i.); Ni:uca (l. i., Begunje); Kaco:nove Ku:xna (l. i., Boh. Bela); Bu:kouske Snaže:ta, na (u) Snaže:tx (l. i., Senožeta, Boh. Bistrica); Vi:nca, na -ax (v. i., Bitnje); Re:pša, pod -am (l. i., Lome); Kli:nca, na Kli:ncx (l. i., Boh. Bistrica); Spo:dne -, Zgo:rne Garju:ša (top.), na Garju:šax; Br:ca, u Br:(t)cax (gozd. i., Srednja vas v Bohinju); Če:teža, na -ax (planina, Srednja vas); Sta:re xle:wa (l. i., Jelovica) in celo Sta:ra xle:wa (Zg. Lipnica); Ru:dnške gra:bna (l. i., Dražgoše/Zg. Lipnica); Ma:rkove yra:bna, u -ax -ax (dolina, Rovte pri Kropi); Podbo:šta (gozd. i., Češnjica nad Podnartom); Kwa:nca, u -ax (l. i., Ljubno); pod Poli:cam(d) (g. i., Mošnje) itd., nato še občnoimensko: roka:wa (Zasip), xle:wa (Blejska Dobrava), stddeinca (Bled), tri:xi:šaza tri: drži:na, na:šemeiniika, ta:čekraišče jerme:na, ta pr:le ro:ta, ledvi:čne ka:mna (Žirovnica), u'se nede:la (Krnica), zwo:nca (Grabče), ledvi:ca, wo:nca (Sp. Gorje), fa:rouške drwo:šca (Begunje), u:lca (Zgoša), čr'wa (Mošnje), po:dna (Češnjica nad Podnartom), gozdo:wa, mosto:wa (Češnjica),
3	Čop (1985/86: 229-230) navaja primer napačnega zapisa in etimologije ledinskega imena v Begunjah Ma:le de:wa kot Mala deva (Mala devica) pri Henriku Tumi ali Mala dela na specialki namesto interpretacije kot Mali deli z upoštevanjem posebnosti gorenjskega narečja v množini (prim. tudi bov. Diela).
4	Sem spadajo tudi »primeri iz neimenskega besedišča kakor gra:bna (pl.), ti:ste xle:iwa, noive zvo:nca (Zg. Radovina), na:še ni.'wa« (Čop 1983: 132). - Zaradi boljše primerljivosti so primeri pretranskribirani v sodobno nacionalno transkripcijo. - Navedeni so samo narečni zgledi, sklonske oblike so podane samo s končnicami.
246
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
stano:wa (Stara Fužina); ¡dje: so wozi:l drwa:, xlo:da, mace:snapo Sa:u 'dol (Stara Fužina), ti:ste sksdna: (Lepence) itd.« (Čop 1983: 132-134)
Pojav interpretira kot popolno izenačitev moškega in ženskega spola s srednjim spolom v množini (Čop 1983: 132; Čop 1985/86: 229). Najprej ga opredeli: »To je tipična posebnost zgornjegorenjskih govorov, zato tega pojava ne zasledimo v ziljsko-koroškem predelu Doline in tudi na dovško-mojstranškem območju so taki primeri redki in so vpliv bližnjih gorenjskih govorov.« (Čop 1983: 132), kasneje pa poudari: »Ta jezikovni pojav pa ni samo posebnost vse Gorenjske (starejši ljudje, domačini, tako govore še okoli Ljubljane), ampak tudi Zgornjega Posočja in Beneške Slovenije.« (Čop 1995: 193)
Pozorna analiza stranskih oblik - navaja mestniške in redkeje orodniške - pa kaže na mešanje srednjih (= moških) končnic z ženskimi: u Ma:tex de:tex, na (u) Snaže:tx, na Kli:ncx, u Kwa:ncax, toda: po Tr:ncax, na Led'nax, na Vi:ncax, na Garju:šax, u Br:(t)cax (vse M mn.); pod Alni:čam, pod Re:pšam, pod Poli:cam(a) (vse Omn).
Dodajmo še, da je nova srednjespolska oblika v množini povečini metatonirana (v ednini akutirane osnove so cirkumflektirane), torej je prišlo tudi do naglasnega sovpada oblik s srednjim spolom (z izjemo primerov na Garju:šax in pod Poli:cam(d) in xi:ša, ledvica).
2.2	Šekli v monografiji Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici za ta primorski nadiški govor med strukturnimi tipi po slovnični izpeljavi imen navaja tudi spremembo slovničnega spola in števila: »Na Livškem je pri tvorbi ledin-skih imen precej pogost naslednji imenotvorni vzorec: ženski spol a-jevske sklanjatve ednine ^ srednji spol o-jevske sklanjatve množine (Šekli 2008: 42-43)«: Peijča, Paluioja, Uarta:ča, rdišča, Li:ešča, Pla:na, Ksrni:ca, Ni:pca/Ni:fca, Polarna - Livek (Šekli 2008: 98, 107, 123, 80, 88, 99, 86, 96, 106). Pojav je zabeležen tako v lastnih (ledinskih) imenih kot v občnih imenih, pri katerih avtor za končnico -a v razmerju s končnico -e pravi, da
izraža skupni pomen, več predmetov iste vrste poimenuje namreč kot celoto: ci:este ~ je sni:eh an le:t, so sla:be ci:esta 'vse ceste skupaj' - ni:ve ~ se j špa:ralo ni:va 'vse njive skupaj' [..].« Poleg srednjega spola »tovrstno množino poznajo tudi samostalniki, ki so izvorno ženskega spola (ci:esta, ni:va), pojavlja pa se sicer redkeje tudi pri samostalnikih moške o-jevske sklanjatve (kor'ci 'strešniki' ~ san šu 'yo na ko:rca 'na strešnike kot celoto, na streho') in /-jevske sklanjatve (tle: so tri: kaku:oš ~ tle: so na:še kaku:oša, toda samo snože:ta). (Šekli 2006:10)
Ugotavljamo, da za razliko od gorenjskih govorov metatonija ni izvedena. Samostalniki so izvorno ženskega (obeh sklanjatev) in redkeje tudi moškega spola. Kljub pridevniku v ženskem spolu avtor eno- kot večbesednim poimenovanjem določa srednji spol.
2.3	Drnovšek za obsoški govor Drežnice, kjer se srednji spol v ednini in dvojini ohranja, v množini pa feminizira v tip »belike miesta so lepie« (2009: 12) navaja naslednja tovrstna imena: Miela (43), »'tampodMelmi:« (50), »k-bojo Polica« (54), Ra:kobca~Ra:kobca (56), morda tudi Smd:wanca - »Tiele triparce:le so Smo:w3nca.«
Mija Bon, Vera Smole: Narečna sprememba nekaterih samostalnikov moškega in ženskega spola v množini 247
(56), za katera pa v slovarskem delu - enako kot samostalnikom srednjega spola Xla:jnšča 'Flančišča', Riépšča 'Repišča' (38-39), Močhla (44) - določa srednji spol množine, iz pridanega besedila pa je razvidno, da so ženskega: »an tlie so diel, de so ble take Xla:jnšča al pa Riepšča« (39), »ba blie Močhla«.
Opažamo, da metatonija ni dosledna, navedeni samostalniki pa so izvorno le ženskega spola.
2.4	Podobno kot Šekli (2008) razlaga ledinska imena v okolici Bovca, obsoško narečje, tudi Bon (2015).5
2.5	Primere obravnavanega pojava, deloma iz imenskega, predvsem pa iz občnoimenskega gradiva, so v narečjih zasledili tudi drugi avtorji. Logar (1989: 279) za gorenjsko narečje navaja: »V zvezi z maskulinizacijo samostalnikov srednjega spola se je končnica -a razširila tudi k nekaterim samostalnikom moškega spola (veče:ra, ruka:la, če:udra). Zanimiva je končnica -a za prebivalce vasi (Kamdaršana, Vačama, Litja:na, Kle:nčana, La:žana, Hoti:čana, Dolama).« Steenwijk (1999: 43) opozori na posplošitev končnice -e za skupna imena v rezijanskem govoru Solbice/ Stolvizza: npr. češpline 'slive', kj^e 'ključi, šop ključev', oblake 'oblaki'. Kenda-Jež je ostanke tega pojava opazila v rovtarskem cerkljanskem narečju pri poimenovanjih sort jabolk: ma'ta:užawe 'liesyka 'bobovci'; 'sieuka 'nisa b'le 'to da'ma:, sa 'yar z ra'risku [...] na'nesl; 'uosauyka (Kenda-Jež, 1987-), v bovškem govoru obsoškega narečja: »nieki ne xi:ša so blie yó;re« 'skupina hiš' (Kenda-Jež 2011: 153) in v govoru Lipalje vasi/Laglesie San Leopoldo v koroškem ziljskem narečju v Kanalski dolini: »sma mé:li kRáiwa« (2016: 41); Čujec Stres (2010: 29) pa pri nekaj samostalnikih ženskega spola: juopa/juopa, kare'ni:na/'kare'ni:na, 'di:3Ž3/'di:3za.« Ježovnik (ustno) ga je našel predvsem v jugovzhodnem delu terskega narečja6, v Čaneboli/Canebola in Mažerolah/Maserolis, npr. 'kop, Red kopa 'strešnik' : kó:pa 'streha'; v zahodnem delu pa se najdejo le redki primeri, npr. Ter: zeni:tka 'svatba' in ledinsko ime Kruoža. Čopovo trditev v gradivu iz gorenjskega govora Krope potrjuje Škofic (v pripravi) in pojav obravnava sistemsko, tj. v paradigmi:
»V I mn., če gre za številčno nedoločno kolektivnost, lahko kot variantna končnica nastopa -a (enako v T mn.), v R mn. pa je v takih primerih namesto končnice -ou končnica -0 (kot pri samostalnikih srednjega spola). Če je v I ed. naglašeni samoglasnik v osnovi akutiran, je v I mn. s končnico -a naglašeni samoglasnik v osnovi cirkumflektiran, dolgi široki /o:/ v osnovi pa se zoži v /o:/: I ed. ló:nc-0, I mn. ló:nc-a ~ lo:nc-a; R ed. ló:nc-a, R mn. ló:nc-ou ~ ló:nc-0.
Tako še: fé:daR, gRÚ.'banc?, kó:utaR, klá:duc, klá:du, krn.'ic, ná.'glezan?, pó:uan 'ponev'. Taki samostalniki imajo ob sebi v I, T mn. levi pridevniški prilastek ženskega spola, prav tako je tudi povedek v ženskem slovničnem spolu, npr. lé:pe kla:duca smo dé:lal, te: na:gležna nt:so ble za usa:g:a, lé:pe xle:va so pogoRé:le.«
5	Gradivo glej pod točko 3.
6	Govora v Čaneboli in Mažerolah glede na glasovne in naglasne značilnosti po novem uvršča v nadiško narečje (Ježovnik v pripravi).
248
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Podoben pojav se opaža tudi v okolici Radovljice (Škofic, ustno).
Opažamo, da pojav zajame tako samostalnike moškega kot ženskega spola, tako v lastno- kot občnoimenski leksiki, in da ima isti samostalnik lahko dve množinski obliki: »navadno« in »skupno/kolektivno« ter da samo pri slednji poleg končnice -a pride do metatonije in popolne izenačitve z obliko samostalnikov srednjega spola; ker pa so ti v množini feminizirani - ne glede na obliko - se ob njih pojavljata pridevnik in deležnik na -l v ženski obliki, celotna zveza pa je v ženskem slovničnem spolu.
3 Bovško gradivo
Zbrano gradivo z Bovškega7 potrjuje, da v množini tudi za ženski in v manj primerih za moški spol v lastnih imenih, ne pa tudi v občnih, pri samostalniku obstaja s srednjim spolom izenačena oblika, ki pomeni celoto istovetnih delov, tj. skupno ime; po vzoru Ciela (celotno pobočje nad Ravnami) : Ce.io (manjša vzpetina nad Kal-Kori-tnico) tudi npr. Ledina (več ledin skupaj): Ledina, Zajkna ledina, Te ma.ia Zajkna ledina, Fli:pčuwa ledima ali La:sca (več lazcev skupaj): Pd:welnu La:sc itd.; toda: Ied ledina - Imn ledime, Ied la:sc - Imn la:sce. Gradivskih potrditev je veliko, saj se vsa obravnavana imena uporabljajo za opis večjih območij, ki se delijo na več parcel, bodisi po lastnikih bodisi na drug način na manjše parcele, te pa lahko še na manjše: npr. Ska:la se delijo na ruremje Ska:la in Spuodnje Ska:la, ta pa še nadalje na več deset manjših s svojimi ledinskimi imeni, znanimi le še redkim starejšim domačinom; Pulica sestavljajo ledinska imena Ne Kecuonuwe puote, Riešec, Stična, Sdruokepca, Skgrbima, U lieške; La:sca se delijo po lastnikih parcel na Ru:scu La:sc, Cvi:tsrju La:sc, Pa:welnu La:sc in Tgro.necu La:sc; Du:ye ni:wa (današnje bovško letališče, ime se je ohranilo), Diela, Ledima, Meja (Kal-Koritnica) in Nipca (Kal-Koritnica) so (bila nekoč) razdeljena na številne njive, ki so pripadale različnim domačinom, kar je razvidno tudi iz starih fotografskih virov (gl. npr. slikovno gradivo v lasti Goriškega muzeja); ledinsko ime Brieza (gozdnato pobočje pod bovškim letališčem) je skupno ime za drevesa.
V lastnoimenskem gradivu (ledinska imena) je končnica -a v množini - in s tem skoraj popolna izenačitev s samostalniki srednjega spola (čelo: Ciela, rdmjuwe kuri:ta, Mdčkuwe jama (Plužna) - Bovec) - prisotna pri naslednjih samostalnikih:
a) izvorno moškega spola:
del: Imn Diela, Rmn 'sem z Diel, Tmn 'dou ne Diela, Mmn do.ie ne Dielex; kobaca-dec (lahko tudi: kobacadica): Imn Kubeca:tca, Rmn 'dou s Kubecaitc, Tmn yo:re ne Kubeca:tca, Mmn yo:re ne Kubeca:tcex; lazec: Imn La:sca, Rmn 'dou z La:sc, Tmn yo:re u La:sca, Mmn yo:re u La:scex;
7 Gradivo zbrala Mija Bon, 2014-18. Informatorji: K. B., roj. 1936; S. B., 1927-2016; A. Č., roj. 1945; A. M. M., roj. 1932; A. M., roj. 1932; D. M., roj. 1932; E. P., roj. 1951-2018; M. P., roj. 1943; M. S., roj. 1938.
Mija Bon, Vera Smole: Narečna sprememba nekaterih samostalnikov moškega in ženskega spola v množini 249
b) ženskega spola:
brajda: Imn Brajda; breza: Imn Brieza; črča: Imn Carča; črnelica: Imn Carnieuca; daber: Imn Da:bra; kračica: Imn Kračca; ledina: Imn Ledima, Rmn 'tem z Ledin, Tmn 'ta ne Ledina; Mmn 'tem ne Ledi:nex; meja: Imn Meja (Kal-Koritnica), Rmn 'yor z Mej; Tmn 'dou u Meja; Mmn 'dou pu Mejex; njiva: Imn Du:ye ni:wa, Rmn 'tem z Du:zex ni:u; njivica: Imn Nipca (Kal-Koritnica), Rmn 'sem z Ni:pc; Tmn Ha ne Ni:pca; Mmn 'tem ne Nipcex; pečica: Imn Pejčca, Tmn 'ta ne Pejčca, Mmn 'tem ne Pejčcex; planjica: Imn Plajnca; polica: Imn Puli:ca, Rmn 'sem s Puli:c, Tmn 'ta ne Pulica; Mmn 'tem ne Puli:cex; skala: Imn Ska:la, rurenje Ska:la, Spuodnje Ska:la; skalica: Imn Ska:lca; vodenica: Imn We:denca.
Novejše gradivo iz Bovca in okolice izkazuje podobno stanje kot v Kropi (Škofic, v pripravi), le da so množinske oblike z -a žive le v lastnih imenih,8 metatonija ni vedno prisotna in lahko variira v različnih oblikah istega samostalnika (prim. npr. del, ledina), kar bi lahko bilo mešanje z oblikami »navadne« množine. Ni pa mešanja srednjih (= moških) končnic z ženskimi v mestniku in orodniku, oziroma je zaradi enakega razvoja nenaglašenega i in a v polglasnik v notranjih zlogih to zabrisano.
Ker pa se je srednji spol feminiziral, so ta imena v ženskem slovničnem spolu, kot ga izkazujejo pridevniške in glagolske oblike:
njiva: Du:ye ni:wa so belvke. - Du:ye ni:wa so miele ni:wepried. - So di:al ne 'fet 'v najem' tie Du:ye ni:wa. - Du:ye ni:wa so du:ye an ra:une. - So blie use ubdielene, ne vtem, Ča 'čigave' so blie, ud usa:cya en kuos.
lazec: La:sca lieta nezaj ni:so blie pura:ščene, se je steklo 'yor u La:scex, u'sak sojo parce:lo. La:sca so rezde:ljene.
del: Diela so sriednje beluke. - Diela so blie rezde:ljene. 4 Zaključki
1) Po doslej zbranem gradivu se množinske samostalniške oblike na -a tudi za ženski in moški spol najpogosteje pojavljajo v severozahodnih govorih gorenjskega narečja, kjer je očitno središče tega pojava, saj zajame tako občno- kot lastnoimensko leksiko. Manjša pogostost v skrajnih severnih govorih Dovja in Mojstrane, redki ostanki v koroškem ziljskem kranjskogorskem podnarečju in še redkejši v ziljskih govorih Kanalske doline, omejitev na lastnoimensko leksiko v primorskih obsoškem (v drežniškem še samo na samostalnike ženskega spola) in vzhodnih govorih nadiškega narečja (v slednjem z ostanki tudi v občnoimenski
8 Informatorka označi obliko z -a za napačno: »Du:ye ni:wa so miele ni:we pried, ne ni:wa.« - Dolge niva so imele njive pred, ne niva. (fonetično poknjižen zapis) Osamljen primer iz Bavšice xi:ša 'skupina hiš' (Kenda-Jež 2011: 153) pa kaže, da je (bil) pojav take tvorbe skupnih imen v bovškem govoru morda nekoč prisoten tudi v občnoimenski leksiki.
250
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
leksiki) ter ostanki v južnih govorih terskega narečja, rovtarskem tolminskem in cerkljanskem narečju v občnoimenski leksiki pričajo o morebitni večji prostorski razširjenosti tega pojava v preteklosti.
2)	Pojav je prisoten na območju, kjer je srednji spol v ednini in dvojini ali ohranjen ali maskuliziran (predvsem gorenjski govori), v množini pa feminiziran, pri čemer je samostalniška oblika za srednji spol ohranjena, tip velike mesta so lepe.
3)	Nekateri avtorji kljub pridevniku in glagolskim oblikam v ženskem spolu samos-talniškim oblikam s končnico -a - ne glede na izvorni spol - določajo srednji spol.
4)	Stopnja sovpada samostalnikov ženskega in moškega spola v množini z obliko za srednji spol v obravnavanih (tonemskih) narečjih ni enaka: v središču pojava, tj. v tako opredeljenih gorenjskih govorih, pri akutiranih osnovah v ednini pride do metatonije (zamenjave s cirkumfleksom), značilne za srednji spol, proti zahodu ta slabi: v bovškem govoru ni več dosledna, v nadiških in terskih je sploh ni.
5)	Avtorji, ki pojav razlagajo (Čop, Šekli, Steenwijk, Škofic), ga uvrščajo med oblikoslovne pojave, hkrati pa poudarjajo, da imajo tako končnico samostalniki, ki pomenijo skupno ime, torej naj bi končnica -a samostalnikom dajala določen pomen,9 saj obstajata dve množinski obliki: »navadna« in »skupna/ kolektivna«. Toda: skupna imena se tvorijo z besedotvornimi morfemi, zato je ta -a (ali rezijanski -e) enako, če ne še bolj upravičeno besedotvorni morfem za tvorbo skupnih imen, ki pa je bil v slovnicah zaradi svoje narečnosti spregledan. Vzorec je v narečnih govorih obstajal pri samomnožinskih samostalnikihjetra, pljuča, usta, vrata (morda so te oblike imele večji vpliv na primorska narečja brez metatonije) in se naslonil na množinsko obliko za srednji spol, z metatonijo akutiranih osnov v ednini. Kasneje je vse samostalnike srednjega spola zajela feminizacija, ki pa oblikovno pri samem samostalniku ni izražena.
Viri in literatura
Mija Bon, 2015: Ledinska in hišna imena v Bovcu: Diplomsko delo. Mentor: M. Šekli. Ljubljana: FF.
Dušan Čop, 1983: Imenoslovje Zgornjesavskih dolin: Doktorska disertacija. Mentor:
F. Bezlaj. Ljubljana: FF. Dušan Čop, 1985/86: Zapisovanje krajevnih in gorskih imen v strokovnih publikacijah
(nekaj kritičnih opomb). Jezik in slovstvo 31/7. 227-36. Dušan Čop, 1995: Jezikovne in imenske značilnosti okrog Krope in v dolini Lipnice. Kroparski zbornik: Ob 100-letnici Plemena (1894-1994). Ur. V. Štekar-Vidic. Kropa: Tovarna vijakov Plamen, Radovljica: Občina. 190-97.
9 Za konstruktivni pogovor na tem mestu velja zahvala Mateju Šekliju.
Mija Bon, Vera Smole: Narečna sprememba nekaterih samostalnikov moškega in ženskega spola v množini 251
Helena Čujec Stres, 2010: Slovar zatolminskega govora 1 od A - O. Zatolmin: Stres inženiring.
Rok Dovjak, 2011: Srednji spol samostalnikov na -e v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA): Diplomsko delo. Mentorica: V. Smole. Ljubljana: FF.
Sara Drnovšek, 2009: Ledinska imena v Drežnici: Diplomsko delo. Mentorica: V. Smole. Ljubljana: FF.
Janoš Ježovnik, ustno.
Karmen Kenda-Jež, 1987—: besedilno gradivo za Slovar cerkljanskega narečja. Tipkopis, osebni arhiv Karmen Kenda-Jež.
Karmen Kenda-Jež, 2011: Opis narečnega govora. V: Barbara Ivančič Kutin, 2011: Živa pripoved v zapisu: kontekst, tekstura in prekodiranje pripovedi Tine Kravanja iz Bavšice. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 143-55.
Karmen Kenda-Jež (s sodelovanjem Roberta Grošlja in Vere Smole), 2016: Govorjena besedila iz Lipalje vasi. V: Lipalja vas in njena slovenska govorica. Ljubljana -Ukve: Založba ZRC, ZRC SAZU. 19-90.
Tine Logar, 1989: Gorenjsko narečje. Enciklopedija Slovenije 3: Eg-Hab. Ljubljana. 278-79.
Tom M. S. Priestly, 1984a: O popolni izgubi srednjega spola v selščini: enodobni opis, Slavistična revija 32(1). 37-47.
Tom M. S. Priestly, 1984b: O popolni izgubi srednjega spola v selščini: raznodobna rekonstrukcija. Slavistična revija 32/4. 357-72.
Vera Smole, 2006: Lingvogeografska obdelava spola v ednini: samostalniki srednjega spola na -o v slovenskih narečjih = A geolinguistic examination of gender in singular : neuter nouns in -o in Slovenian dialects. Slovensko jezikoslovje danes = Slovenian linguistics today 54/4. Ur. A. Vidovič-Muha. Ljubljana. 125-36, 491-503.
Han Steenwijk, 1999: Grammatica pratica resiana: il sostantivo. Padova: CLEUP.
Matej Šekli, 2006: Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici: Doktorska disertacija. Mentorica: A. Šivic-Dular. Ljubljana: FF.
Matej Šekli, 2008: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Jožica Škofic, 1996: Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem: Doktorska disertacija. Mentor: T. Logar. Ljubljana: FF.
Jožica Škofic, v pripravi: Krajevni govor Krope, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Henrik Tuma, 1929: Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubljana: SPD.
Summary
The dialectal gender-morphology phenomenon - i.e., the morphological change of some nouns of masculine and feminine gender in the plural with collective meaning, as it has been interpreted by different scholars - is nothing less than, or even primarily, a matter of word-formation. -A is thus a word-formational morpheme that forms collective names from feminine, masculine, and even neuter nouns. The form (at least partly) corresponds with the plural of
252
Slavisticna revija, letnik 67/2019, st. 2, april-junij
neuter nouns in general as well as in proper nouns, such as Ciela (whole slope above the plain Ravna) : Ce:lo (peak above Kal-Koritnica) and Ledi:na (more fallow land together) : Ledi:na, Zajkna ledi:na etc. or La:sca (more smaller cleared woodland together): Pa:welnu La:sc etc.; but: Nsg ledi:na - Npl ledi:ne, Nsg la:sc - Npl la:sce (Bovec). In some northwestern Slovene dialects, with the center of the phenomenon in northwestern Upper Carniolan local dialects, there is also feminization of the neuter in the plural - e.g., velike mesta so lepe, wherein the noun retains its neuter gender form, which led some scholars to a mistakenly gender determination. That the phenomenon was in the past probably more extensive is shown by its different degrees of vitality in the places it appears.
UDK 811.163.6'282.2'366.52
Tjaša Jakop
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša tjasa.jakop@zrc-sazu.si
MASKULINIZACIJA IN FEMINIZACIJA V SREDNJESAVINJSKEM NAREČJU
Krajevni govor Ložnice pri Žalcu spada v srednjesavinjsko narečje štajerske narečne skupine. V prispevku je predstavljeno narečno oblikoslovje samostalnikov srednjega spola v tem srednjesavinjskem govoru, primerjalno s knjižnim jezikom in nekaterimi drugimi okoliškimi štajerskimi govori. Tipologija samostalniških oblik je prikazana s primeri sklanjatev glede na sklanjatveni vzorec.
Ključne besede: narečno oblikoslovje, samostalnik, maskulinizacija in feminizacija srednjega spola, srednjesavinjsko narečje
The article presents the morphological structure of the neuter nouns in the Central Savinja dialect as spoken in the village of Ložnica pri Žalcu (Styrian dialect group). The article highlights the morphology of neuter nouns and draws a comparison between Standard Slovene and some other (western) Štajerska (Styrian) micro-dialects. The typology of noun forms is presented in the samples according to declination type.
Keywords: dialect morphology, neuter nouns, masculinisation and feminisation of neuter, Central Savinja (Styrian) dialect
1	Uvod
Naselje Ložnica leži kilometer in pol severno od bližnjega upravnega središča Žalec, v osrčju Spodnje Savinjske doline (na prehodu iz ravnine Spodnje Savinjske doline v Ložniško gričevje), na obeh bregovih regulirane rečice Ložnica, po kateri je vas dobila ime. Zaradi lege kraja ob glavni prometnici Celje-Ljubljana se ložniški govor hitro spreminja, prav tako pa lahko opazimo medsebojna jezikovna prepletanja.
2	Srednjesavinjsko narečje
Srednjesavinjski govori v preteklosti niso bili podrobneje raziskani, zato pred avtoričinim delom (do 2001) ni na razpolago prav veliko literature (prim. Logar, 1968; Zorko, 1999). Tudi v Logarjevih Slovenskih narečjih (1993) ali v Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA, 1981) srednjesavinjsko narečje ni zastopano oz. posebej predstavljeno. Ložniški govor je prvi opisal domačin Viljem Kralj, ki je kot Logarjev študent v svoji diplomski nalogi leta 1961 govor natančno raziskal in ga naslednje leto (1962) zapisal še po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA).
254
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
2.1 Glasoslovje
Srednjesavinjsko narečje, kamor spada tudi govor Ložnice pri Žalcu, je v narečjeslovni literaturi na podlagi glasoslovnih značilnosti opredeljeno kot izrazito gorenjsko-štajersko prehodno narečje, na drugih jezikovnih ravninah pa večjih raziskav pred avtoričinim delom (Jakop 2001a, 2001b, 2003, 2016a in 2016b) ni bilo. Kot vsi štajerski govori je izgubil tonemsko nasprotje. Kvantitetno nasprotje se še ohranja: samoglasniki so torej dolgi ali kratki, dolgi so lahko le naglašeni, kratki pa naglašeni ali nenaglašeni, vendar je zaradi daljšanja kratkih naglašenih samoglasnikov v zadnjem ali edinem besednem zlogu - npr. 'kuo:š - in krajšanja dolgih - npr. 'miza - opaziti težnjo po odpravi relevantnosti dolžine. Značilno je tudi, da se kratki naglašeni samoglasniki, zlasti i in u, ne nahajajo le v zadnjem ali edinem zlogu, kot je to značilno za knjižni jezik in osrednja narečja, temveč tudi v nezadnjem. Poleg splošnoslovenskih naglasnih premikov sta v govoru izvedena še umik na prednaglasna e, o in na prednaglasni polglasnik: 'kuo:sa, 'sie:stra in 'mie:gla.
Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov je maonoftongično-diftongičen in vsebuje 7 fonemov, i:, éi/e:, ie:, a:/ái, uo:, ó:/o: in u:, sistema kratkih samoglasnikov pa imata po 6 fonemov: naglašeni so i, e, a, o, u in a, nenaglašeni pa i, e, a, o, u in a. Dolga i in u sta - razen v nekaterih položajih - prešla v sistem kratkega vokalizma. Soglasniški sistem je nastal po posameznih posebnih razvojih: l je otrdel v l, npr. pó:le 'polje', govori se samo srednji l;1 n je za samoglasniki izgubil nazalnost in se zlil z etimološkim j, npr. s'vija 'svinja', ob soglasniku pa je lahko tudi otrdel v n: npr. 'lukna 'luknja'. Skupini čre-, žre- sta večinoma ohranjeni, npr. č're:šja 'češnja' ali ž'rebe. Skupina šč se je asimilirala v š, npr. k'le:še 'klešče'. Primarni skupini tl, dl sta se asimilirali v l, npr. 'vilce, sekundarni skupini tl, dl pa sta večinoma ohranjeni: padla.
Na glasoslovni ravnini2 tako ložniški govor kot celotno srednjesavinjsko narečje ohranja značaj prehodnega narečja, kar dokazujejo naslednje ugotovljene značilnosti: krajšanje vogelnih dolgih samoglasnikov i in u (/i:/ in /u:/ > /i/ in /u/), ki se je iz zgornjesavinjskih govorov prek Vranskega razširilo tudi v ložniški govor, npr. 'xiša, 'luža; a-jevska refleksacija dolgega polglasnika, npr. 'ma:ša in e-jevska refleksacija kratkega naglašenega polglasnika, npr. pie:s; s'tie:za; sovpad dolgih e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov v (zelo) ozka monoftonga e:/é: oz. o:/ó:3 toda diftonga ie: in uo: za umičnonaglašena e in o, npr. Sie:stra, 'kuo:sa.4 Odmik od gorenjskih v smeri štajerskih razvojnih teženj se kaže v podaljševanju slovenskih kratkih samoglasnikov v edinem besednem zlogu in umiku naglasa z vsake končne kračine v večzložnicah, npr. Cegan, 'uo:trok/'vatrok 'otrok', puo:plat 'podplat', in pri ohranitvi dolgega končnega naglasa, npr. zla'tó:.
1	Za razliko od zgornjesavinjskega narečja, ki uporablja še mehčani in trdi l.
2	Podrobneje je glasoslovje obravnavano v fonološkem opisu tega govora (Jakop 2001b).
3	To je sicer značilno za gorenjsko narečje.
4	Enako kot v zgornjesavinjskem in posavskem narečju.
Tjaša Jakop: Maskulinizacija in feminizacija v srednjesavinjskem narečju
255
2.2 Oblikoslovje
Oblikoslovje srednjesavinjskega (ložniškega) govora so poleg širše slovensko razširjene težnje po odpravi srednjega spola (feminizacija ali maskulinizacija nevter,5 pri čemer je prvo značilno bolj za štajerska, drugo pa za gorenjska narečja) in izenačenju dvojinskih oblik z množinskimi pri ženskem spolu in feminiziranimi samostalniki nekdaj srednjega spola - npr. d've: 'valke ga'ra:že in d've: g'nile jaipke - zajele spremembe, sprožene z izgubo tonemskih nasprotij in novejšim, vsaj delnim izgubljanjem kolikostnih nasprotij. Spremembi narave in kolikosti naglasa se pogosto pridružijo še naglasni premiki - v srednjesavinjskem govoru je to umik z vsake končne kračine v večzložnicah -, kar daje pogoje za posplošitev naglasa z osnovne (tj. imenovalniške) oblike na vse ali večino oblik iste pregibne besede (morfologizacija naglasa) in s tem odpravo najprej končniških, npr. 'dieiš 'die:ža, Čieibar Čieibra, in postopoma še mešanih naglasnih tipov, npr. 'žie:na 'žie:ne 'žie:ni, toda 'no:č noči 'nuo:či.
Poleg posploševanja ene osnove k vsem oblikam je prišlo tudi do posploševanja i-jevskih sklanjatvenih končnic (-im in -ix6) v D/O in M dvojine in množine vseh samostalnikov, naglašenih na osnovi, npr. b'ra:tim/z b'ra:tim, par b'ra:tix; (z) 'žiemim, par 'žie:nix; (pred) 'me:stim, u 'me:stix, (s) te'le:tim, par te'le:tix, s tem pa tudi do izenačitve s pridevniškimi in zaimenskimi končnicami, npr. muojim sta're:jšim b'ra:tim in sieistrim, iz že'le:znim š'ta:ygim, z 'le:pim dek'le:tim.7
3 Samostalniki srednjega spola
Samostalniki srednjega spola so med vsemi samostalniki najbolj podvrženi menjavi spola (samostalnik srednjega spola se lahko sčasoma maskulinizira ali feminizira). Spremljanje njegovega razvoja v slovenskih narečjih je torej zelo zapleteno in težavno. Prehajanje iz srednjega v moški (maskulinizacija) ali ženski spol (feminizacija) oz. izenačitev oblik srednjega spola z oblikami moškega in/ali ženskega spola je med drugim odvisna tudi od števila (več v Jakop 2008: 57>). Sprememba spola namreč ne zajame vseh besed, niti ne vseh sklonov in števil, v nekaterih govorih pa prihaja tudi do mešane rabe in prikritega spreminjanja spolskega sistema. Pomembna so tako pogostnost rabe kot tudi števnost samostalnikov (gl. še Smole 2006: 132-133).
Analiza samostalnikov srednjega spola je v članku obdelana po metodologiji, izoblikovani pri obravnavi narečnega oblikoslovja, ki temelji na sodobni obravnavi
5	Maskulinizacija je ujemanje samostalnikov (nekdaj) srednjega spola z moško sklanjatvijo, feminizacija pa ujemanje samostalnikov (nekdaj) srednjega spola z žensko sklanjatvijo. Tine Logar (1974: 113) meni, da tako maskulinizacija in feminizacija srednjega spola kot tudi popolna ali delna izguba dvojine v nekaterih narečjih izvirajo iz obdobja ok. 17. stoletja. Vendar se ti pojavi kažejo že v besedilih 16. stoletja.
6	V celjskem pogovornem jeziku imajo v M dvojine in množine samostalnikov ženskega spola končnico -ax: ob ne'deilax, par 's(i)eistrax, po gos'ti:lnax.
7	Ravno obratno pa se je v srednještajerskih govorih v D/O dvojine in množine samostalnikov moškega, ženskega in srednjega spola posplošila končnica -am: b'raitam, 'seistram in te'le:tam, v M dvojine in množine samostalnikov moškega in srednjega spola pa se je namesto končnice -ix posplošila končnica -ax: f 'caijtax, na v'raitax - kot pri samostalnikih ženskega spola: ub ne'deiilax.
256
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
oblikoslovja in oblikoglasja slovenskega knjižnega jezika. Vsi vzorci so ponazorjeni z obsežnim besednim narečnim gradivom. Članek se opira na narečno gradivo, ki ga je zbrala avtorica. Zbiranje gradiva je najbolj intenzivno potekalo v letih 1999-2001, in sicer z metodo snemanja prostogovorečih pripovedi starejših informatorjev (rojenih od leta 1915 do 1949) in z metodo terenske ankete (gramatični del vprašalnice za SLA) pri informatorjih vseh treh generacij (rojenih od leta 1922 do 1990). V opombah pod črto so podani komentarji, ki opozarjajo na generacijsko in/ali pogostnostno rabo obstoječih dvojnic ter njihovo rabo v primerjanih srednjesavinjskih govorih, v celjskem pogovornem jeziku8 in govorih sosednjega srednještajerskega narečja.9
Oblikoslovne značilnosti govora se večinoma skladajo s knjižnim jezikom; razlike so predvsem v posameznih sklonskih morfemih oz. končnicah, največ zaradi raznih jezikovnih analogij in poenostavitev. Pri samostalniku ni ohranjenih vseh spolov, saj so se samostalniki srednjega spola maskulinizirali in/ali feminizirali in se sklanjajo po moški in/ali ženski sklanjatvi.10
4 Sklanjatve samostalnikov srednjega spola
Prehod samostalnikov izvorno srednjega spola v moški (maskulinizacija) ali ženski spol (feminizacija) je znan pojav v slovenskih narečjih. Ramovš je poudaril (1952: 79), da je sprememba spola »najprej glasoslovnega in šele potem morfološkega značaja (maskulinizacija, feminizacija nevter)«. Po Ramovšu (1952: 36-37) je maskulinizacija v štajerski narečni skupini zajela vso Savinjsko dolino do črte Paka-Polzela-Dobrna (tj. srednjesavinjsko narečje) in celjski okraj do Šmarja pri Jelšah (tj. zahodna polovica srednještajerskega narečja).
V srednjesavinjskem narečju so se samostalniki srednjega spola v ednini maskulinizirali, npr. 'dé:l 'delo', 'lé:t 'leto', 'vin 'vino', redkeje (zlasti v množini) pa tudi feminizirali, npr. jajca 'jajce' in jajce 'jajca', japka 'jabolko' in ja:pke 'jabolka'. Na spol samostalnika kažejo pridevniki, ki so ob teh samostalnikih večinoma moškega spola: na'po:rn/'te:žek 'de.i 'naporno/težko delo','nou ko'ló: 'novo kolo' (in 'no:vi ko'le:si 'nova kolesa'), nas'le:dn 'le:t 'naslednje leto', u'ma:zan 'o:kn/'uo:kn/'vokn 'umazano okno' (in u'ma:zan 'uo:kni 'umazana okna'), frisn/'kisu m'lé:k 'sveže/kislo mleko', 'kuxan 'vin 'kuhano vino', 'lé:p žiu'le:je; 'o:kn je biu 'o:jjen 'okno je bilo odprto'; ko'ri:šče je 'biu na're:t 'kurišče je bilo narejeno', redkeje pa tudi ženskega spola, npr. de'be:la jajca 'debelo jajce', 'duo:bra ja:pka 'dobro jabolko'; 'lé:pe dek'lé:te 'lepa dekleta' ali na
8	Informanti za celjski pogovorni jezik, ki jih je avtorica prispevka intervjuvala, pripadajo srednji generaciji, rojeni od 1965 do 1975.
9	Gradivo za srednještajerski govor Šentvida pri Grobelnem je avtorica prispevka zbirala po vprašalnici za SLA in kot prosto govorjena narečna besedila v letih 2002-2003.
10	Izjema v srednjesavinjskem govoru je Šoštanj, kjer samostalniki ohranjajo srednji spol, npr. čelo, d'ekle ali poazre 'dekle', okno (toda mn. okni), sedlo itd.
Tjaša Jakop: Maskulinizacija in feminizacija v srednjesavinjskem narečju
257
s'ta:re 'le:te 'na stara leta'.11 V dvojini so se samostalniki nekdaj srednjega spola večinoma maskulinizirali, npr. d'va: uo:kna, d'va: te'le:ta. Feminizirani samostalniki so se - kot ženski dvojinski samostalniki - pluralizirali oz. so njihove končnice enake množinskim: d'vé: de'be:le 'jajce - kot d'vé: 'valke 'suo.be. Tudi vsi množinski samostalniki srednjega spola so se izenačili z oblikami ženskega spola, npr. 'jé:tre, p'luče, parse.
Četudi je pri nekaterih samostalnikih končnica za srednji spol ohranjena (govor ohranja inherentni srednji spol), sta levi prilastek in pridevniški del povedka v obliki za moški spol. Takšni so nekateri snovni, skupni in pojmovni samostalniki na -e, ki se večinoma rabijo le v ednini, in še nekateri drugi samostalniki, ki se končujejo na -e: b'rije 'brinje', d'ro:je '(deli) žice',12 ka'meje 'kamenje', ko'reje 'korenje', 'ó:le 'olje', sa'to:uje 'satovje', 'zé:le 'zelje', zd'ra:uje 'zdravje', 'zé:gnaje 'žegnanje', ze'lé:zje 'železo'; xme'lise 'zemljišče, njiva, na kateri raste hmelj', ko'riše 'prostor za kurjenje',13 'lice, 'mó:rje 'morje', ogniše 'ognjišče', 'pó:le 'polje', 'sómce, 'sarce 'srce', stra'niše 'stranišče',14 topo'rise 'toporišče', zna'meje 'znamenje', ziu'leje 'življenje'; samostalniki na -o, ki daljšajo osnovo s -s-: dre'vo:, ko'lo:, te'lo: ali pa se sklanjajo po mešanem na-glasnem tipu: me'so:, ne'bo:, tes'to:. Ti samostalniki so oblikovno še srednjega spola, pomensko pa ne več, o čemer pričajo pridevniki in zaimki ob njih, npr. 'duobar me'so: 'dobro meso', m'lat 'tie:le 'mlado tele', 'tist 'só:nce 'tisto sonce'. Ostanki srednjega spola so vidni samo še v del. -l, pa še tu počasi izginjajo: 'sómce jepotem'né:l 'sonce je po-temnelo', 'só:nce je s'ja:l 'sonce je sijalo', 'kó:k mi bo zd'ra:uje še dopuščal 'kolikor mi bo zdravje še dopuščalo' toda 'sómce se je sk'riu 'sonce se je skrilo', 'sómce je šou za ob'la:ke 'sonce je šlo za oblake'.15 Že Ramovš piše (1952: 35-36): »Maskulinsko formo adjektiva najdemo tudi v primerih, kjer se je formalno obdržala stara, neizpremenjena oblika substantiva: sonce je otemnu, jajce je gniu itd.«
4.1 Prva srednja sklanjatev
Po tej sklanjatvi se sklanjajo vsi obstoječi samostalniki nekdaj srednjega spola; izjema so le posamostaljeni pridevniki. Samostalniki prve srednje sklanjatve se sklanjajo po nepremičnem, premičnem in mešanem naglasnem tipu.
11	Podobno stanje imamo tudi v celjskem govoru, npr. 'o:kn/'uo:kn, ki:su m'le:k, 'ku:xan 'vim; 'o:kn je biu 'o:fjen, toda ja:pka, jajca, pa tudi v srednještajerskem narečju, npr. 'uo:kn, 'a:pn 'apno', m'le:ik, toda 'ja:pka, jajca.
12	Primer: so 'me:l iz d'ro:tja ple'te:ne š'ka:fe 'so imeli iz žic pletene škafe'.
13	Primer: ko'rišeje 'biu na're:t 'kurišče je bilo narejeno'.
14	To je knjižni leksem, narečna oblika je seKre:t.
15	Slednje oblike uporabljajo zlasti mlajši govorci. Kralj (1962) ima samo obliko deležnika za srednji spol, npr. 'so:nceje potem'ne:l 'sonce je potemnelo'. To obliko pozna še Prebold, medtem ko imajo na Polzeli in Vranskem le obliko za moški spol: 'so:ncejepotem'ne:u 'sonce je potemnelo'.
258
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
4.1.1 Nepremični naglasni tip
Tako se sklanja večina samostalnikov nekdaj srednjega spola, ki so se maskulini-zirali in imajo sedaj v I ed. končnico -0 (< -o),16 v R ed. pa -a, ali pa so se feminizirali in imajo sedaj v I ed. končnico -a, v R ed. pa -e. Maskulinizirani samostalniki ohranjajo vsa tri števila, vendar se sklanjatvena vzorca množine in dvojine razlikujeta le v imenovalniški in tožilniški obliki. Sklanjajo se po nepremičnem tipu 1. moške sklanjatve (Jakop 2016a: 649): ed. x'raist, -a, -u, -0, par -u, s/z -am; dv. x'raista, -u, -im, -a, par -ix, s/z -im; mn. x'raisti, -u, -im, -e, par -ix, s/z -im. Kot v 1. moški sklanjatvi ima večina maskuliniziranih samostalnikov v R mn. in dv. nenaglašeno končnico -u (< -ov): i'mé:nu 'imen', 'uo:knu 'oken', pe'ré:su 'peres', s'ré:dstu 'sredstev', nekateri pa imajo tudi ničto končnico (npr. 'mé:st) oz. dvojnice, npr. u'sé:s/u'sé:su.
Samostalnik okno se sklanja tako: ed. 'oikn/'uoikn/'vokn, -a, -u, -0, par -0, s/z -am;17 dv. 'uoikna, -u, -im, -a, par -ix, s/z -im; mn. 'uoikni, -u, -im, -e, par -ix, s/z -im. Tako se sklanjajo še: 'čie:l 'čelo', 'die.bl 'deblo', g'né:st 'gnezdo' (g'né:zda), 'garl 'grlo', k'la:du/k'ladu 'kladivo', k'na:l 'tnalo', ko'lé:n,ls kopit, ko'rit, 'lé:t 'leto', 'mé:st 'mesto', pe'ciu 'pecivo', po'lém 'poleno', po'séistu 'posestvo', pre'diu 'predivo', 'sie:dl 'sedlo', sto'pa:l 'stopalo', šil 'šilo', t'rupl 'truplo' in ž'rie:l 'žrelo' ter samoedninski samostalniki (tj. snovna skupna in pojmovna imena) 'a:pn 'apno',19 b'la:t 'blato', 'dé:l 'delo', m'lé:k 'mleko', 'vin 'vino', ze'lé:s 'železo' in 'žit 'žito'.20
Nekatere besede že v ednini preidejo med samostalnike ženskega spola - 'bieidra 'bie:dre 'stegno', Čré:va č'.ré:ve,21 jajca jajce, japka japke, 'ré:bra 'rébre; sklanjajo se po nepremičnem tipu 1. ženske sklanjatve (Jakop 2016b: 253): ed. 'lipa, -e, -(i), -o, par -0, pod -i; dv./mn. 'lipe, -0, -im, -e, par -ix, s/z -im. Pri feminiziranih samostalnikih so dvojinske oblike enake množinskim, ker so samostalniki ženskega spola bolj nagnjeni k pluralizaciji in so se v srednjesavinjskem narečju pluralizirali, npr. d've: 'žie:ne (Jakop 2016b: 251), tako tudi d've: japke itd. Samostalnik rebro se sklanja tako: ed. 'réibra,22 -e, -i, -o, na -i, z -o; dv./mn. 'réibre, -0,23 -im, -e, na -ix, s/z -im. Ženskega spola so tudi množinski samostalniki, ki se sklanjajo po 2. ženski sklanjatvi, npr. 'darve 'daru, 'jé:tre 'jé:tar, o'ča:le o'ča:l,24p'lučep'luč, 'parse 'pars, 'uste
16	Samostalniki srednjega spola se v ednini maskulinizirajo, če se -o popolnoma reducira (*- o > -0); gl. še Smole (2006: 130).
17	Če se osnova samostalnika končuje na zvočnik (npr. /n/), ti zvočniki v I/T ali M ed. postanejo zlo-gotvorni (> n).
18	Primer: kolein jo je tut 'buoilu 'tudi koleno jo je bolelo'.
19	Primer: 'aipn je 'lužnat 'apno je lužnato'.
20	V večini govorov sosednjega zgornjesavinjskega narečja je srednji spol ohranjen, saj je *-o le deloma reduciran v -a (*-o > -a), verjetno preko vmesnega -u (Solčava: 'o.kna, Spodnje Kraše: 'vaikna in Mozirje: uakno) in vzhodni govori srednještajerskega narečja (npr. Zadrže: 'uoiknu in Dobovec: uokno).
21	Samostalnik 'črevo' ne daljša osnove.
22	Samostalnik rebro se je v srednjesavinjskem narečju v glavnem feminiziral, ponekod pa je prišlo tudi do maskulinizacije, npr. Prebold: 're:bar.
23	Če se osnova samostalnika končuje na soglasniško skupino nezvočnika in zvočnika r, se v ednini in množini pred ničto končnico vriva polglasnik ali a, npr. 'reibar (Red).
24	Ta oblika je knjižna, pogosteje se uporablja narečna špeigli 'očala'.
Tjaša Jakop: Maskulinizacija in feminizacija v srednjesavinjskem narečju
259
'ust, v'ra:te/v'rä:te2S v'ra:t:26 v'raite, -0, -im, -e, na -ix, z -im; 'jéitre, -0,27 -im, -e, na -ix, z -im; 'darve, -0 ('daru), -im, -e, na -ix, z -im.
Nekaj samostalnikov se je v ednini maskuliniziralo (čeprav lahko ohranjajo inherentni spol), v dv. in mn. pa feminiziralo: k'rilo k 'rile 'ptičje krilo', 'le:t 'leite, mamilo ma'mile in tudi nekateri samostalniki na -vo, ki imajo v I/T mn. končnico -e, npr. gospo 'da:rstve 'gospodarstva', po 'se:stve 'posestva'. Tako se npr. samostalnik leto v ednini sklanja po vzorcu za 1. moško sklanjatev, v dv. oz. mn. pa po 1. ženski sklanjatvi. Samostalnik leto ima torej moške in ženske oblike: 'e:n 'le:t: dve:, t'ri 'lé:te:2S ed. m. sp. le:t, -a, -u, -0, ob - 0/u, med -am; dv./mn. ž. sp. le:te, -0, -im, -e, u -ix, z -im/-am.
V nepremični naglasni tip se uvrščajo tudi maskulinizirani samostalniki, ki imajo v I ed. naglašeno končnico -o, v odvisnih pa daljšajo osnovo s -s-: dre'vo:, ko'lo:,pe'ro:,29 te'lo:, u'xoi. V R mn. imajo samostalniki lahko tudi končnico -0, npr. u'séis. Samostalnik uho se sklanja tako: ed. u'xoi, u^éisa, u^éisu, u'xoi, par u^éis, z u^éisam; dv. u^éisa, -(u), -im, -e, par -ix, z -im; mn. u^éisi, -(u), -im, -e, par -ix, z -im.
Samostalnik oko se v mn. sklanja po 2. ženski sklanjatvi (Jakop 2016b: 257: kos'ti, kos'ti, kos'téim, kos'ti, na kos'téix, s kost'mi (dv./mn.)): ed. o'koi,30 o^éisa, otéisu, o'koi, par o^éis(u), z o^éisam; mn. o'či, o'či,31 o^éim, o'či, par o^éix, z z o'čmi. Samostalnik drevo, ki se v štajerskih narečjih feminizira, v srednjesavinjskem narečju v ednini ohrani končnico srednjega spola, npr. 'e:n dre'vó:,32 v dvojini in množini pa se tudi končnica maskulinizira: d'va: dre'vé:sa, t'rije dre'vé:si. V govoru se rabi še edninska (neštevna) oblika d'reiuje 'drevje'.
4.1.2 Premični naglasni tip
Samostalnikov, ki se sklanjajo po premičnem naglasnem tipu, je v govoru več kot v knjižnem jeziku. Nekateri samostalniki imajo namreč v I ed. naglas na osnovi in ne na končnici kot v knjižnem jeziku. Ti samostalniki so prešli v premični naglasni tip po umiku naglasa s končne kračine: 'dieikle dek'lé:ta,33 ž'rebe/ž'rie:be zre'béita. Tako
25	Drugo obliko uporabljajo zlasti starejši govorci; Kralj (1962) ima samo obliko z zaokroženim a.
26	Enako velja za srednještajersko narečje ('je:tre,p'lu:če, 'u:ste, v'ràite) in celjski pogovorni jezik ('je:tre, p'lu:če, U:ste, v'ra:te).
27	Če se osnova samostalnika končuje na soglasniško skupino nezvočnika in zvočnika r, se v ednini in množini pred ničto končnico vriva polglasnik, npr. jè:tar (Red).
28	Corbett (1991: 67) imenuje take samostalnike »double, multiple gender nouns«, tj. večspolske besede, ko se samostalniki nekdanje srednjega spola uporabljajo enkrat v moški, drugič v ženski obliki. Že Tesnière (1925: 170) je ugotavljal, da je leto najbolj konservativen samostalnik, saj v večini narečij ohrani pravilne razvojne reflekse praslovanske končnice.
29	Primer za R ed.: Izu'sa:jgape're:sa jezag'na:la 've:npo'ga:qka. Medtem ko je v govoru Ložnice oblika O dv./mn. spe'rè:sim, imajo na Vranskem poleg te še različici is pe'rè:sam/is pe'rè:si.
30	Uporablja se tudi oblika ženskega spola (na -ka): 'učka, d've: 'učke (1. ženska sklanjatev).
31	Toda: 'Ma: poun 'kurjix o'če:s.
32	Ti samostalniki so oblikovno še srednjega spola, pomensko pa ne več, o čemer pričajo pridevniki in zaimki ob njih.
33	Med mlajšo generacijo je v rabi izraz punca.
260
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
se sklanjajo maskuliniziranu samostalniki srednjega spola, ki v sklanjatvi podaljšujejo osnovo s -t- ali -n- in se v dvojini in množini sklanjajo po tipu x'ra:st (gl. 4.1.1). V D ed. imajo nekateri samostalniki poleg ničte končnice lahko tudi končnico -u (< -ov), npr. bre'méinu 'bremenu', vre'méinu 'vremenu'). Samostalnik seme se sklanja tako: ed. 'séime, se'méina, se'méin, 'séime, par se'méin, s se'méinam; dv. se'méina, se'méin,34 -im, -a, par -ix, s -im; mn. se'méini, -0, -im, -e, par -ix, s -im. Tako se sklanjajo še b'rieime, 'tieime in v'rieime. Samostalnik ime in vime pa se kot v knjižnem jeziku sklanjata po nepremičnem naglasnem tipu: i'mé: i'méina in 'vime 'vimena.
Samostalnik tele se sklanja tako: ed. 'tieile, te'léita, te'léit(u), 'tieile, par te'léit(u), s te'léitam dv. te'léita, -(u), -im, -a, par -ix, s -im; mn. te'leiti, -(u), -im, -e, par -ix, s -im. Tako se sklanjajo še samostalniki, ki pomenijo mlada bitja, npr. ž'rebe/ž'rieibe zre'béita, 'pese 'piščanec' 'pe'séita ipd., medtem ko ima samostalnik dekle - narečno 'dieikle35 - v dv./mn. feminizirane oblike in se sklanja po 1. ženski sklanjatvi: dek'léite (I/T)36 dek'lé:t (R) (z) dek'lé:tim (D/O)par dek'lé:tix (M). Maskulinizirani samostalniki imajo lahko v ednini še podspol živosti. Primer: 'Eiyga te'léita je 'méila.
4.1.3 Mešani naglasni tip
Po tem tipu se sklanjajo maskulinizirani samostalniki srednjega spola, ki se v O ed. končujejo na naglašeni končnici -o ali -e. Naglas na končnici imajo le v I, R in T ed.; večina teh samostalnikov pa pozna le edninske oblike. Samostalnik seno se sklanja tako: se'noi, se'nai, 'sieinu, se'noi, u 'siein, s 'sieinam. Tako se sklanjajo še samostalniki bla'goi, me'soi, ne'boi,31 pro'soi, sreb'roi, tes'toi in zla'toi. Samostalnik srce je po umiku naglasa s končne kračine v I ed. in po posplošitvi osnove prešel v nepremični naglasni tip (gl. 1.1): 'sarce 'sarcapar 'sarc3
4.2 Četrta srednja sklanjatev
Po tej sklanjatvi se sklanjajo redki posamostaljeni pridevniki, tako npr. hudo, ki se v posamostaljeni obliki uporablja zlasti v stalnih reklih: Velik 'xudga sn 'mogla s'kóiz 'dait. V govoru najdemo še podobne primere: Smo dobil 'suykopa 'bé:u k'ruxpa juxopa kej 'ta:ga fajyga. Tako se sklanja tudi nekaj krajevnih imen, npr. V'ra:nsko/U'ra:nsko U'ra:nskiga u V'ra:nskim, Lašk La:škiga u La:škim (Med), iz Ve'le:jga 'iz Velenja'.
34	Na Vranskem najdemo v teh primerih u-jevsko končnico (se'meinu), razlikujeta pa se tudi končnici za D in O dv. in mn. (-am: se'me:nam).
35	V srednjesavinjskem narečju se za 'dekle' rabi tudi beseda pozre, ki jo najdemo tudi v Vojniku in Podgradu pri Celju, v Kasazah ali v Šoštanju, pomeni pa 'dekle med 13. in 14. letom', torej nedoraslo žensko. Na terenu v okolici Laškega se za pomen 'dekle' rabi tudi beseda debiče, ki je zapisan v SSKJ kot debiče -ta s (i) s kvalifikatorjem nar. zahodnoštajersko (mlado) dekle.
36	Primer iz besedila: 'saime dek'le:te smo b'le.
37	Samostalnik ne'beise 'nebesa, raj' ima le množino in je ženskega spola.
38	Končniškega naglasnega tipa v govoru ne poznajo, prav tako pri srednjem spolu ne poznajo 2. in 3. (brezkončniške) srednje sklanjatve.
Tjaša Jakop: Maskulinizacija in feminizacija v srednjesavinjskem narečju
261
5 Zaključek
Današnje srednjesavinjsko narečje je kot rezultat stikov med gorenjsko in štajersko osnovo sorazmerno mlada vmesna tvorba. Na glasoslovni ravnini ložniški govor (kot tudi celotno srednjesavinjsko narečje) ohranja značaj prehodnega narečja, kar se kaže tudi pri samostalnikih srednjega spola: ti so se v ednini maskulinizirali, npr. 'dé:l 'delo', 'lé:t 'leto', 'vin 'vino', in redkeje (zlasti v množini) tudi feminizirali, npr. jajca 'jajce' in jajce 'jajca'; 'lé:te 'leta', dek'lé:te 'dekleta'; na splošno namreč velja, da je maskulinizacija značilna za gorenjsko narečno skupino, medtem ko je feminizacija značilnost štajerskih narečij. Oblikoslovna obravnava samostalnikov (izvorno) srednjega spola vključuje tudi oblikoglasje in se glede na način obravnave samostalniške besedne vrste zgleduje po slovnici slovenskega knjižnega jezika. Analiza samostalnikov srednjega spola je v članku nadgrajena s primerjavo podatkov sosednjih srednjesavinjskih, zgornjesavinjskih in srednještajerskih govorov.
Viri in literatura
Polona Bergant, 2000: Govor Vranskega: Zapis vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas: Diplomsko delo. Ljubljana: FF.
Greville G. Corbett, 1991: Gender. Cambridge: Cambridge University Press, 1991.
Veronika Fišer, 1988: Prebold: Seminarska naloga. Ljubljana.
FO 1981 = Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih Opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Ur. P. Ivič idr. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine.
Tjaša Jakop, 2001a: Oblikoslovje govora Ložnicepri Žalcu: Magistrsko delo. Ljubljana. 197 + pril.
Tjaša Jakop, 2001b: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu (SLA 324). Jezikoslovni zapiski 7/1-2. Ljubljana: ISJFR ZRC SAZU. 365-80.
Tjaša Jakop, 2003: Tipologija narečnih glagolskih oblik na primeru govora Ložnice pri Žalcu. Slavistična revija 51/1. [1]-25.
Tjaša Jakop, 2008: Dvojina v slovenskih narečjih. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Linguistica et philologica, 21).
Tjaša Jakop, 2011: Glasoslovne in oblikoslovne posebnosti šentviškega govora. Globinska moč besede (Zbornik ob 80-letnici red. prof. dr. Martine Orožen). Ur. M. Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora, 80). 360-69.
Tjaša Jakop, 2016a: Tipologija samostalnikov moškega spola v srednjesavinjskem narečju. Annales: Anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia 26/4. 647-54.
Tjaša Jakop, 2016b: Tipologija samostalnikov ženskega spola v srednjesavinjskem narečju. Rojena v narečje: Akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici. Ur. M. Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora, 114). 249-63.
Vlasta Korun, 1968: Polzela: Seminarska naloga. Ljubljana.
262
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Viljem Kralj, 1961: Govor Ložnice: Diplomsko delo (rokopis). Ljubljana: FF.
Viljem Kralj, 1962: Ložnica: Seminarska naloga. Ljubljana.
Tine Logar, 1974: Pregled zgodovine slovenskega jezika. 12. SSJLK. Ur. H. Glušič. Ljubljana. 103-13.
Tine Logar, 1968: Štajerska narečja. Jezik in slovstvo 13. 171-75.
Tine Logar, 1968: Slovenska narečja. Ljubljana: MK.
Fran Ramovš, 1952: Morfologija slovenskega jezika: Skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49. Ljubljana: DZS.
Vera Smole, 2006: Lingvogeografska obdelava spola v ednini: samostalniki srednjega spola na -o v slovenskih narečjih. Slovensko jezikoslovje danes. Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 125-36.
Lucien Tesnière, 1925: Les formes du duel en slovène. Pariz: Librairie Ancienne Honoré
Champion.
Zinka Zorko, 1999: Štajerska narečja. Enciklopedija Slovenije 13 (Š-T). Ljubljana: MK. 131-33.
Summary
The Slovene noun has three grammatical categories: case, gender, and number. It distinguishes between six formal cases and three genders, and uses a three-number system. All distinctions in case, gender, and number are indicated by endings. Although the neuter forms exist in Contemporary Standard Slovene, there are dialects in which originally neuter nouns have been masculinized or feminized (gender change from neuter to masculine or feminine). This article discusses gender changes that can take place in neuter nouns in the Styrian Central Savinja dialect and presents the morphological (and accentological) structure of neuter nouns. The typology of (originally) neuter noun forms is presented according to declination type (under the model noun there are several examples belonging to the particular type). The author based her analysis on recently recorded material (from 1999 on). The Central Savinja dialect of today is, as a result of contact between the Upper Carniola (Gorenjska) and Styria (Štajerska) dialect base, a relatively young intermediate formation. The orientation towards Gorenjska dialect influence in phonology and towards Styria in other language developments (i.e., in morphology) in the case of the Ložnica micro-dialect confirms the hypothesis that linguistic planes can develop quite independently of each other.
UDK 811.163.6'366.52'373.45"15M
Andreja Legan Ravnikar
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša alegan@zrc-sazu.si
SLOVNIČNI SPOL PREVZETIH SAMOSTALNIKOV V KNJIŽNI
SLOVENŠČINI 16. STOLETJA: OD BESEDILNIH VIROV K SLOVARJU
Z metodološkim pristopom kontaktnega jezikoslovja v članku raziskujemo problematiko kategorije (slovničnega) spola pri samostalnikih, sprejetih iz ali prek nemščine, v knjižni slovenščini 16. stoletja. Kljub splošni tendenci, da prevzeta beseda »ohrani« spol izhodiščne tujejezične besede, obstajajo odstopanja, znotraj katerih smo odkrivali tipološke značilnosti in iskali vzroke. Za prepoznavanje slovničnega spola samostalnikov v leksikografski praksi uporabljamo morfološka, skladenjska in pomenska merila.
Ključne besede: (slovnični) spol, nemščina kot izhodiščni jezik, transmorfemizacija, Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
The article discusses the category of gender in nouns borrowed from or with the mediation of German in the sixteenth-century Slovene literary language. Despite the tendency of loanwords to retain their gender in the donor language, there are certain aberrations on which the analysis focused with the goal of discovering typological features and determining causes for the phenomena. In practical lexicographic work, morphological, syntactical, and semantic criteria are used to identify grammatical gender of lexemes.
Keywords: (grammatical) gender, German as a donor language, transmorphemization, Dictionary of the 16th Century Slovene Literary Language
1 Uvodne besede
Morfološka analiza najstarejših knjižnih samostalnikov, ki poteka pri redakcijskem delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (SSKJ16), v veliki meri potrjuje, da je bil slovnični spol samostalnikov v 16. stoletju razmeroma ustaljen.1 Izjeme opažamo pri prevzetih samostalnikih, zato nas zanima, kaj se zgodi s kategorijo spola v procesu sprejemanja tujejezičnega samostalnika v slovenski jezikovni sistem. Pretekla stoletja, predvsem od 11. stoletja do sredine 19. stoletja, je bilo sprejemanje samostalnikov iz nemških, bavarsko-avstrijskih narečij, s katerimi so bili naši predniki v tesnejšem jezikovnem stiku, najbolj pogosto. V obdobju oblikovanja najstarejše knjižne slovenščine pa je imela prek prevodov in priredb verskih besedil velik vpliv knjižna nemščina 15. in 16. stoletja (zgodnja nova visoka nemščina).
1 Prispevek je nastal na podlagi raziskovalnih rezultatov v okviru projekta J6-6843, ki ga financira ARRS pri programu P6-0038.
264
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
1.1 Naj na kratko predstavimo prvi slovnični prikaz spolskosti pri samostalniku v Bohoričevi slovnici Arcticae horulae succisivae (1584) v 16. stoletju. Spol se omenja kot tretja slovnična kategorija imenske besedne vrste (nomen po vzoru latinskih slovnic vsebuje samostalnik in pridevnik). Bohorič pojasnjuje, da spol lahko prepoznavamo po pomenu, npr. oča (m), mati (ž) itd. (gre za t. i. naravni spol), ali po končnici: samostalniki ženskega spola ednine (ž ed.) imajo končnico -a, množine (mn.): -e; srednjega spola ednine (s ed.): -e ali -u2, mn.: -a; vsi ostali samostalniki so moškega spola in imajo v mn. končnico -i (to je t. i. slovnični spol).3 Ker v latinskih slovnicah o spolu niso odločale le končnice, ampak je bil določljiv tudi s pomočjo člena, je Bohoriču člen kot znak za spol omogočal ločevanje spola tam, kjer s končnico ni bil neposredno izražen (Ahačič 2007: 120). Zelo kratko, vendar zgoščeno poglavje o spolu v Bohoričevi slovnici izkazuje po primerjavi z nekaterimi tedanjimi latinskimi, nemškimi, grškimi in slovnicami ljudskih jezikov (francoščine, italijanščine, španščine, poljščine) veliko mero izvirnosti (prav tam, 121-122).
2 Jezikovni stik na morfološki ravnini4
2.1 Pri medsebojnem stiku dveh jezikov, tj. jezika dajalca (imenovali ga bomo izhodiščni jezik) z jezikom prejemnikom (v našem primeru s knjižno slovenščino 16. stoletja), deluje splošna težnja, da se morfemi iz izhodiščnega jezika čim prej nadomestijo z morfemi iz morfološkega sistema jezika prejemnika.5 Substitucija na morfološki ravnini, ki se imenuje transmorfemizacija (Filipovic 1986: 116), je odvisna tudi od podobnosti in razlik med morfološkima ravninama jezika dajalca in jezika prejemnika. Pri preučevanju spola v nemščini, ruščini, hrvaščini in srbščini je bilo na primer ugotovljeno, da je semantični kriterij pri določanju spola tako pri domačih kakor pri prevzetih samostalnikih dosti manj pomemben kot v nemščini, iz česar sledi,
2	Da poleg končnice -o (poknjižen dolenjski refleks, op. avtorice) za določenimi (tj. mehkimi) konzonanti obstaja končnica -e, je ugotovil Bohorič sam po samostojnem preučevanju primerov in se ni mogel nasloniti na noben model. Tudi navedeni zgledi kažejo na samostojnost (Ahačič 2007: 119).
3	Toporišič (2000: 266-267) med naštevanjem inherentnih kategorij sklonljivega spol omenja na prvem mestu. Med značilnostmi treh spolov omenja vrstni red v slovarju m, ž, s, kakor si sledijo tudi slovenske sklanjatve: moške, ženske, srednje. Spol pri samostalnikih se izraža s priponskim obrazilom, to je s pripono in končnico: delav-ec-0, delav-k-a, ali s končnico: korak-0.
4	Kontaktno ali stično jezikoslovje raziskuje proces jezikovnega prevzema, to je niz sprememb, ki v procesu sprejema tujejezične besede potekajo na vseh ravninah jezikovnega sistema, od glasovnih in pisnih sprememb do pomenskih premikov, in sicer s specifičnimi metodološkimi pristopi. Proces integracije tujeje-zične besede na morfološki ravnini je postopen in (ne nujno) poteka v treh stopnjah, od sprejetja tujejezičnega izraza brez sprememb do njegove popolne integracije v nov jezikovni sistem (Filipovic 1986: 119-126).
5	V mislih imamo vezane morfeme, ki svojo funkcijo opravljajo znotraj besede, tj. končniške (npr. korak-0, vod-a) in obrazilne morfeme (npr. priponski morfem pek-0, zlat-ar-ka), ki so lahko glasovni ali glasovno prazni (ničti morfemi). Podrobneje o delitvah morfemov glede na vrsto pomena, vlogo v jeziku gl. Vidovič Muha 2013: 27-28.
Andreja Legan Ravnikar: Slovnični spol prevzetih samostalnikov v knjižni slovenščini 16. stoletja 265
da imajo morfološke značilnosti spola samostalnikov v slovanskih jezikih večjo vlogo kot semantične.6
2.2	Za knjižno slovenščino 16. stoletja velja, da so kategorialne lastnosti spola pri prevzetih samostalnikih odvisne od izhodiščnega jezika ali jezika posredovanja. Prevzem brez morfološke identifikacije je izpričan pri prevajanju nekaterih besed iz staro- in novozaveznih besedil, ki izhajajo iz slovanskim jezikom manj sorodnih jezikov: hebrejščine, aramejščine, stare grščine. Te so bile sprejete v slovensko knjižno leksiko s posredovanjem Luthrovih in drugih tujejezičnih prevodov biblije, postil, obrednikov, pesmaric. Tovrstnim zgledom ni mogoče pripisovati vpliva na slovenski jezikovni sistem in knjižno normo 16. stoletja (Legan Ravnikar 2014: 71-72). Pri sprejemanju izhodiščno latinskih samostalnikov v knjižno slovenščino 16. stoletja je bilo formiranje spola prevzetih besed odvisno od njihovih končnic, npr. ajevska ženska končnica je značilna tako za latinščino kakor slovenščino.7
2.3	Pri sprejemanju samostalnikov iz nemščine ali pogosto z njenim posredovanjem iz latinščine se je pokazalo, da so se za vključitev v slovenski jezikovni sistem morale zgoditi zamenjave s slovenskimi končniškimi morfemi in slovenskimi obrazilnimi mor-femi. Pri obravnavi kategorije spola pri samostalniku bi bilo poleg substitucije končnic potrebno analizirati tudi podomačevanje prevzetih obrazilnih morfemov (priponskih) in morebitno zamenjavo s slovenskimi, npr. v 16. stoletju: apotek-er, apotek-ar in apotekar-ica (< die Apothekerin), kar pa presega obseg našega prispevka.
3 Oblikovanje slovničnega spola v prevzetih samostalnikih iz nemščine
3.1 Primerjalna analiza prevzetih besed iz ali prek nemščine je potrdila, da imajo prevzete besede v jeziku prejemniku večinoma enak slovnični spol kot v izhodiščnem (ne nujno izvornem) jeziku. Med zgledi je največkrat izpričan prevzeti samostalnik moškega spola s soglasnikom v izglasju oz. z ničto končnico v imenovalniku ednine, kar je značilno tudi za slovenske »moške« samostalnike: altar < der Altar (< lat. altare), andel 'trgovanje itd.'8 < der Handel, arnož 'oklep itd.' < der Harnisch, ajfer 'gorečnost itd.' < der Eifer, balzam < der Balsam, buher 'obresti' < der Wucher, cajhen < der Zeihen, cegel < der Ziegel, cimet < der Zimmt, drifus 'trinožnik' < der Dreifuss, fortelj 'ugodnost, korist' < der Vorteil, rigelj 'zapah' < der Riegel itd. Zaradi vpliva naravnega spola na slovničnega se moški spol dosledno ohranja pri poimenovanjih moških oseb z besedotvornim pomenom vršilec dejanja, nosilec lastnosti, nosilec povezave, npr.
6	Prim. uvod v Štebih Golub (2010: 125-127), kjer avtorica povzema rezultate predhodnih raziskovalcev, ki so analizirali medsebojne vplive različnih stičnih jezikov. Pričakujemo, da imajo jeziki s sorodnimi jezikovnimi strukturami pri vključevanju prevzetih besed iz nemščine podobne težave. To potrjujejo tudi naše primerjave slovarskih sestavkov v monografijah o jezikovnem stiku nemščine s slovenščino (Striedter Temps 1963), srbohrvaščino (Grotzky 1978), knjižno kajkavščino (Štebih Golub 2010), češčino in slovašči-no (Newerkla 22011), tudi primerjave z iztočnicami v enojezičnih zgodovinskih slovarjih, npr. SLOWNIK POLSZCYZNYXVI WIEKU (1966).
7	O spolu pri vmesnih stopnjah prevzemanja in drugih posebnostih spola glede na izhodiščno latinsko besedo gl. Ahačič (2011: 116-119).
8	Krajšava itd. opozarja na večpomenskost konkretne iztočnice.
266
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
ajhler 'hinavec' < der Heuchler, ajnemer 'izterjevalec dajatev' < der Einnehmer, altman (z glasovnimi različicami auptman, haubtman, altmon) 'častnik itd.' < der Hauptmann, antverhar/antverher 'rokodelec' < der Handwerker, bidertauferlbidertaufar 'prekrščevalec'
<	der Wiedertäufer. Ženski naravni spol je vplival na slovničnega v primerih, kjerje bil v prevzeti besedi končan proces popolne transmorfemizacije, npr. ajdinja 'poganka' < die Heidin, dinarica 'vlačuga' < die Dienerin, abtašica < die Äptissin.
3.2	Večina samostalnikov, ki so v nemških predlogah ženskega spola, v knjižni slovenščini 16. stoletja vstopi v ajevski sklanjatveni vzorec. Nemški izglasni samoglasnik e se namreč po analogiji s prevladujočo slovensko končnico ženskega spola -a preoblikuje: -e > -a, npr. ama < die Ame, apoteka < die Apotheke, arfa < die Harfe, cveška 'češplja' < die Zwetschge, drahma < die Drachme, klamfa/klanfa < die Klampfe. Ženski samostalniki v stari visoki nemščini so imeli v izglasju a (v srednji visoki nemščini se je preoblikoval v e), npr. arka 'Noetova barka' < stvn. arka (srvn. arke), bruma < stvn. fruma (srvn. vrume) itd.9
Sem lahko prištevamo tudi ženske samostalnike z nemškim (narečnim) priponskim obrazilom -ingl-ung, npr. die Zehrung, die Meinung. Šibki, nenaglašeni e v izglasju se je zaradi neizrazite izgovorjave in po analogiji preoblikoval v a, npr. ceringa/cerunga
<	srvn. zeringe, manungalmaninga < srvn. meinunge.
Redke so izhodiščne nemške besede ženskega spola, ki se končajo na soglasnik. Te so bile v slovenščino prevzete brez morfoloških sprememb (ničta transmorfemizacija) in so po analogiji sprejele ijevski sklanjatveni vzorec, značilen za slovenske samostalnike ženskega spola z ničto končnico, npr. ajgenšaft ž 'lastnost, posebnost' < die Eigenschaft, andohtlandaht ž 'pobožnost' < die Andacht, ofart ž 'napuh' < die Hoffart.
3.3	Primerjalna analiza spola izhodiščnih besed s prevzetimi je pokazala, da je pri kronološko starej ših besedah vpliv spola izhodiščnega samostalnika močnej ši od vpliva vezanih morfemov. Če se tujejezični izraz konča z nenaglašenim e in zvočnikom, je posledica analoškega izenačevanja in posploševanja zamenjava fonemov: a) -el > -la:10 ahla < die Hechel, bakla < die Fachel, cedla < ein cedel (MTh 1603), kandla/kangla
<	die Kandel, nešpla < srvn. nespel; b) -er > -ra: cizra < die Zieser 'čičerika', marter/ martra/martera/matra < bav.-avstr. die Marter.11
3.4	Sprememba spola prevzetega samostalnika v primerjavi z izhodiščnim je manj pogosta in poteka v treh smereh.
3.4.1 Najpogosteje se zgodi, da nemški samostalniki srednjega spola v procesu transmorfemizacije zaradi analogije (prim. končniške in obrazilne morfeme) pridobijo
9	Upoštevajoč Bezlajev slovar (1976-2005), Snojev (2003) in nemške zgodovinske slovarje (Grimm itd.), je časovni okvir prevzema povzet v Jazbec (2007: 93-94).
10	Prim. istovrstne zglede preoblikovanja tudi v srbohrvaščini, npr. Grotzky 1978: 64-65.
11	Sprememba -en > -na pri nekaterih zgledih iz 16. stoletja, če jih primerjamo s kasnejšim stanjem, ni izpričana. Prim. glasovne različice marej (v dveh knjigah), marenj (TPo 1595) in marinj (v 22 knjigah) < srvn. bav. *marelin (popis etimologije v Jazbec 2007: 55-56).
Andreja Legan Ravnikar: Slovnični spol prevzetih samostalnikov v knjižni slovenščini 16. stoletja 267
novo spolsko identiteto, npr. alsband m < das Halsband 'ogrlica', antverh m < das Handwerk, berkcevg m < das Werkzeug, borcajhen m < das Vorzeichen, cajhen m < das Zeichen, dintoh m < das Diensttuch, drajer m < das Dreier 'trojka', leben m < das Leben, ofer m < das Opfer. Izhodiščni samostalnik srednjega spola se preoblikuje v ženskega le izjemoma, npr. alftra ž 'uzda' < das Halfter.
3.4.2	Nemški samostalniki ženskega spola s soglasnikom v izglasju so se vključili med slovenske moške samostalnike, kadar je fonetična podoba nemške predloge prevladala nad tendenco oblikovanja ženskega samostalnika z dodajanjem končnice -a, npr. ceder m < die Zeder, cipreš m < srvn. cypres, die Cypresse, cir m < die Zier 'okras', lušt m < die Lust.
3.4.3	Najredkejši so primeri, ko se tujejezični samostalnik moškega spola vključi v slovenski jezikovni sistem kot samostalnik ženskega spola, npr. bačka ž 'mošnja, torba'< der Watsack, korba ž 'košara' < der Korb.
4 Določanje slovničnega spola v leksikografiji
V slovnicah, naj bo to Bohoričeva (1584) ali zadnja dopolnjena izdaja Jožeta Toporišiča (2000), ni poudarjeno stališče, da je slovnični spol gramatična kategorija, medtem ko je naravni spol sestavni del leksikalnega pomena samostalnika. Na podlagi trojne narave spola v slovenščini, ki jo prepoznavamo v besedilnih virih 16. stoletja, lahko oblikujemo troje meril za prepoznavanje spola pri prevzetih samostalnikih -morfološko, sintaktično in pomensko merilo (prim. Sliko 1 in Sliko 2).
4.1	Slovnični spol je morfološki podatek, zato se prvo merilo nanaša na odnos med spolom in morfološko strukturo besede. Na izrazni ravnini je spol v slovenščini prepoznaven po končnicah in sklanjatvenih vzorcih, vendar je zanesljivejši kriterij za določanje spola samostalnika prilastek ali (ne vedno) povedek.12
4.2	V okviru skladenjskih kriterijev preverjamo medsebojno ujemanje samostalnika in pridevniških besed v slovenščini. Delno pod vplivom nemščine in na podlagi vzporednega jezikovnega razvoja imajo samostalniki v najstarejši knjižni slovenščini lahko določni člen, ki se v 16. stoletju praviloma pregiba glede na spol in ima zanj značilen sklanjatveni vzorec (ta m tiga/tega itd.; ta ž te itd.; tu/to (Krelj, Juričič) s tiga/ tega itd. Redkejša je raba nedoločnega člena, ki prav tako nedvoumno izkazuje spol (en, ena, enu/eno).13
4.3	Semantično merilo se nanaša na leksikalni pomen besed in je odločilno, če ima samostalnik moški ali ženski naravni spol. Redaktorji slovarjev se zavedamo, da mora biti spol kot sestavni del leksikalnega pomena prepoznaven tudi v definiciji, npr.
12	Včasih je pomembna tudi kategorija števila; šele ko izvemo, ali je samostalnik edninski ali množinski, lahko določimo spol, npr. pri toponimih (Tafra 2007: 226).
13	Podrobneje o rabi določnega in nedoločnega člena ob konverznih samostalnikih v 16. stoletju gl. Legan Ravnikar (2007: 120-123).
268
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
apotekarica je 'ženska, ki pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila', abtažica je 'predstojnica svetišča, ženskega samostana'. Tudi podkategorija živosti vpliva na leksikalni pomen in posredno na spol besede, zato je pri spornih samostalnikih večkrat kriterij za določanje spola (Tafra 2005: 92).
5 Posebnosti spola izbranih prevzetih samostalnikov v SSKJ16
5.1 Dvospolskost prevzetega samostalnika ima lahko vzrok v nemški jezikovni zgodovini. Na primer etimološki podatki razkrivajo, da se je pri izvorno grški besedi, ki je bila prek latinščine sprejeta v nemščino, dvospolskost pojavljala že v nemščini: stvn. alamuosan s, alamuosa ž ali srvn. almuosen s poleg almuose ž (Jazbec 2007: 25). Ta tujejezični samostalnik v slovenščini najmanjkrat ohranja izhodiščni srednji spol, večinoma je prevzet kot ženski samostalnik, v tretjini zgledov pa je moškega spola: almožna ž (< die Almosen) (141 pojavitev), almožen m (48 pojavitev) (in almožen2 prid.) in almožno (18 pojavitev) s:
almoina (almožna, almoinja)*?» > tabuju* -c), pmi. k k(re i»i.ttiij7,t*ijh,ttii«vn. umerita.»
ISH.Tl l»7,KPtLWI.TC IS75,TT IS77.T7 li!!-S: OB i i H, IK.ISS,TTn ¿K IMS)
-	rtt iffl. almožna, -»;- lot. ahnoino C. -or ■ almof ' niy t n ,-tfia. ¡m almoincr —• ©b
1 .ter it dh. neredi potrebnemu tnstenaiiie$a L" usmiljenja, tiobroie: miloičina: tnfaii uiuhu pm Almnibnu dilab TI I [ s J -vi •, iiherc l«tem bnimnih ju'L[i]] Spitalnioitmiii, dr lun bolim vduucm um hrdrm ;brgo. mu [r .1!:;;:: 11..:. pinv didr tt i ' i«irontaiihbiLlortrtk A ini.:Iinu
Jfd(! per oh Lepih (Uurilt baa TctapLa :i .![■ Ht- Eo :. Madeibi Idi dob™ lebaio od' i^f Alntoshnr pies n iHi-uujrt; kadar bi & ti
lih hotel . An:.L Abidahclr dajaiijr Jim bpetkrju ihniti Tio liij.u pravi NaicmmJj. kATen si lllbifa miza lil prida, I. I lakcmnolh pridigajo, ]tiu nrotaiD jj trm sadoib, kaiou tivm Buf ' il dan kv&i&u da. kakor mo Atmuihno i-*;: HM:! i [; J ¡itm .pner. d(r Almoim p. N ]
UlllUl/tiM -Joisara n [1 Imsim -ina]; PjS, ti. 6 {TT 151 'r DI 1S7J. Tr tSSi-EJ. DB liSt.MD ] MTb 16011
-	ti icr. almožen, - rod abnojna r	m abno.Tii, '. "¿1
Deaoik. Albmustu. Latint. tltiiiieliiia. I|wrdiiclt. '.'toijijc d rte almoshblfl. Ital^d. rlmioGiLi lir i
1. kar te da'naredr potrebnemu materialnega t -i; i.i.:'vi;- dobrote; miloščina: ga vlak dan peljal perd Daun liga Tfmpla . dr jr iiLnujibi-i] pedal	Ali ril« veliku Lcji liru jrii pnihiL, mu Hm nujam :blku pčme&al cd Atmaibca um uiti i 53. i [ i :: i -i v: ^."„n
predobru rtr k« od gmajn Almoihnit dobiti Irbajc na aLi Kadar lrdjy Alni*".:: djjrlh. Liku nčmalh puibb prid faho pitkah. jiukiji Hiheuci dilatti nHifE+.tnjt,
Z. to. da te da ka/ potrebnemu ulmdjenja, dobrote, dajanje miloščine Leta [Tabila] tebda polna dobrih drli inu Alitlvstinuii, katrrr ir onadrtalz ttljfi.sfft; VuMjimri polEijdrnr ftuaijm btiihnim inadhisi. mu a Almosb? tudilhin, de mu odlog puM o:.;-} biUici-i ntolttou sVofiom »'Bhaftihoain t bullha. kakor vrlifcu lista v'Ihai	Miiia.it.icb
C rl almožna [J. M.)
¡tlmnžno (almožno, ¡ilimižno)-jui. i[ik.m -■], Pis. k ;(tf<i:!(i.n'»i!iit
- rti r«i alm i o u ' - ipt almožna; - au im . almo^naj	itmo-^n i| v L
l )
2, to, da m daharedt kaj parrtbntmu a usmiljenja, dobrot*; dajanja milofim*: Saltu par tJct», Almuiltnijh, pk hxiJi uiu pittu ie rada o&jt EPaLijT.ccanicii^nusai \ bosun itioim Blagom Almoihaa resb.u» od vfeb Grehou. mu tudi od Smara .Tiiri.m^t S gj. akoožai [J. N.J
Slika 1: Skrajšana gesla almožna, almožen, almožno (SSKJ16).
Andreja Legan Ravnikar: Slovnični spol prevzetih samostalnikov v knjižni slovenščini 16. stoletja 269
5.2 Nemški samostalniki ženskega spola s soglasnikom v izglasju so zaradi analogič-nega izenačevanja in posploševanja v slovenščini večinoma prehajali med samostalnike moškega spola, npr. antvert1 m (10 pojavitev) in antvert2 ž (4) (< die Antwort):
antvert' (antvert, antvart) i
besedni odliv na vprašanje; odgovor Kai pak na is befede tih logrov rezhe Cluiftiti? On ijm tudi ofuir iiirvvrt da. kar ;>;;ivi. la nci iani poflan. taiuu^h Lelaiiiuzh k sgublenim Ovcam od Israckjve Hiihc kfd tM?.pt\>; Velikifar .. palc dalic govori: las saUinam tebe par tem shivim Bogu. da tiam povelh. lili CHRJSTVS Boshij Sin1? ..Pravi CHRJSTVS, Ti ie g o vrvnih _ da lam Boshij Sin .. Kai «hi saihne Vilikifar na ta untvert Chrifluibvd? m isst.clv; [...] • — pirj. Nernbri govore: Na ozhimo iasho oben antvert nc flilhi u>»i«7.a.v
antvert; -i K f ['a:ntvert -i]; p 4. K 1 fKPfl 1567) - ed mdiantveni: -or.:amven/o: ©
besedni odziv na vpraSanjei odgovor. logri ChriihiTovi .. Vpralhaio. Gofpod. oz]maoli M!ir/:i':[i: udriti? PcEnif ne dorliaka ChrilMove tintvrrli. ladaici mezh ivoi s dere inu vdari hlapca velikiga faria kTo ii4T.ca.nt: Ako vara povem, mi ne veroiete, vpn&amli pak, mi «ntvrrti nc dafti kpo isp.ci™ i 12 nem. r prim. die Antwon [A. J.]
Slika 2: Skrajšani gesli anvert m in antvert ž (SSKJ16).
5.3 Kot zakonitost se kaže prehod tistih nemških samostalnikov srednjega spola, ki ob spremembi spola v prevzeti besedi, a ne nujno, dobijo priponsko obrazilo z besedotvornim pomenom manjšalnosti, morda zaradi naravne deminutativnosti denotata: -0 > -c, -ica, npr. cedelc/cetelc m 'majhen list papirja' < der Zettel, cejzlica ž < MTh 1603 zeysel (prim. tudi bav.-avstr. zeislein, Zeisel, Zeisl, sodobno der Zeisig 'čižek', prim. cajzelc m v bovškem narečju).
Pri prehodu izhodiščnih nemških samostalnikov srednjega spola med prevzete se zgodi tudi obraten pojav. Poleg spremembe spola, navadno v moškega, se nemški obrazilni morfem, ki nakazuje manjšalnost, opusti: lein-0/lin-0 > -0, npr. ajžel m 'stranišče' < bav. hauslein, asla ž 'bula, tvor' < bav.-avstr. EiBlein, čofitel m 'čuk' < bav. schaffitlein (sodobno das Kützlein).
Viri in literatura
Kozma Ahačič, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: Protestantizem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Linguistica et philologica, 18).
Kozma Ahačič, 2011: Nekaj vidikov umeščanja slovenščine v evropski jezikovni prostor 16. stoletja: Od uporabnosti slovenskega jezika do latinskih tujk. Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji. Ur. K. Ahačič, P. Testen. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 109-22.
France Bezlaj, Marko Snoj, Metka Furlan, Simona Klemenčič, 1976, 1982, 1995, 2005, 2007: Etimološki slovar slovenskega jezika. I/A-J, II/K-O, III/P-S, IV/Š-Ž, V/Kazala. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, ISJFR.
Adam Bohorič, 1584, 1987: Arcticae horulae succisivae = Zimske urice proste. Prevedel J. Toporišič. Maribor: Obzorja.
270
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
DB 1584 = Jurij Dalmatin, 1584: BIBLIA. Wittenberg. DJ 1575 = Jurij Dalmatin, 1575: JESVSSIRAH. Ljubljana.
Rudolf Filipüvic, 1986: Teorija jezika u kontaktu: Uvod u lingvistiku jezičnih dodira.
Zagreb: JAZU, Školska knjiga. Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu. Frühneuhochdeutsches Wörterbuch. Berlin, New York: Walter de Gruyter, 1989-. Jakob Grim, Wilhelm Grim, 2004: Der digitale Grimm. Deutsches Wörterbuch von
Jakob und Wilhelm Grimm. Version 05-04. Frankfurt am Main. Johannes Grützky, 1978: Morphologische Adaption deutscher Lehnwörter im
Serbokroatischen. München: Dr. Rudolf Trofenik. Helena Jazbec, 2007: Nemške izposojenke pri Trubarju na primeru besedila Ena dolga predguvor. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Linguistica et philologica, 17). JPo 1578 = Jurij Juričič, 1578: POSTILLA. Ljubljana. KPo 1567 = Sebastijan Krelj, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg. Andreja Legan Ravnikar, 2007: O konverziji kot postopku knjižne (terminološke) tvorbe pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja. Riječ: Časopis za filologiju 13/2. 108-27.
Andreja Legan Ravnikar, 2014: Problematika germanizmov v zgodovinskem slovarju knjižne slovenščine 16. stoletja. Slovenski jezik na stičišču več kultur. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora, 102). 70-84. MD 1592 = Hieronymus Megiser, 1592: DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM. Graz.
MTh 1603 = Hieronymus Megiser, 1603: Thefaurus Polyglottus. Frankfurt. Stefan Michael Newerkla, 22011: Sprachkontakte Deutsch - Tschechisch - Slowakisch: Wörterbuch der deutschen Lehnwörter im Tschechischen und Slowakischen: historische Entwicklung. Beleglage, bisherige und neue Deutungen. Frankfurt am Main idr.: Peter Lang.
SLOWNIK POLSZCYZNY XVI WIEKU. Tom I (A-BANY). Wroclav, Warszawa, Krakow: Institut Badan Literackich, Widawnictwo Polskiej akademii nauk, 1966. Marko Snüj, 2003: Slovenski etimološki slovar. 2., pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan.
Hildegard Striedter-Temps, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin:
Osteuropa Institut - Wiesbaden: Otto Harrasowitz. Barbara Štebih Gülub, 2010: Germanizmi u kajkavskome književnom jeziku. Zagreb:
Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. Branka Tafra, 2005: Razgraničavanje roda i spola (gramatički i leksikografski problem).
Ponatis v: Odriječi do riječnika. 2010. Zagreb: Školska knjiga. Branka Tafra, 2007: Broj i rod ispočetka. Filologija 49. 211-33. TE 1555 = Primož Trubar, 1555: TA EVANGELISVETIGA MATEVSHA. Tübingen. Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. 4., prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja.
TPo 1595 = Primož Trubar, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen. TT 1557 = Primož Trubar, 1557: TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen.
Andreja Legan Ravnikar: Slovnični spol prevzetih samostalnikov v knjižni slovenščini 16. stoletja 271
TT 1581-82 = Primož Trubar, 1581-82: TA CELI NOVI TESTAMENT. Tübingen. Ada ViDovič Muha, 2013: Slovensko leksikalnopomenoslovje. 2., dopolnjena izdaja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (zbirka Razprave FF).
Summary
Linguistic analysis of nouns in the oldest form of literary Slovene, currently being carried out in redacting entries for the "Dictionary of the 16th Century Slovene Literary Language," confirms that (grammatical) gender is an inherent and relatively stable morphological category. Specific aberrations can be observed in borrowed nouns; therefore, gender assignment in the process of adapting a noun from a foreign language to the language system of Slovene was analyzed using methods of contact linguistics. The investigation of a sequence of changes on the morphological level (i.e., transmorphemization) discovered a tendency to replace morphemes from the donor or mediator language with their counterparts from the morphological system of the receiving language-i.e., sixteenth-century literary Slovene-as rapidly as possible. A comparison showed that the borrowed lexemes predominantly retain their gender in the donor language, with the exception of German neuter nouns, which generally become masculine or, less frequently, feminine in Slovene. To determine the gender of a noun in the course of lexicographic work, various criteria are applied: morphological (endings, declension patterns), syntactic, and semantic (lexical meaning of dictionary words). Syntactic criteria are most reliable: congruence of adjectives and nouns (gender, case) and the use of gender and case specific form of definite/indefinite article in front of the noun that is typical for sixteenth-century Slovene.
272	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
UDK 811.163.6'366.52/.532(091)
Irena Orel
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani irena.orel@ff.uni-lj.si
ŽENSKE DVOJINSKE GLAGOLSKE OBLIKE V STAREJŠEM SLOVENSKEM
KNJIŽNEM JEZIKU
Prispevek obravnava drugotne ženske dvojinske glagolske oblike, ki so prehajale iz govorjene rabe v starejši knjižni jezik že od 16. stoletja dalje, z upadom v 17. in 18. in ponovnim porastom v 19. stoletju, ko so bile izkazane v besedilih in spet normirane v slovnicah do njihovega opusta na začetku 20. stoletja. Pregled po strokovni literaturi, slovnicah, izbranih besedilih in (zgodovinskih) korpusih podaja rabo in normativnost ter razlage te starejše knjižnojezikovne inovacije.
Ključne besede: slovensko zgodovinsko oblikoslovje, glagol, razcep po spolu, dvojina, govorjeni jezik, normativnost v slovnicah
The article deals with secondary feminine dual verb forms that passed from spoken use into the older, literary language from the sixteenth century onwards, with a decline in the seventeenth and eighteenth centuries, and a renewal in the nineteenth century, when they once again had a presence in texts and were standardized in grammar until they were abandoned at the beginning of the twentieth century. A review of the expert literature, grammar books, selected texts, and (historical) corpuses reveals the use, normativity, and interpretation of this older innovation of the literary language.
Keywords: Slovene historical morphology, verb, the gender split, dual, spoken language, normativity in grammar
1 Uvod
1.1 Inovacija po spolu razlikovalnih oblik za m. ter ž. (in s.) dv. namesto prvotno ene same za vse tri spole je v slovenskem jeziku uvedena v Idv in Imn ž. pri osebnem zaimku in pri glagolu v 1dv, 2dv in 3dv povednega sedanjika, pomožnika prihodnjika ter v 1dv in 2dv velelnika, če sta osebka ž. (ali s.) spola. (Dvojnične) oblike, če niso pluralizirane, so izkazane v besedilih od začetkov knjižnega jezika v 16. stol.1 do srede 20. stol. in normirane v večini slovnic od Bohoričeve (1584) do omembe v slovnici štirih avtorjev (1956, 1964). Še danes so v rabi v neknjižnih zvrsteh (S-notranjsko, horjulsko, Z-dolenjsko, babnopoljski govor, bizeljsko, SV-prleško, S-prekmursko idr.) in se razširjajo v ljubljanski mestni govorici (Jakop 2007: 604). Posebno pozornost sta jim namenila Tesniere (1925) in Jakop (2004-2012),2 raziskovalci oblikoslovja (Ramovš 1952), dvojine (Jakopin 1966:101, Derganc 1994: 75 idr.) in jezika starejših obdobij (Merše 2017).
1	V doslej znanih srednjeveških rokopisih se dv. oblike ne pojavljajo.
2	V disertaciji (2004) in monografiji (2008), tudi v angleščini, in v prispevku z zgodovinskim pregledom rabe teh oblik v knjižnem jeziku (2007: 602) in v razpravah o dvojini (2006: 163, 2011: 269-70, 2012).
274
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Uvajanje kategorije spola je povzročilo nastanek dvojnih glagolskih oblik: 1. m. -va, ž., s. -ve,3 2.,3. m. -ta, ž., s. -te. Končnice ž. dv. -ve, -te, -te ohranjajo historični končnici 1dv in 3dv: stcsl. 1. *-ve, 2. *-ta, 3. *-te,4 sl. -va, -ta, -ta po analoških spremembah v 1dv (po zaimkih) in 3dv (po 2dv), ki se ujemajo s samostalniškimi, pridevniškimi in deležniškimi končnicami mn. za ž. in s. oz. ž. obliko števnika dve5 (m. dva), od 19. stol. so hiperkorektno po imenski dv. ž., s. v rabi še dvojnice -vi, -ti, -ti.
2 Ženske dvojinske oblike sedanjika pri Tesnierju
2.1 Tesniere je v monografiji in atlasu o slovenski dvojini (1925) določil rabo dvojinskih. oblik v starejšem knjižnem jeziku in z metodo lingvistične geografije prikazal njihovo razširjenost v slovenskih govorih (360 virov). Pri glagolski dvojini obravnava uvedbo ž. oblik (IX, 2., § 230-236; 409-423), določa njihovo razprostranjenost, nezastopanost, dvojničnost, navaja kraje in zglede, razlaga izvor, prisotnost v knjižnih virih in slovnicah.
2.2.1 Na določenih področjih slovenskega ozemlja ugotavlja različne oblike glede na osebek m. ali ž., s. pa se uravnava ali po m. ali ž. Nasproti oblik piševa, pišeta obstajajo posebne oblike ž. oz. s. -ve, -te, -te: piševe, pišete (1925a: § 230, 409-10), zlasti na Notranjskem in V-Štajerskem. Navaja jih po krajih na osnovi osebnih anket ali iz del in ponazori z zgledi: npr. iz Učje (st§ šli dviž&noe (Baudoin de Courtenay 1895: n. 1113), Špetra Slovenov, Postojne (Breznik: seminarsko delo Westkrainer Dialekte), dvojnično z Dolenjske, Bizeljskega, Gruškovca (ž. in s.), Središča idr. Na Gorenjskem in Koroškem pa srečamo le m. oblike na -a tudi pri ž. osebku (npr. rezijanski vasi Njiva in Osojane, Cerkno, Poljane, Preddvor, Borovlje, Dobrije, Bratonci). Vmesna območja imajo oblike na -e in -a, npr. Mursko polje.
Domneva (411), da so ž. dv. končnice v jeziku zelo stare, saj so izpričane že v 16. stol. pri Trubarju (npr. duei bote mleili (1582, Mat., XXIV, 41)); Dalmatinu (Dvej bodete mlejle), Bohoriču (fekava -ve, -va, fekata -te, -ta) (1584: 108).6 Zato se ne strinja z Miklošičem in po njem Šumanom (1881: 127), da je končnica -ta v 16. stol. tudi za ž., kar drži le za kajkavščino in notranjščino pri Krelju7 (kaj sta storili le te dve ženi (Miklošič 1876: 157)). V 17. in 18. stol. prevlada gorenjščine povzroči popoln opust ž. dv. oblik v knjižnem jeziku (npr. Skalar, Paglovec, Japelj, Linhart, Kuzmič, Parhammerjev katekizem, v slovnicah pa Gutsman (prim. 3.2), Zagajšek, Kopitar. V 19. stol. so od Ravnikarja dalje ponovno vpeljane v knjižni jezik oblike na -e, pri Prešernu, v Smoletovi izdaji Linhartove komedije Matiček se ženi (1840), v Svetem
3	Miklošič jo razlaga kot ostanek 1dv osebnega zaimka iz stcsl.*ve. Ramovš iz psl. sed. 1dv *-ve izvaja > m. -va, ž., s. -ve, ž. -vi in poudarja, da je na razcep po spolu vplivala poleg zaimenske (midva, midve) samostalniška sklanjatev (1952: 135).
4	Matasovič (2008: 253) navede pri glagolu biti v stcsl. v 3dv še dvojnico jesta.
5	Polkrepki zapis in uvajanje števila pri osebi je uvedla avtorica.
6	Bohoriča navajata tudi Derganc, ki jih potrjuje za lužiško srbščino, slovinščino in kašubščino (1994: 75), in Jakop (2007: 602).
7	Pri Krelju bi jo lahko utemeljili kot etimološko.
Irena Orel: Ženske dvojinske oblike v starejšem slovenskem knjižnem jeziku
275
pismu (1856), v slovnicah Metelka, Janežiča, Levstika, Sketa (1911) in Breznika. Redko so žive v jeziku in neuporabne, saj se -te v 2dv in 3dv meša s -te v 2mn (412).8 Oblike uporabljajo novinarji, dobri pisatelji pa ne (npr. Mencinger, Kraigher)9 (413).
2.2.2 O nastanku končnic -ve, -te (§ 231, 413-5) podaja dve obstoječi razlagi: 1. izhajajo iz posebnih ž. oblik osebnega zaimka, kar arealno ustreza. Podobno ima tudi slovinski jezik ž. oblike zaimka in posebne ž. glagolske oblike (Lorentz, Slovinzische Grammatik, 1903). Kronološko pa ta teorija ne vzdrži, saj se ž. oblike zaimka prvič pojavijo pri Pohlinu za mn. in pri Linhartu za dv., pri glagolu pa že v 16. stol.10 2. Izhajajo iz starih končnic 1dv -ve ali 3dv -te, znanih iz stcsl. Razvoj spola pri zaimku in glagolu je neodvisen. Gre za splošno težnjo, ko jezik postane dostopen za nalikovne inovacije, katerih območje ne presega sistema spregatve. Nekateri jezikoslovci dopuščajo, da je treba izhajati iz 1dv (Jarnik v pismu Kopitarju (1897: 301), Šuman (1881: 127), za Slovince Lorentz). Levstik (1866: 58) nasprotno dokazuje, da inovacija izhaja iz 3dv. Tesnière utemelji, da so se ž. oblike pojavile prej v 3dv:
-	načelo delitve je sposojeno iz samostalniške sklanjatve, kjer je nasprotje med -a in -e v slovenskih govorih (karte 68, 69, 70 : 19) nasprotje med ž. in m. dv. (1925a: 415). Naravno je, da se razlika v spolu razširi najprej v 3dv, ne v 1dv ali 2dv z izrazitejšim glagolskim značajem;
-	v stcsl. so prisotne redke ž. končnice v 3dv in 2dv, ne pa v 1dv: 3dv: jçstë (Supr., ur. Severjanov: 335, 26), posblastë (Sava, 81a, Leskien 1910: 110); 2dv: vërujetë (Supr., 335, 9);
-	primerjava kart (70 z 68 in 69, ki je manj jasna zaradi 2mn -te), kaže, da so zemljepisno bolj razširjene ž. oblike v 3dv kot v 1dv ali 2dv, ker so se razvile prej.
2.3 Poleg končnic -ve, -te, -te ima slovenski glagol v ž. še končnice -vi, -ti, -ti: piševi, pišeti (§ 232-3: 415-9). So manj razširjene kot tiste na -e (na Notranjskem in v delu Dolenjske ter Prekmurju). Breznik jih potrdi za Postojno (imasti, jimasti, oni sti), sam še za Vrhniko, Borovnico, Begunje.11 Izhajajo iz mlajše inovacije in ne obstajajo pred 19. stol. Za prvo omembo pri Notranjcih je zaslužen Kopitar (pismo Dobrovskemu 30. 3. 1808): sekajv' razlaga za sekajve, saj ni vedel, da je nastala iz sekajvi. Oblike na -i uvede Vodnik12 v slovnici (1811): delava - delavi; kar omenja tudi Kopitar v pismu. Jarnik sporoča v pismu Primcu z Dolenjske: »kaj delati ali delate, dekleta (zwei) (altslaw. delatje), mé délave ali délavi (altslaw. delavje)« (Berlin 1897: 301). V knjižnem jeziku je redka (le en zgled pri Ravnikarju: dve boti en mlijn gonile (1817: 28), v zbirki ljudskih pesmi Korytka: tezhêti dvéprimorjki deklizi, tèrgati [...] mezheti [...] (1839-44: 9)).13 Metelko jih omenja v slovnici, da obsodi njihovo rabo na Dolenjskem
8	Prim. 3.4 pri Levstiku.
9	Korpus IMP kaže nihanje v rabi m. in ž. končnic pri različnih avtorjih (prim. 5.1).
10	Da v 16. stol. zaimenskih ž. oblik ni bilo, potrjuje popolni izpis osebnih zaimkov v disertaciji Alenke Jelovšek Osebni zaimki v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (2012).
11	Danes so značilne za horjulske, Z-dolenjske, panonske prleške govore (Jakop 2008: 113).
12	Pri posodobitvi Linhartove komedije v Franulovi slovnici (1811) pa jih ne upošteva.
13	Zgled uporabita Miklošič in Šuman.
276
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
namesto oblik na -e. Miklošič jih pozna le v 2dv, 3dv (1876: 156): gresti, vzdigneti, prideti (< -te), po njem Šuman (1881: 118) in Levstik, ki mu je bolj pravilna. Nimajo jih slovnice Janežiča, Sketa, Breznika niti dobri avtorji, pogostejše so v publicistiki, zato jih razlaga kot primer hipergramatizma, raba na -i je postala nepravilna, ker je hotela biti pravilnejša. Pri izvoru Kopitar omenja še poljske oblike: delawy, Jfy (1885: 215), Jarnik in Metelko jo približata stcsl. oblikam -ve in -te, teorijo razloži fonetično (e > i) šele Miklošič in ponovi Šuman (1881: 127), a je bila časovno ovržena (prim. 1925a: 82). Tudi čas pojavitve -i dokazuje nalikovno inovacijo drugotnega značaja. Zato pritrdi Brezniku, ki razlaga končnice na -i kot vpliv ž. dv. samostalnikov tipa sestri (ujemanje s karto 19). Po gradivu za Postojno (sti le v 3dv in -e v 1dv, 2dv) je težnja po ujemanju in nalika najprej v 3dv: dve mladi sestri pišete > pišeti, po razlikovanju od 2mn se razširi še v 2dv in nato v 1dv.
3 Ženske dvojinske oblike sedanjika v slovnicah in prvem pravopisu
3.1	Pregled večjega izbora slovnic s portala www.fran.si in dveh prekmurskih slovnic iz 20. stol. daje podobne ugotovitve z nekaj dodatki in posebnostmi.
Ž. dv. oblike -ve, -te, te ima večina slovnic: Bohorič (1584) v spregatvenih vzorcih (pri številu navaja le eno obliko za vse spole: pijheva (1584: 96); v 3dv ima pri biti v sed. skupno obliko sta: Onâ, oné onâ Jta (1584: 102), s. dv. pa je enak m.), enako Hipolitova (1715) in koroška izdaja (1758); Metelko (1825: 205-6, 1830): 1. sve, délave, 2., 3. ste, delate; Murko (1832, 1843, 1850), Muršec (1847), Malavašič (1849), Potočnik (1849), Majar v Slovnici za Slovence (1850), Navratil (1850) in Janežič za ž. in s. (1849, 1854, 1863, 1864, Sket 1894, 1900). Janežič (1863: 73) ima opombo, da tega razločka nimajo »/s/tara slovenščina in starša slovenska pisava [...] kakor ga tudi današnja ljudska govorica, razun po Dolenskem in Notranjskem«, zato se je treba ravnati po njih. L. 1854 (še 1911) opozori, da se ponekod sliši v 1dv ž. in s. -me: sme. Sket (1911: 71) opomni, da na Gorenjskem in na V m. osebila služijo tudi za ž. in s. in da so »te poenačene oblike [...] v pisni slovenščini skoro izključno v rabi«. Miklošič (1876: 157) navede v 1dv ž. organski stcsl. -ve, v m. pa neorganski -va, na V -ma; v 2dv in 3dv je za ž. -te (ste), -ti je nenaglašena dvojnica, ki jo izvaja glasovno iz -te: gresti (prim. 2.2.3). Omemba je še v slovnici l. 1956 in 1964, pri Ruplu je v pogovorih »navadnejša« oblika na -a, »dovoljena tudi starejša oblika« na -e, na -i pa ni več v rabi (1966: 14).
3.2	Le mn. obliko imata slovnici Pohlina s svojskim sistemom oblik (1768, 1783), l. 1768 z izjemo v 2dv pri biti z eno obliko za vse spole: 1. Sma, Smo, Sma; 2. Sta; 3. Sa, So, Sa (1768: 57), in Gutsmana (1777: 35-6, 1829: 32), ki opomni, da so oblike ž. in s. v dv. enake mn. po vseh končnicah in časih: §mo bile, §te bile, §o bile.
3.3	Slovnice z obliko m. dv. za vse spole so: Zagajška (1791: 191): sma, sta, sta; Kopitarja (1808: 316-7): fva bile, jta bile, fta bile; Dajnka (1824), Miklošič ima v sklanjatvenem vzorcu -va, -ta, -ta (1856: 198-9, 1876: 156-7), za 16. stol. je -ta
Irena Orel: Ženske dvojinske oblike v starejšem slovenskem knjižnem jeziku
277
tudi za ž.14 kot na Gorenjskem, V in Z (hung., venet.). Omenja še ž. oblike na -ve in naglasno različico -te/-ti. Enak zapis ima Šuman (1881: 127-8). Slovenski pravopis Levca (1899: 42) ponavlja po Miklošiču, da pisatelji v dv. sed. ne delajo razlike med m. in ž. kot v 16. stol. Novejši pravopisi teh oblik ne omenjajo.
3.4	Le slovnica Valentina Vodnika (1811:71) uvaja ž. dv. končnice -vi, -ti, -ti za vse osebe: fva sh. fvi; 2. Jta sh. fti; 3. fta sh. fti); opozori, da se ž. dv. -i izreka »kakor bresgla/en e« (1811: V-VI) in da je navaden tudi na Gorenjskem blizu Šmarne gore, Dalmatin v Rutini knjigi VI ga piše z e, a je ustrezneje »savol manj pomote«, da ga pišemo z -i. Miklošič jih navaja le za 2dv in 3dv in izvaja iz -te (prim. 2.2.3, 3.1). Levstik -vi predvidi le v 1dv ž., v 2dv in 3dv pa je za vse spole pri Slovencih po stcsl. močno v rabi -ta, le za ž. in s. -ti in -te, ki je manj pravilna, ker je končnica 2mn (1866: 57-8).
3.5	Dvojnične oblike -ve/-vi in -te/ti imata Vodnikova Kranjska pismenost okrajšana za male šole (Trst 1847: 28) Kociančiča (1. sva, ž. sve (i), 2. sta, ste (i), 3. sta, ste (i)) in Slovenska slovnica zapervence (1869: 60) Praprotnika (pleteve (vi),pletete (ti), pletete (ti)).
3.6	Različne oblike glede na osebe izpričuje slovnica Šmigoca (1812): 1dv ž., s. -me, 2., 3. -ta: 1. fma, fme, 2. fta, 3. fta (67), v (pred)pretekliku še z dvojnico sve: fme (fve) bile (68). Kuhar v rokopisni slovnici prekmurskega narečja po Janežič-Sketovi (1913: 72-3) ima za 1dv ž., s. -vi (-ve), v zgledih pa le -vi: dela-va, ž., s. vi, v 2dv in 3dv pa za vse spole -ta: dela-ta, nese-ta, kar se ne sklada s Tesnierjevo razlago o izhodišču v 3dv.
Prekmurska slovnica Pavla (1941, 2013) omenja, da dvojinska osebna obrazila izražajo tudi spol, njihova uporaba se razlikuje po krajih. Najbolj dosledne so oblike m. spola (1941: 181). Za 1dv navaja tri sklonila -va/-ve (vi); za 2dv in 3dv pa dve: -ta/-te; v sed. in vel. je v vzorcih povsod le ena ž. in s. končnica -ve, -te: 1. lubi-va (m.), lubi-ve (ž. in s.), 2., 3. lubi-ta (m.), lubi-te (ž. in s.), pri zloženih glagolskih oblikah (1941: 184-5) se razlikujeta končnici deležnika za ž. -e in s. -i, 2dv in 3dv s. pomožnika je enaka m.: 1. szva lubila (m.), szve (szvi) lubile (ž.), szva lubili (s.); 2., 3. szta lubila (m.), szte lubile (ž.), szta lubili (s.).
3.7	Slovnice 20. stol. še ločijo oblike za ž. in s., z opombo, da je v rabi oblika m. spola: Breznika (1916: 118): dela-ve, dela-te, s pojasnilom, da se večinoma rabi le oblika m., enako 3. in 4. izdaja (1924: 111, 1934: 107). V Slovenski slovnici štirih avtorjev (1956: 180) so v preglednici »osebnih obrazil« v sed. zapisane v oklepaju končnice -ve, -te, -te z razlago: »V dvojini imamo dvoje oblike; navadno se rabijo za vse spole oblike na -va, -ta, -ta, vendar se ponekod govore in včasih tudi pišejo za ženski in srednji spol oblike -ve, -te, -te.« Pri časovnih oblikah so navedene le na -a z opombo: »V dvojini se včasih sliši in piše za ženski in srednji spol obrazilo na -e namesto na -a (vprašave, vprašate, potrpive, nesete); oblike na -i (neseti) niso več v rabi« (1956: 204, 1964: 214, 235).
14 Navede Kreljev zgled: kaj sta storili le te dve (dvi) ženi (1856: 199), kar Tesniere za 16. stol. gradivsko zavrne (prim. 2.2.1, 3.3).
278
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
4	Ženske dvojinske glagolske oblike v izbranih starejših besedilih
4.1	Kako so bile Dalmatinove oblike ž. dv. zastopane v svetopisemskih prevodih, navaja že Tesniere in potrjuje primerjava istih odlomkov na www.biblija.net. Japelj-Kumerdejev prevod jih nima, Wolfova izdaja (1856-1859) jih spet uvaja, Chraskova (1914) nima.
4.2	V dveh izdajah Sreče v nesreči Ciglerja (1836, 1882) se zaradi načrtne uvedbe dvojine zamenjajo dv. oblike ž. -ve, -te, -te z -vi, -ti, -ti, ujemalno z deležnikom: Ena drugo fve trojhtale in vkup molile. (1836: 65) - Druga drugo svi tolažili in vkupe molili (1882: 69).
5	Ženske dvojinske glagolske oblike v korpusih starejšega in sodobnega slovenskega jezika
5.1 Korpus zgodovinskih besedil IMP (1584-1918) izkazuje ž. dv. na -e pri (manj) znanih avtorjih in prevajalcih med leti 1830 in 1910, redko na -i (npr. Cegnar 1866, 1883, Novice 1880, tudi dvojnično z -a, npr. Stritar 1868, Jurčič 1877, Tavčar 1878). Od 1877 se pojavljajo tudi v ž. sp. oblike m. na -a pri več kot 40 avtorjih in v več delih.15
5.2	V korpusu GOS so ž. sp. oblike dv. pričakovane, toda zastopane le v nejavnem (ne)zasebnem govoru murskosoboške regije v pogovoru v družini (»midve obej sve gor sedele«) in na neformalnem delovnem sestanku učiteljic (-e greve (3), -i: svi (2)).
5.3	Redke pojavitve so v korpusu Gigafida: npr. greve (13-krat), v pripovedi na spletu dajo vtis knjižnosti (24ur.com, rtvslo.si, 2010).
Seznam okrajšav
altslaw. dv., dv ed., ed GOS hung. I
IMP m. mn. s.
S, S-
sed.
stcsl.
stol.
Supr.
mn
starocerkvenoslovansko
dvojina
ednina
korpus govorjene slovenščine ogrskoslovensko, prekmursko imenovalnik
korpus Jezikovni viri starejše slovenščine, Impact (Improving Access to Text)
moški spol
množina
srednji spol
sever, severno
sedanji, sedanji čas
starocerkvenoslovansko
stoletje
Supraseljski kodeks
15 Seznam je izpuščen.
Irena Orel: Ženske dvojinske oblike v starejšem slovenskem knjižnem jeziku
279
SV-	severovzhodno
V, V-	vzhod, vzhodno
venet.	beneškoslovensko
Z, Z-	zahodno
ž., ž. sp.	ženski spol
1.	1. oseba
2.	2. oseba
3.	3. oseba
1dv	1. oseba dvojine
2dv	2. oseba dvojine
2mn	2. oseba množine
3dv	3. oseba dvojine
Viri in literatura
Aleksandra Derganc, 1994: Some specific features in the development of the dual in Slovene as compared to other Slavic languages. Mélanges Lucien Tesnière, Linguistica 34/1. Ljubljana: FF. 71-80. Aleksandra Derganc, 2006: Nekatere značilnosti dvojine v slovenščini. Slavistična
revija 54/pos. št., pos. št. [57]-71. Tjaša Jakop, 2006: Ohranjenost dvojine v slovenskih narečjih v stiku. Annales: Series
Historia et Sociologia 16/1. 161-68. Tjaša Jakop, 2007: Razlikovanje glagolskih oblik po spolu v sedanjiku dvojine: greve.
Slavistična revija 55/4. [601]-13. Tjaša Jakop, 2008: Dvojina v slovenskih narečjih. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Tjaša Jakop, 2011: Oblikovne posebnosti v delih od 16. stoletja dalje. V: Narečna prepletanja. Ur. G. Filipi. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. 263-72. Tjaša Jakop, 2012: Use of dual in standard Slovene, colloquial Slovene and Slovene
dialects. Linguistica 52. 349-62. Franc Jakopin, 1966: Slovenska dvojina in jezikovne plasti. Jezik in slovstvo 11/4. 98-104.
Štefan Kuhar, 1913: Slovnica vogrsko-slovènskoga na^čja, Spisana na podlagi
Jmežič -Šketove Slovènske slovnice. Rokopis. Ranko Matasovic, 2008: Poredbenopovijesna gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb: Matica hrvatska.
Majda Merše, 2017: Raba glagola biti sem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja.
Jezikoslovni zapiski 23/2. Ob jubileju Ljubov Viktorovne Kurkine. Ur. M. Furlan, S. Torkar, P. Weiss. Ljubljana: Založba ZRC. 211-27. Avgust Pavel, 2013: Prekmurska slovenska slovnica = Vend nyelvtan. Prev. M. Bajzek
Lukač. Ur. M. Jesenšek. Maribor: FF. Fran Ramovš, 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: DZS. Lucien Tesnière, 1925a: Les formes du duel en slovène. Pariz: Champion.
280
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Lucien Tesnière, 1925b: Atlas linguistique pour servir a l'étude du duel en slovène. Pariz: Champion.
Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu.
Korpus GOS. Na spletu.
Korpus Gigafida. Na spletu.
Biblija: Sveto pismo na internetu. Na spletu.
Korpus zgodovinskih besedil IMP (1584-1918). Na spletu (1). Na spletu (2).
Summary
The morphological innovation of the dual gender-differentiated forms, those of the 1st-person m. -va, f., n. -ve, and those of the 2nd- and 3rd-p. m. -ta, f., n. -te, if the subjects are f. (or n.), is expressed in all three p. of the present indicative (e.g., 1st- m. sva - f. sve; 2nd-, 3rd- m. sta - f. (n.) ste), in the future auxiliary (1st- bodeva, bova - bodeve, bove; 2nd", 3rd" bodeta, bota, bosta - bodete, bote, boste) and in the 1st- and 2nd-p. of the imperative (bodiva - bodive; bodita -bodite). Originally, f. (and n.) forms preserve the historical dual endings of the 1st- and 3rd-p. (OCS 1st- *-ve-, 2nd- *-ta, 3rd- *-te).
The introduction of the gender category in verb forms has been examined and presented by L. Tesniere who, on the basis of 360 old literary and dialectal sources, carefully studied and explained the origins of this characteristic, to which we added by examinations of and comparatively by confirmation in grammar books on www.fran.si and selected editions of texts dated between the 16th and the 19th centuries, in the historical corpus (IMP) in texts of the 19th century, by recording variants in -e and, rarely, -i, and in today's all-gender literary forms from 1877 onwards. They appear independently in online narratives, where they are perceived as literary forms (Gigafida corpus), while in spoken language they only appear in Murska Sobota (non-)private discourse (GOS corpus).
The use of gender-differentiated forms for f. (and n.) in verb dual -ve, -te, -te was confirmed, with the exception of Krelj, from the beginning of the Slovene literary language of the 16th century; it is standardized in Bohoric's grammar (1584) and remained in the 18th century editions; it is excluded from Pohlin's (1768, 1783) and Gutsman's (1777, 1829) grammars where the f. forms are pluralized, and from Zagajsek's (1791), Kopitar's (1809), Dajnko's (1824) grammar books, and Levec's orthography (1899); and introduced again in the 19th century (Metelko 1825) until the first decades of the 20th century (Breznik 1916 to 1934), a remark about their use is all that remains in grammar books by four authors (1956, 1964). They are typical of the colloquial language in certain areas (especially the northern Notranjska and Prekmurje, Bizeljsko, Prlekija), and have recently spread throughout the colloquial language of Ljubljana. The endings -vi, -ti, -ti formed through hypercorrection after agreement with the nominal and participial dual, were standardized in a grammar by V. Vodnik (1811), F. Levstik (1866), and mentioned by F. Miklošič (1856, 1876) in the 2nd- and 3rd-p. They also coexisted with -ve, -te, -te in the second half of the 19th century, and they remain alive in some speech discourses that preserve the dual.
UDK 811.163.6'373.611
Matej Šekli
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani matej.sekli@guest.arnes.si
IZVOR PRIDEVNIKOV TIPOV BUKOV IN LIPOV/ČEŠNJEV V SLOVENŠČINI
V	članku je obravnavan izvor pridevnikov na -ov/-ev iz samostalnikov ženskega spola v slovenščini. Prikazani so nastanek in prvotni besedotvorni pomen praslovanske izsamostalniške pridevniške pripone *-ov-b/*-ev-b ter vrste pomenov pridevnikov na -ov/-ev v slovenščini, in sicer glede na slovarski pomen samostalnikov v jedru zložene samostalniške besedne zveze, ki jih ti pridevniki pomensko določajo.
Ključne besede: besedotvorje, pomenoslovje, pridevniki tipov bukov in lipov/češnjev, praslovanščina, slovenščina
The article discusses the origin of the adjectives with the suffix -ov/-ev such as bukov 'of / relating to beech', lipov 'of / relating to linden', and češnjev 'of / relating to (a) cherry (tree)' derived from feminine nouns and traces their development in Slovenian. The genesis and the original word-formational function of the Proto-Slavic adjectival suffix *-ov--b/*-ev-~b are presented and appended with a semantic classification of such adjectives in Slovenian, based on the lexical meaning of the head in the respective nominal phrases.
Keywords: word formation, semantics, adjectives of the types bukov and lipov/češnjev, Proto-Slavic, Slovenian
1 Pridevniki tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
V	sodobni slovenščini se pojavlja okrog 70 pridevnikov na -ov/-ev k samostalnikom ženskega spola s pomenom neživo (inanimatum) in nepojmovno (concretum), ki jih je možno razdeliti v dve skupini. Pridevniki tipa buk-ov 'tak, ki je v zvezi z bukvijo' k buk-ev [buk-su] so tvorjeni k samostalnikom ženskega spola z morfemom -ev [su] (samostalniki nekdanje w-jevske sklanjatve ženskega spola) brez slednjega in so zelo maloštevilni (bukev ^ bukov, breskev ^ breskov, smokva ^ smokov (Plet.), mlajše smokvov (SSKJ, SSKJ2)). Prevladujejo pridevniki tipa lip-ov 'tak, ki je v zvezi z lipo' k lip-a oz. češnj-ev 'tak, ki je v zvezi s češnjo' k češnj-a, ki so tvorjeni k samostalnikom ženskega spola, predvsem na -a (samostalniki nekdanje 5-jevske sklanjatve ženskega spola).1
V nadaljevanju je najprej prikazan izvor, tj. prvotna morfemska zgradba in prvotni besedotvorni slovnični pomen iz praslovanščine v slovenščino podedovanih pridevnikov na *-ov-b/*-ev-b, nato pa je prikazano širjenje pripone *-ov-b/*-ev-b od
1 Pridevniki tipov bukov in lipov/češnjev niso značilni samo za slovenščino, temveč tudi za druge slovanske jezike. V pričujočem prispevku je problematika obravnavana samo znotraj slovenščine. Kjer to ni posebej navedeno, je gradivo iz SSKJ2. Za konstruktivne pripombe pri pisanju članka se zahvaljujem anonimnima recenzentoma ter Metki Furlan in Luki Repanšku.
282
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
prvotnih samostalnikov na -ev k samostalnikom na -a; predstavljeni so slovarski pomeni teh pridevnikov in slovarski pomeni podstavnih samostalnikov, iz katerih so izpeljani.
2 Izvor praslovanskih pridevnikov na *-ov-y/*-ev-y
Gledano besedotvorno imajo praslovanski pridevniki na *-ov-b/*-ev-b pripono *-b (ki je odraz indoevropske pripone *-o-)2 ter so prvotno izpeljani iz osnov na *-ov-/*-ev-samostalnikov indoevropske u-jevske sklanjatve moškega spola (tip *medov- 'med' *medov-b 'tak, ki je v zvezi z medom') in samostalnikov indoevropske ü-jevske sklanjatve ženskega spola (tip *bukov- 'bukev' ^ *bukov-b 'tak, ki je v zvezi z bukvijo'). Njihov prvotni besedotvorni pomen je možno zelo abstraktno pomensko opisati kot *'tak, ki je v zvezi z x', pri čemer je x podstavni samostalnik.3
2.1 Praslovanski pridevniki na *-i iz samostalnikov «-jevske sklanjatve
V praindoevropščini je bil iz samostalnika z osnovo na *-u-/*-eu-, in sicer iz ničte ali redkeje polne prevojne stopnje pripone na *-u-/*-eu- (pri čemer je prevojna stopnja korena vrddhirana oz. nevrddhirana),4 tvorjen pridevnik s pripono *-o- s prvotnim pomenom *'tak, ki je v zvezi z x':5 z vrddhijem: pie. *man-u-s, rod. ed. *man-eu-s 'mož' (> stind. manus, rod. ed. manos 'človek, moški') ^ pie. *män-eu-o-s 'tak, ki je v zvezi z možem; moški' (> stind. mänavas 'človeški'); brez vrddhija: pie. *magh-u-s, rod. ed. *magh-eu-s 'deček' ^ pie. *magh-eu-o-s 'tak, ki je v zvezi z dečkom; deški' (> av. mayauua- 'neporočen'). Praindoevropski besedotvorni vzorec (navadno s polno prevojno stopnjo pripone *-eu- in nevrddhirano prevojno stopnjo korena) je bil podedovan v praslovanščino, kjer se je ob praslovanskem samostalniku moškega spola
2	Praslovanski pridevniki s pripono *-b so pogosti med svojstvenimi (posesivnimi) zloženkami (bahuvnhi) (Miklosich 1875: 49-51, 394—401; Bajec 1952: 109-115), ki izkazujejo metatonijo tipa praslovanski stari cirkumfleks ^ praslovanski stari akut (psl. *bëly (b) 'bel' + *golva, tož. ed. *gôlvç (c) 'glava' ^ *bel-o-golv-b (a") 'tak, ki ima belo glavo' > sln. beloglav) (Furlan 2013: 248), redkeje pa se pojavljajo med izpeljankami (Miklosich 1872: 90—91, 1875: 49—51), ki pa metatonije ne izkazujejo (psl. *golçbb (c) 'golob' ^ *golçb-b (c) 'tak, ki je v zvezi z golobom' > rus. ^ony6oü 'moder') (Furlan 2013: 249-251). Predpostavlja se, da je v slovenščini slednji tip pridevnikov ohranjen v nekaterih zemljepisnih imenih (o tem Torkar 2007), npr. psl. *jbgo 'igo, jarem' ^ *jbgb 'tak, ki je v zvezi z ižesom, jarmom' v krajevnem imenu Ig; psl. *lçgb 'log' ^ *lQgb 'tak, ki je z zvezi z logom' v krajevnem imenu Loga vas (Snoj 2009: 167—168).
3	Besedotvorni pomen 'biti v zvezi z x' se pojavlja tako pri izsamostalniških samostalnikih kot pri izsamo-stalniških pridevnikih. Pri tem se za samostalniške tvorjenke navadno definira pomen opravkar/opravljalnik (nomen relationis), in sicer opravkar za samostalnike, ki pomenijo živo (genus animatum), oz. opravljalnik za samostalnike, ki pomenijo neživo (genus inanimatum), pri pridevniških tvorjenkah pa mu je najbližji besedotvorni pomen povezanost (Toporišič 2000: 176-177, 179, 198). V slovničnih delih se za samostalnike ta besedotvorni pomen pomensko opisuje kot 'človek ali žival, ki ima s čim opraviti' oz. 'predmet, ki ima s čim opraviti' (Toporišič 2000: 176, 179), za samostalnike in pridevnike kot 'tisti/tak, ki je v zvezi s/z', npr. pečar 'tisti, ki je v zvezi s pečjo', učiteljski 'tak, ki je v zvezi z učitelji' (Vidovič Muha 2012: 32), v slovarskih delih pa za pridevnike kot 'nanašajoč se na', npr. bukov 'nanašajoč se na bukev' (SSKJ, SSKJ2).
4	Prevojna stopnja korena je navadno vrddhirana pri pripadnostnih pridevnikih (pie. *dieu-/*diu-' 'nebo' ^ *deiu-o-s 'tak, ki pripada nebu; nebeški' (> posamostaljeno stind. devâs 'bog') in nevrddhirana pri svojilnih pridevnikih (pie. *uet-os 'leto' ^ pie. *uet-s-o-s 'tak, ki ima eno leto; enoleten' (> posamostaljeno stind. vatsâs 'tele').
5	Brugmann 1906: 199-200; Darms 1978: 81; Meier-Brügger 2010: 420; NIL: passim.
Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
283
na *-b, rod. ed. *-u, s stranskosklonsko osnovo *-ov- pojavljal pridevnik na *-ov-b. pie. *medhu-/*medheu- 'med' > lit. medús, rod. ed. medaüs 'med', psl. *medb, rod. ed. *medu, stranskosklonska osnova *medov- 'med' (> stcsl. medb, rod. ed. medu/meda, medov- 'med') ^ *medheu-o-s 'tak, ki je v zvezi z medom' > psl. *medov-b 'tak, ki je v zvezi z medom' (> csl. medovb 'meden'); pie. *suh2-nu-/*suh2-neu- 'sin' > lit. sünús, rod. ed. sünaüs 'sin', psl. *synb, rod. ed. *synu, stranskosklonska osnova *synov- 'sin' (> stcsl. synb, rod. ed. synu, synov- 'sin') ^ *suh2-neu-o-s 'tak, ki je v zvezi s sinom' > psl. *synov-b 'tak, ki je v zvezi s sinom'.6
Praslovanski pridevniki na *-ov-b/*-ev-b, izpeljani iz samostalnikov indoevropske u-jevske sklanjatve moškega spola, so npr. (nekateri v najstarejšem obdobju niso izpričani, rekonstruiramo pa jih lahko posredno iz njihovih izpeljank): *medov-b 'tak, ki je v zvezi z medom', *synov-b 'tak, ki je v zvezi s sinom' (sln. sinóv-ec, sinóv-en, sinöv-ski (Plet.); sinov je glede na cirkumfleksni tonem najverjetneje mlajša ponovna tvorba), *tbrgov-b 'tak, ki je v zvezi s trgom' (sln. trgov-ína, trgöv-ec, trgöv-ski, trgov-á-ti (Plet.)), *vbrxov-b 'tak, ki je v zvezi z vrhom' (sln. vrhóv-en (Plet.)), *volov-b 'tak, ki je v zvezi z volom' (> csl. volovb 'volovski'), *jilov-b 'tak, ki je v zvezi z ilovico, glino' (> csl. ilov-b 'ilovnat, glinen', sln. ílov (Plet.) star.), *rqdov-b 'tak, ki je v zvezi z redom, vrsto' (> csl. rqdovb 'urejen'), *sadov-b 'tak, ki je v zvezi s sadom, sadežem' (> csl. sadovb 'vrten'), *mirov-b 'tak, ki je v zvezi z mirom, svetom' (sln. miróv-en, mirov-á-ti), *dbžjev-b 'tak, ki je v zvezi z dežjem' (> stcsl. dbždevb 'deževen'), *domov-b 'tak, ki je v zvezi z domom' (> posamostaljeno rus. óoMoeoü 'hišni škrat'; sln. domov-ína, domóv-en, domov-á-ti), *polov-b 'tak, ki je v zvezi s polovico' (> rus. noRoeoü 'spolen'; sln. polov-íca), *stanov-b 'tak, ki je v zvezi s tem, kar stoji' (> posamostaljeno rus. cmaHoeoü zgod. 'okrajni policijski komisar').
Po oblikovni analogiji, natančneje morfološki reanalizi tipa *medb, rod. ed. *medu : *medovb, se je morfem *-ov-b osamosvojil kot besedotvorni morfem, in sicer kot izsamostalniška pridevniška pripona, ter se začel širiti tudi na samostalnike o-jevske sklanjatve moškega spola. Zgodaj dokumentirani slovanski pridevniki na *-ov-b, izpeljani iz samostalnikov o-jevske sklanjatve moškega spola, so npr.: *dgb-ovb 'tak, ki je v zvezi z drevesom' (> csl. dgbovb 'drevesen', sln. dóbov (Plet.)), *grozd-ovb 'tak, ki je v zvezi z grozdom' (> csl. grozdovb 'grozden'), *rak-ovb 'tak, ki je v zvezi z rakom' (> csl. rakovb 'rakov', sln. rakov), *šip-ovb 'tak, ki je v zvezi s trnom, bodico' (> csl. šipovb 'šipkov'), *tbrn-ovb 'tak, ki je v zvezi s trnom' (> stcsl. trbnovb 'trnov', sln. trnov).
Osamosvojena pripona *-ov-b/*-ev-b se je torej prvotno pojavljala tako pri samostalnikih, ki so pomenili neživo (npr. *med-ovb, *jil-ovb, *dgb-ovb), kot pri samostalnikih, ki so pomenili živo (npr. *syn-ovb, *vol-ovb, *rak-ovb). V slovanskih jezikih je postala zelo produktivna predvsem pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, ki so pomenili živo, zato so bili pridevniki na *-ov-b/*-ev-b iz samostalnikov, ki so
6 Prehod indoevropskega glasovnega zaporedja *-eu- v *-ou- v položaju pred nesprednjimi samoglasniki v neposredno sledečem zlogu (npr. pie. *-euos > psl. *-ovt) je skupna prabaltska in praslovanska položajna glasovna sprememba (pie. *neuos 'nov, mlad' > het. neuaš 'nov', stind. navas 'nov, svež, mlad', gr. *vsfo^ > veo^ 'mlad, nov', lat. novus 'nov', stlit. navas 'nov', psl. *novt 'nov' > stcsl. novt 'nov').
284
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
pomenili neživo, ponekod dalje formalno izpeljani z drugimi pridevniškimi priponami, npr. *-bm>, *-bskb, *-em>, *-bjb, *-atb (t. i. strukturalna pripona)7 (npr. *dbžjev-b ^ *dbžjev-bnb > sln. deževen [dsževsn]).
2.2 Praslovanski pridevniki na iz samostalnikov w-jevske sklanjatve
Praindoevropski samostalniki z osnovo na *-uh2- v praslovanščini izkazujejo starejšo samostalniško stranskosklonsko osnovo na *-bv- (psl. *bukbv-) in mlajšo samostalniško stranskosklonsko osnovo na *-ov- (psl. *bukov-). Obe samostalniški osnovi sta bili besedotvorni podstavi pridevniških izpeljank s pripono *-b, ki je bila enakozvočna s končnico: psl. *buky, tož. ed. *bukbv-b ^ *bukbv-b 'tak, ki je v zvezi z bukvijo' (sln. búkv-ica 'bukov žir') in *bukov-b 'tak, ki je v zvezi z bukvijo' (> csl. bukovb 'bukov', sln. bukov). Osnova na *-bv- je podedovana iz praindoevropščine (npr. pie. tož. ed. *-uh2-m > *-u-m > *-uu-m > psl. *-bv-b), osnova na *-ov- pa je na podlagi prve po analogiji nastala v praslovanščini.8 Nastanek samostalniške osnove tipa *bukov- in posledično pridevnikov tipa *bukov-b ni enoumno pojasnjen. Razlaga, po kateri naj bi pridevniki tipa *bukovb (kot tudi pozneje dokumentirani pridevniki tipa *lipovb 'tak, ki je v zvezi z lipo') nastali po analogiji na pridevnike tipa *medovb, *jilovb, *dQbovb,9 ima šibko točko v dejstvu, da pridevniki tipa *bukovb niso izpeljani iz postave tipa *bukbv-, saj bi se v tem primeru pridevnik glasil **bukbv-ovb. V razlagi, po kateri naj bi poznopra-slovanska samostalniška stranskosklonska osnova tipa *bukov- nastala po medvzorčni oblikovni analogiji na sklanjatveni vzorec tipa psl. *kamy, tož. ed. *kamenb 'kamen', pri čemer naj bi bilo do oblikovnega stika prišlo v imenovalniku ednine (psl. *kamy = *buky) in naj bi na osnovi e-jevskih polnostopenjskih oblik vplivajočega sklanjatvenega vzorca (npr. psl. tož. ed. *ka-menb) nastale nove »polnostopenjske« analoške oblike vplivanega sklanjatvenega vzorca (npr. psl. tož. ed. *buk-bv-b > *buk-ov-b),10 pa je za pozno praslovanščino težko razložiti prehod glasovnega zaporedja *-eu- v *-ou- v položaju pred nesprednjimi samoglasniki v neposredno sledečem zlogu.11
Kakorkoli že, dejstvo je, da je na osnovi slovanskega jezikovnega gradiva za pozno praslovanščino ob samostalniški osnovi tipa *bukbv- možno rekonstruirati tudi samostalniško osnovo tipa *bukov- ter iz slednje izpeljane pridevnike s pripono *-b tipa *bukov-b (> csl. bukovb 'bukov', sln. búkov), *berskov-b 'tak, ki je v zvezi z breskvijo' (> sln. breskov), *smokov-b 'tak, ki je v zvezi s smokvo, figo' (> sln. smókov (Plet.), mlajše smökvov). Pri pridevnikih tipa sln. bukov-, breskov-, smokov-, cerkov- gre torej
7	Slawski 1974, 1976, 1979: passim.
8	V stari cerkveni slovanščini je nedvomno dokumentirana stranskosklonska osnova in hkrati besedotvorna podstava smokov-, pri čemer -o- v -ov- ni nastal po vokalizaciji iz -t- (smokovbnicejg v Zografskem evangeliju, smokov(ijg) v Savovi knjigi, smokovbnica v Ostromirovem evangeliju) (Rozwadowski 1914-1915: 14-17).
9	Vondrak 1924: 524.
10	Furlan 2010: 209-210.
11	Če je domneva o analoški naslonitvi sklanjatvenega vzorca tipa *buky na sklanjatveni vzorec tipa *kamy pravilna, je do analogije moralo priti še v času, ko je bila glasovna sprememba *-eu- > *-ou- še tvorna in ko sta izglasji imenovalnika ednine v obeh sklanjatveni vzorcih že glasovno sovpadli (pie. *-uh2 > *-u > psl. *-y pri *buky : pie. *-ons > *-on + *-s > psl. *-y pri *kamy).
Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
285
za podedovane drugotne samostalniške osnove, vzporedne prvotnim tipa sln. bukv-, breskv-, smokv-, cerkv-.
3 Pomeni slovenskih pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev
Zelo abstraktni, širši besedotvorni slovnični pomen *'tak, ki je v zvezi z x' praslo-vanskih pridevnikov na *-ov-^/*-ev-^ je bil glede na slovarski pomen podstavnega samostalnika (moškega ali ženskega spola) v pridevniku v vlogi določila in samostalnika v vlogi jedra, lahko razumljen bolj konkretno, ožje, in sicer kot npr. pripadnostni, svojilni, snovni. Z vidika slovarskega in (so)besedilnega pomena je torej pri enem in istem pridevniku možno razlikovati vsaj naslednje najpogostejše tipe pomenov (x = podstavni samostalnik v pridevniku v vlogi določila; y = samostalnik v vlogi jedra):12
1)	pripadnostni pomen 'tak, ki pripada x' (tj. 'x ima y') (pripadnostni pridevnik): sln. bukov 'tak, ki pripada bukvi' v bukovo listje, tj. 'bukovo listje pripada bukvi' ('bukevx ima listjey');
2)	svojilni pomen 'tak, ki ima x' (tj. 'y ima x') (svojilni pridevnik): sln. bukov 'tak, ki ima bukev' v bukov gozd, tj. 'bukov gozd ima bukev' ('gozdy ima bukevx');
3)	snovni pomen 'tak, ki je iz x' (snovni pridevnik) (sln. bukov 'tak, ki je iz bukve' v bukova drva, tj. 'bukova drva so iz bukve');
4)	lastnostni pomen (predvsem s pomenskim prenosom po metafori v smislu
podobnosti) (lastnostni pridevnik): sln. breskov 'tak, ki je podoben breskvi' v breskovapolt, tj. 'breskova polt je podobna breskvi'.
V slovenščini so na osnovi maloštevilnih pridevnikov tipa bukov k samostalnikom ženskega spola na -ev s pomenom neživo in nepojmovno, ki so lahko imeli različne vrste
12 Predstavljena pomenska tipologija pridevnikov, predvsem razlikovanje med »pripadnostnimi« in »svo-jilnimi« pridevniki, se opira na oblikovno-pomensko klasifikacijo pridevnikov v indoevropskem primerjalnem jezikoslovju z izdelano jezikoslovno terminologijo (pripadnostni pridevnik, nem. Zugehorigkeitsadjektiv, ang. adjective of appurtenance, genitival adjective; svojilni pridevnik, nem. Possessivadjektiv, ang. possessive adjective; snovni pridevnik, nem. Stoffadjektiv, ang. material adjective). Razlikovanje med pripadnostnimi in svojilnimi pridevniki je utemeljeno tudi oblikovno (in torej ne samo pomensko), in sicer na prisotnosti oz. odsotnosti vrddhija v korenu (prim. opombo 4). Nekateri avtorji dosledno razlikujejo med pripadnostnimi (lat. pater 'oče' ^ patrius *'tak, ki pripada očetu' > 'očetovski') in svojilnimi pridevniki (lat. barba 'brada' ^ barbâtus *'tak, ki ima brado' > 'bradat') (Lühr 2008: 110-136), v slovenskem indoevropeističnem jezikoslovju npr. Repanšek 2016: 75 et passim, drugi pa poznajo samo pripadnostne (npr. Meier-Brügger 2010: 420). Po tej tipologiji so slovenski (in širše slovanski) pridevniki na -ov/-ev, izpeljani iz samostalnikov moškega spola s pomenom živo (in človeško), ki se navadno definirajo kot »svojilni«, dejansko pripadnostni (sln. sinova hiša 'sinova hiša pripada sinu', tj. 'sinx ima hišoy'; sinova roka 'sinova roka pripada sinu', tj. 'sin ima rokoy'). Tovrstni pridevniki za razliko od samostalniških besednih zvez z rodilniškim samostalniškim prilastkom ne razlikujejo med pomenoma »svojina« (hrv. posvojni genitiv) in »del celote« (hrv. genitiv cjeline) (npr. Baric idr. 1997: 557-559), npr. sln. hiša brata (hiša in brat sta ločeni entiteti) : roka brata (brat je celota in roka je njen del). V slovenskem slovenističnem jezikoslovju se pojavlja drugačna pomenska delitev pridevnikov, terminološke ustreznice pridevnikov s pripono -ov/-ev pa so naslednje: 1) pripadnostni pomen = lastninskosvojilni (sinova hiša 'sin ima hišo'), sestavinskosvojilni (sinova roka 'roka je del sina', bukovo listje 'listje je del bukve'), razmernosvojilni (očetov brat 'brat je od očeta'), nepravi svojilni (očetovo delo); 2) svojilni = sestavni (bukov gozd 'gozd, sestavljen iz bukev'); 3) snovni = snovni (bukova drva 'drva, narejena iz bukve') (Vidovič Muha 2000: 312-321).
286
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
konkretiziranih pomenov (pripadnostni: bukov les, bukov žir, bukovo listje - breskov cvet, breskova koščica; svojilni: bukov gozd; snovni: bukova drva, bukovo pohištvo, bukov parket - breskov kompot, breskov liker), zelo verjetno tudi pod vplivom pridevnikov na -ov/-ev, izpeljanih iz samostalnikov o-jevske sklanjatve moškega in srednjega spola s pomenom neživo in nepojmovno (npr. gaber ^ gabrov, ananas ^ ananasov, kostanj ^ kostanjev, ječmen ^ ječmenov, kruh ^ kruhov, železo ^ železov) zaradi pomenskega stika po analogiji začeli nastajati pridevniki na -ov/-ev iz samostalnikov a-jevske sklanjatve ženskega spola.
S stališča slovarskega pomena je med podstavnimi samostalniki možno razločevati med naslednjimi pomeni:
1)	(gozdno) drevo ali grm: bukev ^ bukov; akacija ^ akacijev, aloja ^ alojev, balza ^ balzov, beka ^ bekov, breza ^ brezov, cedra ^ cedrov, cipresa ^ cipresov, hoja 'jelka' ^ hojev, hojka nar. 'jelka' ^ hojkov, jagned-i ž injagned -a m ^ jagnedov, jela star. 'jelka' ^ jelov/jelov/jelov in jelka ^ jelkov, jelša ^ jelšev, leska ^ leskov, lešča (Plet.) 'leska' ^ leščev nar., lipa ^ lipov, mirta ^ mirtov, palma ^ palmov, pinija ^ pinijev, praprot -i ž in praprot -a m ^ praprotov, rakita ^ rakitov, robinija ^ robinijev, smreka ^ smrekov, špajka ^ špajkov, tisa ^ tisov, trepetlika ^ trepetlikov, trstika ^ trstikov, vrba ^ vrbov, zelenika ^ zelenikov), druge rastline (hijacinta ^ hijacintov;
2)	(sadno) drevo in njegov sadež: breskev ^ breskov, smokva ^ smokov (Plet.), mlajše smokvov; citrona ^ citronov, češnja ^ češnjev, češplja ^ češpljev, figa ^ figov, *hruša ^ hrušev, hruška ^ hruškov, kutina ^ kutinov, limona ^ limonov, murva ^ murvov, oljka ^ oljkov, oranža 'pomaranča' ^ oranžev, sliva ^ slivov, višnja ^ višnjev; redkeje samo sadno drevo (jablana ^ jablanov ob sadežu jabolko) ali samo sadež (banana ^ bananov ob drevesu bananovec);
3)	grmičasta rastlina in njene jagode: borovnica ^ borovničev, jagoda ^ jagodov, jerebika ^ jerebikov, kosmulja ^ kosmuljev, malina ^ malinov, robida ^ robidov;
4)	druge užitne rastline: ajda ^ ajdov, arnika ^ arnikov, čebula ^ čebulov, goba ^ gobov, kumina ^ kuminov, meta ^ metov zastar., rabarbara ^ rabarbarov, sivka ^ sivkov;
5)	snovni samostalnik: drobtina ^ drobtinov, krema ^ kremov in kremen, rozina ^ rozinov, smetana ^ smetanov, vanil(i)ja ^ vanil(i)jev; juta ^ jutov, kafra ^ kafrov, pluta ^ plutov; benzoa ^ benzojev, mira ^ mirov; siga ^ sigov.
Pridevniki s pripono -ov/-ev iz samostalnikov ženskega spola so v slovenščini po eni strani oblikovno in pomensko stabilni, na kar kaže nastajanje pridevnikov iz novejših prevzetih podstav (npr. balzov), po drugi strani pa prihaja do reinterpretacije pripone -ov/-ev kot pripone »svojilnih« pridevnikov iz samostalnikov moškega spola, zaradi česar hiperkorektno nastajajo pridevniki s pripono -in, značilno za »svojilne« pridevnike iz samostalnikov ženskega spola (npr. bananin, citronin, metin, sivkin).
Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
287
4 Sklep
Praslovanski pridevniki tipa *bukov-b so imeli pripono *-b in so bili prvotno
tvorjeni iz drugotne samostalniške stranskosklonske osnove in hkrati besedotvorne podstave na *-ov- samostalnikov indoevropske M-jevske sklanjatve ženskega spola in so imeli prvotni besedotvorni pomen, ki ga je zelo abstraktno možno pomensko opisati kot *'tak, ki je v zvezi z x' (pri čemer je x podstavni samostalnik) (psl. *buky, rod. ed. *bukbve 'bukev', drugotna samostalniška osnova *bukov—> *bukov-b 'tak, ki je v zvezi z bukvijo'). Glede na slovarski pomen samostalnikov v jedru zložene samostalniške besedne zveze, ki jih ti pridevniki pomensko določajo, imajo pridevniki na -ov naslednje pomene: 1) pripadnostni pomen 'tak, ki pripada x' (sln. bukov 'tak, ki pripada bukvi' v bukovo listje); 2) svojilni pomen 'tak, ki ima x' (sln. bukov 'tak, ki ima bukev' v bukov gozd); 3) snovni pomen 'tak, ki je iz x' (sln. bukov 'tak, ki je iz bukve' v bukova drva); 4) lastnostni pomen (sln. breskovapolt, pri čemer ima bukov preneseni pomen po metafori 'tak, ki je podoben breskvi').
V slovenščini dokumentirani prvotni pridevniki s pripono -ov/-ev k samostalnikom ženskega spola na -ev [su], ki so pomenili neživo in nepojmovno, so bili glede na svoj slovarski pomen lahko razumljeni tudi kot snovni (sln. bukov, breskov, smokov star.). Na osnovi teh sicer maloštevilnih pridevnikov in zelo verjetno tudi pod vplivom pridevnikov na -ov/-ev k samostalnikom u-jevske (in pozneje tudi o-jevske) sklanjatve moškega spola s podobnim slovarskim pomenom (npr. ilov star., dobov, trnov) so v zgodovini slovenščine zaradi pomenskega stika po analogiji začeli nastajati pridevniki na -ov/-ev iz samostalnikov o-jevske sklanjatve moškega in srednjega spola (npr. gaber ^ gabrov, ananas ^ ananasov, kostanj ^ kostanjev, ječmen ^ ječmenov, kruh ^ kruhov, železo ^ železov) ter 5-jevske sklanjatve ženskega spola (npr. lipa ^ lipov, češnja ^ češnjev, borovnica ^ borovničev, ajda ^ ajdov, smetana ^ smetanov), ki pa so omejeni na pomensko polje rastline in njihovi deli ter na snovne samostalnike.
Viri in literatura
Anton Bajec, 1950, 1952, 1952, 1959: Besedotvorje slovenskega jezika: I. Izpeljava samostalnikov, II. Izpeljava slovenskih pridevnikov, III. Zloženke, IV. Predlogi in predpone. Ljubljana: SAZU, Razred za filološke in literarne vede, DZS. Barič idr. 1997 = Eugenija Barič, Mijo Lončarič, Dragica Malic, Slavko Pavešič, Mirko Peti, Vesna Zečevič, Marija Znika, 21997: Hrvatska gramatika. Zagreb: Školska knjiga.
France Bezlaj, 1976, 1982, 1995, 2005, 2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I-V. Avtorja III. in IV. zvezka M. Snoj, M. Furlan, V. zvezek (indeksi) pripravila M. Snoj, S. Klemenčič. Ljubljana: SAZU, ISJFR ZRC SAZU. Karl Brugmann, 21906: Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen. II. Lehre von den Wortformen und ihrem Gebrauch. 1. Allgemeines. Zusammensetzung (Komposita). Nominalstämme. Strassburg: Karl J. Trübner.
288
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Georges Darms, 1978: Schwäher und Schwager, Hahn und Huhn. Die Vrddhi-Ableitung im Germanischen. Münchener Studien zur Sprachwissenschaft, Neue Folge, Beiheft, Band 9. München: Kitzinger.
Metka Furlan, 2010: Porabskoslovensko ovca 'osa'. Praslovanska sinonima *(v)osva : *(v)osa v slovenščini. Slavia Centralis 3/1. 205-13.
Metka Furlan, 2013: Miklošičev adjektivizirajoči "suffix t": da ali ne. Miklosichiana Bicentennalia: 36opHUKy uacm deecmome ^o^uwnu^epolena Opa^a MuKMornma. Ur. J. rpKOBnh-Mejuop, A. HoMa. Eeorpag: CpncKa aKageMuja HayKa u yMeTHOcTu. 247-63.
Rosemarie Lühr (ur.), 2008: Nominale Wortbildung des Indogermanischen in Grundzügen: Die Wortbildungsmuster ausgewählter indogermanischer Einzelsprachen in Grundzügen. Band 1: Latein, Altgriechisch. Bearbeitet von Irene Balles. Band 2: Hethitisch, Altindisch, Altarmenisch. Bearbeitet von Joachim Matzinger. Hamburg: Verlag Dr. Kovač.
Marek Majer, 2018: Slavic *ljuby 'love' < *lewbh-os and the heterogeneity of the *-y, *-we in inflectional class. 4. Indogermanistisches Forschungskolloquim. Universität Zürich, 5.-6. April 2018. Izroček. 8.
Michael Meier-Brügger, 92010: Indogermanische Sprachwissenschaft. Berlin, New York: Walter de Gruyter.
Franz Miklosich, 1872: Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen. Wien.
Franz Miklosich, 1862-1865: Lexicon Palaeoslovenisco-Graeco-Latinum. Wien: Verlagsbuchhandlung Wilhelm Braumüller.
Franz Miklosich, 1875: Stammbildungslehre der slavischen Sprachen. Wien: Wilhelm Braumüller.
NIL = Dagmar S. Wodtko, Britta Irslinger, Carolin Schneider, 2008: Nomina im Indogermanischen Lexikon. Heldelberg: Carl Winter Universitätsverlag.
Plet. = Maks Pleteršnik, 11894-1895 (22006): Slovensko-nemški slovar I—II. Ur. M. Furlan. Ljubljana: SAZU, ISJFR ZRC SAZU.
Luka Repanšek, 2016: Keltska dediščina v toponimiji jugovzhodnega alpskega prostora. Ljubljana: Založba ZRC (Linguistica et philologica, 33).
Jan Rozwadowski, 1914—1915: Przyczynki do historycznej fonetyki j^zyköw slowi-anskich. Rocznik slawistyczny 7. 9—21.
Marko Snoj, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan.
Marko Snoj, 320 1 6 (11997 , 220 03): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Franciszek Slawski, 1974, 1976, 1979: Zarys slowotwörstwa praslowianskiego. Slownik praslowianski I—III. Wroclaw, Warszawa, Kraköw, Gdansk: Zaklad narodowy im. Ossolinskich, Wydawnictwo Polskiej akademii nauk. 1974: 34—141, 1976: 13—60, 1979: 11—19.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I—V. Ur. A. Bajec idr. Ljubljana: SAZU, ISJFR ZRC SAZU, 1970—1991.
SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I—II. Ljubljana: SAZU, ISJFR ZRC SAZU, 2014.
CmapocnaenncKuü CMoeapb (no pyKonucnM X-XI eeKoe), 21999 (11994). MocKBa: H3gaTenBCTBO «PyccKHH ä3bik».
Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
289
Silvo Torkar, 2007: Substrat, adstrat ali neprepoznana slovanska dediščina? Ig - Krim -Bača. HayKoeuü eicnuK ^epHiee^bKo^o yHueepcumemy. Cnoe'mcbKa $m0R0^w. 36ipHUK HayKoeux npa^. HepBHiB^: PuMa. 250-59. Ada ViDovič-MuHA, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: ZIFF.
Ada ViDovič-MuHA, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF.
Ada ViDovič-MuHA, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
Wenzel VündrAk, 21924 (H906): Vergleichende Slavische Grammatik: I. Lautlehre und Stammbildungslehre. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Summary
The Proto-Slavic adjectives of the type most plainly observable in bukov 'relating to beech' arose in an old inherited derivational process that formed relational adjectives ('relating to X, where x is the derivational base) with the help of the thematic suffix from the underlying Indo-European feminine M-stems, so PSl. *buky, gen. sg. *bukbve 'beech' with a secondary stem and, at the same time, a derivational base *bukov—> *bukov-b fagínuá. In respect to the lexical meaning of the head in the nominal phrase in which such attributives typically appear, the ov-formations display the following set of meanings: 1) appurtenance, i.e. 'belonging to x, of x' (Sln. bukovo listje 'beech foliage'); 2) possession, i.e. 'having x' (Sln. bukov gozd 'beech forest'); 3) material, i.e. 'made of x' (Sln. bukova drva 'beech firewood'); 4) qualitative meaning due to a metaphor (Sln. breskova polt 'peach complexion').
The original adjectives with the suffix - ov/-ev that are documented in Slovenian are found to be intimately related to inanimate and concrete feminine nouns in -ev [su]. On the basis of their lexical meaning, however, these could be interpreted as material adjectives (bukov 'made of beech', breskov 'made of peach', smokov arch. 'made of fig'). Under the influence of this originally small set of adjectives and aided by the inherited group of adjectives in -ov/-ev derived from u-stem (and later on also o-stem) masculines with a matching semantic range (e.g., ilov arch. 'related to clay', dobov 'related to oak', trnov 'related to thorn'), secondary adjectives began to be derived from thematic masculines and neuters with the suffix -ov/-ev: cf. gaber 'hornbeam' ^ gabrov 'relating to hornbeam', ananas 'pineapple' ^ ananasov 'relating to a pineapple', kostanj 'chestnut' ^ kostanjev 'relating to chestnut (tree)', ječmen 'barley' ^ ječmenov 'relating to barley', kruh 'bread' ^ kruhov 'relating to bread', železo 'iron' ^ železov 'relating to iron'. The process was then extended to feminine a-stem nouns as well, obviously due to lexical analogy: cf. lipa 'linden' ^ lipov 'relating to linden', češnja 'cherry (tree)' ^ češnjev 'relating to (a) cherry (tree)', borovnica 'blueberry (shrub)' ^ borovničev 'relating to blueberry (shrub)', ajda 'buckwheat' ^ ajdov 'relating to buckwheat', smetana 'cream' ^ smetanov 'relating to cream, creamy').
290	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
UDK 811.163.6'366.52:811.111'366.52:81'27
Nada Šabec
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru nada.sabec@um.si
JEZIKOSLOVNI IN DRUŽBENI VIDIKI KATEGORIJE SPOLA V SLOVENŠČINI IN ANGLEŠČINI
Jezikoslovne razlike med slovenskim slovničnim in angleškim semantičnim spolom so razlog za različen pristop teh dveh jezikov k širšemu družbeno-kulturnemu vprašanju nese-ksistične rabe jezika: (prvi počne to s spolno specfičnimi oblikami za ženski in moški spol, drugi z njihovo nevtralizacijo). Prispevek obravnava najbolj kritična področja neseksistične rabe jezika ter predstavi in kritično ovrednoti predloge, ki tako rabo ozaveščajo in spodbujajo.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, slovnični spol, semantični spol, jezikovni seksizem
Linguistic differences between Slovene grammatical and English semantic gender have implications for the differences in which the two languages address the broader sociocultural issue of non-sexist language use (gender-specific vs. gender-neutral forms, respectively). Problematic areas associated with non-sexist language use are discussed, and measures promoting gender-sensitive language use and awareness of it are presented and critically evaluated.
Keywords: Slovene, English, grammatical gender, semantic gender, linguistic sexism
1	Uvod
Jeziki izražajo spol na različne načine. Nekateri imajo slovničnega, drugi semantičnega, nekateri ga sploh ne poznajo. V prispevku primerjam spol v slovenščini in angleščini z jezikoslovnega in nato še z družbenega vidika, saj je njegovo proučevanje v novejšem obdobju preseglo stroge okvire jezikoslovja. Aktualno je zlasti vprašanje (ne)diskriminatornega odnosa med ženskim in moškim spolom. Način, kako se s tem problemom soočata oba jezika, je odvisen ne le od zunanjih, nejezikovnih dejavnikov, ampak tudi od same strukture enega in drugega jezika.
2	Jezikoslovni vidiki
Bistvena razlika med slovenščino in angleščino je v tem, da je spol v slovenščini slovnična kategorija, medtem ko ima angleščina t. i. naravni ali semantični spol, ki se pri živih bitjih ujema z biološkim spolom, pri neživih pa spola ne loči. Pri nekaterih samostalnikih razliko v spolu zaznamuje s protipomenskimi pari (npr. mother 'mati' -father 'oče'), nekaj je ženskih izpeljank iz moških oblik (npr. prince - princess), večina samostalnikov pa ima enotno podobo brez razlikovalnih obrazil in se rabi v spolno nevtralnem pomenu ne glede na biološki spol nanašalnic (npr. member). Razlike so pri zaimkih, a le v 3. osebi ednine, kjer samostalnike moškega spola nadomestijo oblike he/
292
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
his/him/himself, ženskega pa she/her/hers/herself, odvisno od sklona oz. od povratne rabe zaimka. Izjemoma se lahko ženski ali moški spol rabi namesto nevtralnega it za kategorijo neživo (afektivno ali personificirano), it pa za živa bitja (npr. za živali ali dete). Preskriptivna slovnica določa, da se he uporablja tudi v generičnem smislu, tj. da se nanaša na ženske in na moške. To velja za osebne in svojilne zaimke, pa tudi za ujemanje nedoločnih zaimkov s koreferenti.
Za slovenščino je značilen slovnični spol, ki pripisuje vsem samostalnikom brez izjeme moški, ženski ali srednji spol. Pri živih bitjih se v glavnem ujema z njihovim biološkim spolom, pri samostalnikih s semantično oznako neživo pa gre za arbitrarno ditribucijo. Po spolu se razlikujejo tudi samostalniški zaimki in posamostaljeni pridevniki.
Tudi slovenščina poimenuje ženske in moške s protipomenskimi leksikalnimi pari (npr. sestra - brat), še večkrat pa ženski spol izpelje iz moške podstave z dodajanjem besedotvornih obrazil (npr. -a, -ica, -ka, -inja, -ja, -nica.). Za moški spol je tipična ničta končnica -0, za ženskega -a, za srednjega -o in -e. Obstajajo številne izjeme glede končnic in sklanjatev, (npr. miš, hči, Mitja), prav tako samostalniki z dvojnim spolom, (npr. dekle je srednjega ali ženskega spola), samostalniki z enotno moško in žensko obliko, (npr. vodja), samostalniki s podkategorijo človeško, ki so vedno srednjega spola, (npr. dete), in podobno, a bi njihov podrobnejši prikaz presegel okvir tega članka.
Da bi razumeli pomen spola, moramo vedeti, da je to »kategorija oblikoslovnega in skladenj skega sestava [...], ki omogoča izražanj e sintagmatskih razmerij« (Kunst Gnamuš 1995: 255) oz. da je, kot piše Toporišič (2000: 266), spol »lastnost samostalniške besede, da od pridevniške in pregibne povedkovniške besede (deloma tudi od samostalniške) zahteva oblikovno istovetnost«. Gre torej za koncept ujemanja, ki zaradi oblikoslovne raznolikosti posameznih pregibnih besed, npr. pri zloženih osebkih, ki se nanašajo na moške in ženske, nujno privede do dileme, kako uskladiti oba spola. Normativna slovnica v takih primerih daje prednost moškemu spolu in tudi sicer predpisuje, da se v generični funkciji rabi moški spol.
3 Družbeni vidiki
3.1 Razvoj skozi čas
Zavedanje o prepletenosti jezika in družbe se je v zahodnem svetu okrepilo v 60. in 70. letih 20. stoletja v okviru t. i. drugega vala feminizma (Lakoff 1975, Dale 1980). Ta je sovpadel z gibanjem politične korektnosti, ki se je na ameriških kampusih zavzemalo za večjo enakopravnost žensk v družbi, pa tudi za odpravo rasizma in netolerance do drugačnih oz. marginaliziranih skupin in posameznikov. Gradilo je na predpostavki, da sta jezik in družba v soodvisnem razmerju, torej da jezik oblikuje naš pogled na svet (Sapir-Whorfova hipoteza) in da je s spremembo jezikovnega vedenja možno vsaj delno vplivati na družbene spremembe, jih celo sprožiti ali vsaj pospešiti. Manj protižensko naperjen diskurz brez diskriminatorne leksike naj bi bolje zrcalil stanje, kjer so ženske zasedale vedno pomembnejše položaje, in hkrati pozitivno vplival na splošno percepcijo in družbeni status žensk.
Nada Šabec: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini
293
V	slovenski prostor je pobuda za enakopravno obravnavo ženskega spola prišla z dvajsetletno zamudo, in sicer s priporočilom Sveta Evrope državam članicam za odpravo seksističnega jezika (1990). Na pobudo se je odzval tedanji Urad za žensko politiko (Kozmik, Jeram 1995: 19), aktivno pa so se v razpravo vključili strokovnjaki različnih področij, tudi jezikoslovci (Žagar in M. Milharčič Hladnik 1995, Kunst Gnamuš 1995, Stabej 1997, Bešter 1997). Z leti je ta problematika postajala vse aktualnejša, o njej so pisali številni avtorji in avtorice (Trojar in Žagar Karer 2013: 457, Zupanc 2009, Šribar 2010, Kranjc in Ožbot 2013, Vidovič Muha 1997, 2011, Plemenitaš 2014, Doleschal 2015), vrhunec pa je razprava o njej dosegla po aprilu 2018 s sklepom ljubljanske Filozofske fakultete, da bodo naslednja tri leta zaradi trenutne neuravnoteženosti v internih pravnih aktih namesto moškega uporabljali ženski generični spol. Preden v diskusiji predstavim svoj pogled na to potezo, izpostavljam nekaj za spolno občutljivo rabo jezika najbolj relevantnih področij.
3.2 Generični moški spol
V	angleščini sta besedi man v pomenu 'človek' in mankind 'človeštvo' zaradi spolne zaznamovanosti skorajda izginili in se redno nadomeščata z nevtralnimi oblikami people, humankind ipd. Slovenščina za te pomene nima spolno nevtralnih oblik, ampak referencialno obojespolne samostalnike, ki pa so slovnično moškega, ženskega ali srednjega spola (človek, ljudje, otrok; oseba; bitje).
Glavni problem je ujemanje v spolu, sklonu in številu, in sicer že pri vprašalnih, oziralnih in nedoločnih zaimkih (npr. kdo, kdor, nekdo), ki se morajo ujemati z moškim spolom ne glede na nanašalnico. Angleški zaimki who/whom/whose se ločijo le po kategoriji ne/živo, po spolu pa ne, zato velja ujemanje z generičnim moškim spolom le za nedoločne zaimke, (npr. Everyone should do his best.) V praksi je to obliko, predvsem v ameriški angleščini skoraj v celoti nadomestil zaimek they oz. njegova svojilna oblika their. Formalno sicer množinska oblika se vedno pogosteje uporablja v edninski funkciji, ker govorci pripisujejo potencialno diskriminatorni spolni obliki večjo težo kot neujemanju v številu.
V	slovenščini predstavljajo zaradi hierarhije spolov (moški je nadrejen ženskemu, ženski srednjemu) poseben problem tudi sestavljeni osebki različnih spolov. Ujemanje je tudi tu v korist moškega spola kot nezaznamovanega.
Zagovorniki enakopravne rabe spolov v jeziku predlagajo različne rešitve, ki naj bi odpravile to, kar zaznavajo kot jezikovni seksizem. Nekatere se nanašajo na govorjena besedila (poimenovanja za oba spola, ločena z veznikom in), večina pa na pisana. Tu je možnosti več, poleg neokrajšanih oblik (gledalke in gledalci; gledalke/gledalci) še različne zapisi v okrajšanih oblikah: z vezajem ali s poševnico (vsak-a, zaposlen/a), s poševnico in vezajem ali z oklepajem in vezajem (občani/-ke, podpisani(-a), z oklepajem (inženir(ka) in s podčrtajem. Ta zadnji se je pojavil na pobudo skupine FemA z namenom preseganja binarne moško-ženske delitve in vključevanja vseh drugih
294
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
spolov (Šribar 2016). Za ponazoritev navajam naslednji zapis s spleta. Vabljene_i vse_i brucke_i, študentke_i višjih letnikov ter večne_i študentke_i, da se nam pridužite [...].
O (ne)sprejemljivosti posameznih predlogov razpravljam v diskusiji, tu poudarjam le, da predstavlja ujemanje precejšen problem tudi v vsakdanji jezikovni rabi, saj mnogi niso več prepričani, ali naj upoštevajo normo oz. kolikšen odmik od nje je zaradi spolno občutljive vloge še sprejemljiv. O negotovosti pričajo številna vprašanja, naslovljena na Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pa tudi polvikanje v neformalnem sporazumevanju (npr. Saj boste prišla, ne?). Zdi se, da pri direktnem naslavljanju žensk semantični/referencialni spol velikokrat prevlada nad slovničnim (Šabec 2018).
Angleščina ima za spolno nevtralno rabo več možnosti: poleg zaimka they, ki predstavlja najbolj eleganten in najmanj moteč način, v pisnem diskurzu še oblike s poševnicami in oklepaji, npr. he/him/his in she/her/hers; she/he; (s)he. Kako zelo se je ta način vkoreninil v miselnosti in rabi, dokazujejo npr. smernice za spolno nevtralno rabo jezika na ameriških univerzah. Vedno znova prihaja tudi do novih predlogov za uvedbo spolno nevtralnega edninskega zaimka, ki bi presegal binarne delitve, npr. tey; ey/em/eirs; co/co/co 's (Na spletu), ki pa se zaradi širokega konsenza glede rabe they ne uveljavijo.
3.3 Naslavljanje žensk in moških
V slovenščini gre za nazive, kot so gospod, gospa, gospodična, kjer v primeru žensk delamo razliko glede na zakonski stan, pri moških pa te razlike ni oz. bi bil izraz gospodič razumljen sarkastično. Vedno bolj se sicer uveljavlja gospa, kar razumem kot približevanje spolno nevtralni obliki.
Pri profesionalnih nazivih še vedno govorimo o gospe profesor/doktor namesto gospa profesorica/doktorica. Pogosto je tudi asimetrično naslavljanje žensk in moških, ko se ženske stereotipno potisne v podrejeni položaj, čeprav imajo enake nazive ali opravljajo enake funkcije kot moški. Zgovoren primer je opisan v časopisnem prispevku z naslovom Jaz sem vedno gospa Karin, kolega pa profesor Novak (Žist 2018: 4).
Tudi angleščina pozna dva naziva za ženske, Miss za neporočene in Mrs. za poročene, za moške pa enotni naziv Mr. V 80. letih prejšnjega stoletja se je kot protest proti preteklemu stanju, ko je ženske skoraj izključno določalo njihovo razmerje do moških, pojavila težnja po novem nazivu, ki bi bil enakovrednem moškemu Mr. To je Ms, ki pridobiva na velj avi predvsem v poslovnem svetu ter med mlaj šimi in višj e izobraženimi ženskami (Pauwels 2001: 150). Raba sicer varira glede na regionalne variante: tako se britanska angleščina zdi bolj konzervativna od ameriške, ki se hitreje prilagaja novim razmeram. Razlike so tudi pri manj pogostih nazivih, kot so lord, Sir, master, lady, madam/Ma'm in mistress. V britanski angleščini ohranjajo konotacijo spoštljivosti, v ameriški pa velja to le za moške nazive, medtem ko imajo ženske ustreznice negativne konotacije s seksualnimi podtoni. Izjema je First Lady.
Nada Šabec: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini
295
Kar se tiče gospe direktor, je imela angleščina svojčas podoben problem kot slovenščina, a ga je odpravila. V preteklosti ni bilo potrebe po posebnem nazivu za direktorice, saj jih ni bilo in je zadostoval moški naziv chairman. Ko so se v vlogi direktorice pojavile prve ženske, so jih naslavljali najprej z Madam Chairman, v nadaljevanju je prišlo do ženske ustreznice chairwoman, nato do nekoliko nerodne, a spolno nevtralne oblike chairperson in končno do reducirane in v celoti spolno nevtralne oblike chair. Podoben razvoj, z manjšimi modifikacijami v oblikah, so doživeli tudi drugi nazivi, ki so prvotno vsebovali moško pripono -man (npr. spokesman - spokeswoman - spokesperson; congressman - congresswoman - member of Congress).
3.4 Poklicna in druga poimenovanja za ženske
Pred letom 1997, ko je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena Standardna klasifikacija poklicev, so bile v slovenščini precejšnje vrzeli v poimenovanjih za ženske poklice. Omenjena klasifikacija se je bistveno prilagodila sodobnemu stanju, saj za večino moških poklicev navaja vzporedna ženska poimenovanja. Visoka produktivnost besedotvornih pripon iz moških podstav za vršilca dejanja omogoča tudi druga ženska poimenovanja.
Bolj problematična je raba, kjer se npr. v oglasih za delo pojavljajo ali samo moške oblike ali pa stereotipno moški spol za prestižnejše funkcije, ženski pa za tiste nižjega družbenega statusa, (npr. inženir : čistilka). Govorimo o tako imenovanem družbenem spolu, kategoriji, ki se nanaša na tradicionalno dihotomijo ženskih in moških vlog/ lastnosti (Kramarae in Treichler 1985: 173). Tako si lahko razlagamo npr. razliko med ženskim in moškim poimenovanjem za isti poklic: medicinsko sestro, ki jo povezujemo s t. i. ženskimi lastnostmi sočutja, tolažbe, nege, in medicinskega tehnika (in ne brata), ki mu pripisujemo strokovne kompetence.
O večji ozaveščenosti glede spolno vključevalne jezikovne rabe pričajo pogosta vprašanja v Jezikovni svetovalnici. Ob nekaterih oblikah, ki so se še pred kratkim zdele nenavadne, pa so se zdaj v rabi udomačile (npr. peška, piska, svojka), druge sicer še vedno begajo (dojenčico npr. najdemo že v Pleteršniku, tudi v SSKJ2, SP 2001 pa jo označi z neobčevalno). Podobno je s primerom kupke, ženske ustreznice kupca, za katero navaja spletišče FRAN nakupovalko, v Jezikovni svetovalnici svetujejo kupko, češ da je (na) kupovalka izpeljana iz (na)kupovalca, na spletu pa bralec komentira takole: »Vem, da ni povsem dosledno, ampak najbolj se je prijel par kupec/kupovalka (čeravno bi potem moral moški biti kupovalec?), saj je kupka res čudno, poleg tega pa moški ni kup niti kupek, ampak kupec. Kupica pa v resnici nikoli ni prišla v konkurenco.« (Na spletu).
Včasih se zaplete zaradi neusklajenosti normativnih priročnikov glede različnih pripon za iste ženske oblike. Tak je primer nedavnega imenovanja prve generalke na čelo Slovenske vojske, opisan v časniku Večer:
Generalica ali generalka? Do danes nismo imeli v vojski nobene ženske s tako visokim činom, zato ni bilo zagat, kako poimenovati žensko v družbi generalov. Generalica ali generalka? Predsednik Borut Pahor je včeraj uporabljal termin »generalica«, kakor svetuje
296
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
tudi slovenski pravopis. Slovar slovenskega knjižnega jezika dopušča rabo obeh izrazov, v Vojaškem slovarju pa je navedena samo oblika »generalinja«. Prav navedeni Vojaški slovar pa popolnoma zavrača »generalico«, čeprav se pojavlja v nekaterih novinarskih prispevkih, ki poročajo o ameriških vojakih. Dopolnjeni vojaški slovar daje »generalki« tudi prednost pred »generalinjo«. Z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša so zato sporočili, da je po njihovi oceni primernejši izraz generalka, saj se ta med različnimi možnostmi kaže kot najprimernejše poimenovanje. (Kocjan 2018: 3)
Da je zmeda še večja, so nekatere ženske oblike homonimne s samostalniki za poimenovanje stvari (npr. generalka, tržnica, dekanka), nekaterih pa sploh ni. Tako nimamo adekvatnega ženskega poimenovanja za misleca (Zupanc: 418), našli pa bi se še drugi, npr. zakonka, čeprav se zdi izpeljava iz zakonca logična in enostavna.
O vprašanju svojilnih oblik ženskih priimkov zaradi prostorskih omejitev ne razpravljam, omenjam le primere partnerjev z dvojnimi priimki (npr. Miljam Milharčič Hladnik in Ervin Hladnik Milharčič, Vasja Samec Lipicer in Tina Lipicer Samec), ki nakazujejo težnjo po spolni enakopravnosti.
V angleščini so skoraj vsi poklicni nazivi in druga poimenovanja spolno nevtralni. Obstaja le nekaj izjem, kjer se ženski spol tvori z dodajanjem pripon moškim oblikam in dva moška samostalnika, izpeljana iz ženskih oblik (bridegroom, widower). Razen pripone -ess, ki je delno še produktivna (npr. duchess), so pripone -ster {spinster), -ine (heroine), -ette (usherette) večinoma neproduktivne, včasih po pomenu tudi slabšalne ali trivialne (npr. mistress). Skoraj vse ženske oblike so v zadnjih desetletjih v duhu politične korektnosti nadomestili s spolno nevtralnimi (npr. steward - stewardess > flight attendant). Razliko med spoloma, je sicer mogoče zaznamovati s pridevnikom male ali female pred samostalnikom, a le, če je to smiselno in nujno potrebno za razumevanje (npr. female : male doctors); asimetrično zaznamovanje velja za seksistično in odstop od norme.
4 Diskusija in sklepne misli
Primerjava obeh jezikov kaže naraščajočo stopnjo ozaveščenosti o spolno občutljivi rabi jezika. To velja za angleščino, a tudi za slovenski prostor, kjer »od srede 90. let raba generičnega moškega spola ni več nezaznamovana« (Kranjc, Ožbot 2013: 234). Seveda se slovenščina in angleščina v mnogih pogledih razlikujeta, kar v veliki meri vpliva na njune zmožnosti za sledenje temu cilju. Slovenščina je, podobno kot drugi slovanski jeziki, po strukturi sintetični sistem, ki jezikovna razmerja izraža prek kompleksnih morfosintaktičnih oblik in pravil o ujemanju med seboj povezanih besednih vrst, medtem ko angleščina - kot analitičen jezik - to počne predvsem s pomočjo besednega vrstnega reda, nima pa skoraj nobenih oblikoslovnih in besedotvornih končnic. Ta tipološka razlika v izražanju spola pomeni, da lahko angleščina na razmeroma enostaven način - z minimalizacijo ali celo popolno nevtralizacijo razlik med žensko in moško obliko doseže vključenost obeh spolov, medtem ko je v slovenščini to v večini primerov praktično neizvedljivo. Namesto tega si slovenščina za večjo vključenost ženskega spola prizadeva s tvorjenjem specifičnih oblik za ženski spol,
Nada Šabec: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini
297
pri ujemanju pa večinoma ostaja pri moškem spolu, saj je ta zaradi zaradi »manjše morfemske obremenjenosti« (Vidovič Muha 2011: 415) za to vlogo najbolj primeren.
Ne glede na to ni dvoma, da v skladu s spreminjajočimi se družbenimi vrednotami in kulturnimi vzorci občutljivost za večjo vidnost ženskega spola v jeziku narašča. Navajam primer iz medijev: »Povečanje tveganj in vplivov na zdravje okoliških prebivalk in prebivalcev.« (Kutin Lešnik 2019: 2).
Seveda norma rabo obeh oblik v posrednih in neposrednih nagovorih občinstva obeh spolov ter če želimo poudariti oba spola dovoljuje (Vidovič Muha 2011: 416), a zdi se, da se je govorci in pisci v zadnjem času poslužujejo vse pogosteje. Tudi predlogi, navedeni pod 3.2, gredo v to smer, čeprav menim, da bi bilo npr. besedilo, ki bi bilo v celoti napisano v dvojnih oblikah (ne glede na to, ali bi šlo za poševnice, oklepaje ali veznike) ne le predolgo in stilistično okorno, ampak najbrž tudi nejasno in kognitivno preveč zahtevno za razumevanje. Še večji problem so zapisi s podčrtaji, ki so za večino bralcev najbrž neberljivi, v govorjenem diskurzu pa sploh ne pridejo v poštev.
Kaj nam torej preostane? Jezikovne zgradbe zaradi morfološke in skladenjske prepletenosti ne moremo in ne smemo rušiti, a menim, da bi v odprti razpravi postopoma vendarle lahko prišli do kompromisnih rešitev, ki bi zadovoljile tudi upravičeno željo žensk, da prek jezika izrazijo svojo identiteto. Ena od možnosti pri pravnih aktih, denimo, bi bila, da še naprej sledijo Nomotehničnim smernicam (2008: 75-76), obrazci, pogodbe, prijavnice za izpite in podobno, ki se nanašajo bodisi na ženske bodisi na moške, pa bi bili na voljo v sočasni redakciji v obeh spolih (da se posameznici ne bi bilo treba podpisovati npr. kot mentor in se ob tem počutiti odtujene).
Dalo bi se feminizirati samostalnik, kakršen je dekle, in se s tem izogniti derogati-vnemu pomenu, prav tako posodobiti pravilo, ki določa, da se v primerih, ko je jasno, za kateri spol gre in ima prednost ženska oblika, lahko vseeno rabi nezaznamovani moški spol (Toporišič 2000: 266).
Še naprej je treba iskati ženske ustreznice za moška poimenovanja in s poenotenjem feminizirane leksike odpraviti zagate tipa generalka. Pri alternativnih ženskih priponah se morda lahko odpovemo homonimnim za tvorbo imen za stvari in preprečimo možne dvoumne in/ali negativne pomene (npr. mesarica, ki jo SSKJ2 definira ne le kot žensko, ki poklicno dela v mesariji, ampak tudi kot sekiro za sekanje in razkosavanje mesa). Dosledna raba v leksiki in pri naslavljanju je nadvse pomembna, prav tako izogibanje jezikovnim stereotipom.
Spremembe v družbi nujno vplivajo na jezik, ta se mora prilagajati novim razmeram, a seveda postopoma in v okviru možnosti, ki jih jezikovni sistem še prenese. Zato se mi radikalen poseg v smislu rabe generičnega ženskega spola na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani (FDV, Fakulteta za socialno delo, FF) ne zdi najbolj posrečen. Nanj lahko gledamo sicer tudi kot na »simbolno gesto, kamenček v mozaiku procesov odpravljanja diskriminacije v družbi na podlagi spolne pripadnosti« (Stabej 2018), v tem smislu spodbuja k ozaveščenosti o problemu, a problema žal ne reši, saj
298
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
le zamenja en spol z drugim, sproža burne odzive javnosti, povzroča nesporazume in zaradi neusklajenosti s pravnimi akti Republike Slovenije najbrž tudi potencialne pravne konflikte.
Vprašanje neseksistične rabe jezika ni le slovensko, je del zahodne družbe in najbrž tudi globalno. Z njim smo se prisiljeni soočati in nanj iskati sprotne, a dobro premišljene rešitve. Koristno je vedeti, kaj se dogaja v drugih okoljih, v tem je tudi vrednost komparativnih študij, vendar vseh tujejezičnih rešitev zaradi tipoloških razlik ne moremo kar na silo presaditi v slovenščino. Vzamemo lahko le tisto, kar je v skladu z zgradbo slovenščine, to pa je treba »najprej dobro poznati« in z jezikom »ne eksperimentirati« (Žele 2018). Izziv je torej v uvajanju sprememb, ki ne posegajo bistveno v samo integriteto jezika, ga pa ohranjajo živega in prilagodljivega. V okviru možnosti si moramo torej prizadevati, da naredimo vse, da se čutimo v njem ustrezno zastopane in zastopani vse in vsi, ki ga uporabljamo in z njim živimo.
Viri in literatura
Marja Bester, 1997: Raba poimenovanj za ženske osebe v uradovalnih besedilih.
33. SSJLK. Ljubljana: FF. 9-23. Michael Clyne (ur.), 1992: Different norms in different languages. Berlin: Mouton de Gruyter.
Ursula Doleschal, 2015: Gender in Slovenian. Gender Across Languages 4. Ur. M. Hellinger, H. Motschenbacher. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing. 335-68.
Janet Holmes, 2001: A corpus-based view of gender in New Zealand. Gender Across Languages 1. Ur. M. Hellinger, H. Bussman. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing. 115-36. Olga Kunst Gnamus, 1995: Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot
slovnično kategorijo. Jezik in slovstvo 40/7. 255-62. Aleš Kocjan, 2018: Vojska je dobila prvo generalko. Večer 23. 11. 2018. 3. Vera Kozmik, Jasna Jeram (ur.), 1995: Neseksistična raba jezika. Ljubljana: Vlada
Republike Slovenije za zakonodajo. Simona Krajnc, Martina Ožbot, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbena funkcijskostjezika: vidiki, merila, opredelitve. Ur. A. Žele. Ljubljana: FF (Obdobja, 32). 233-39. Cheris Kramarae & Paula A. Trechler, 1985: A feminist dictionary. Boston: Pandora. Robin Lakoff, 1975: Language and Woman's Place. New York: Harper & Row. Andreja Kutin Lesnik: Široka koalicija proti širitvi letališča. Večer 3. 1. 2019. 2. Nomotehnične smernice, 2008. Ljubljana: Uradni list RS.
Anne Pauwels, 2001: Spreading the feminist word: The case of the new courtesy title Ms in Australian English. Gender Across Language 1. Ur. M. Hellinger, H. Bussman. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins. 137-51. Katja Plemenitas, 2014: Gender Ideologies in English and Slovene: A Contrastive View. ELOPE 11/1. 17-29.
Nada Šabec: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini
299
Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Na spletu.
Dale Spender, 1980: Man Made language. London: Routledge & Kegan Paul.
Marko Stabej, 1997: Seksizem kot jezikovno-politični problem. 33. SSJLK. Ur. A. Derganc. Ljubljana: FF. 57-68.
Marko Stabej. Odpravljanje diskriminacije na podlagi spolne pripadnosti. Mladina 23 8. 6. 2018. 42.
Nada Šabec, 2018. Toward Less Formal Ways of Addressing the Other in Slovene. V zeleni deželi zeleni breg: Studies in Honor of Marc L. Greenberg. Ur. S. M. Dickey, M. R. Lauersdorf. Slavica. 287-304.
Renata Šribar, 2010: Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ljubljana: Komisija za ženske v znanosti. Na spletu.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer, 2013: Družbena občutljivost v terminoloških slovarjih. Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve. Ur. A. Žele. Ljubljana: FF (Obdobja, 32). 457-63.
Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. 33. SSJLK. Ur. A. Derganc. Ljubljana: FF. 69-79.
Ada Vidovič Muha, 2011: Družbena prepoznavnost žensk v slovenskem besedotvorju: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
Paula Zupanc, 2009: Spolna razlika/spolna enakopravnost v jeziku/kulturi. Annales: Series Historia et Sociologia 19/2. 411-22.
Igor Žagar, Miljam Milharčič Hladnik, 1995: Temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. Neseksistična raba jezika. Ur. V. Kozmik Vodušek, J. Jeram. Ljubljana: Vlada RS, Urad za žensko politiko. 7-18.
Andreja Žele. Ob spolno občutljivi rabi jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. RTV SLO: Arsov forum 8. 6. 2018. Na spletu.
Franja Žist. Položaj žensk. Večer 18. 12. 2018. 4.
Summary
In recent decades, gender has been the focus of numerous studies, linguistic as well as interdisciplinary and comparative. I compare the category of gender in two typologically different languages, Slovene and English. Slovene, in which grammatical gender is an inherent feature of each noun (masculine, feminine, neuter), differs from English, which has so-called natural or semantic gender, distinguishing only between masculine and feminine in the case of animate nouns. This, coupled with another structural difference (the very complex mor-phosyntactic and agreement rules in Slovene vs. almost no inflections in English), accounts for the different ways in which Slovene and English approach the broader sociocultural issue of gender-fair/non-sexist language use. While English typically resorts to the neutralization of masculine and feminine gender forms, Slovene strives to achieve greater visibility of women in language through gender-specific forms. The most problematic areas of gender-sensitive language use (unmarked status of the masculine gender, formation of feminine counterparts to masculine nouns, semantic asymmetry in terms of address and in job titles, gender stereotypes) are discussed, and measures promoting gender-inclusive language use and awareness of it presented and critically evaluated.
300	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
UDK 81L163.6'366.52:81L13L1'366.52
Robert Grošelj
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani robertgroselj@ff.um-lj.si
KONTRASTIVNO O JEZIKOSLOVNIH SPOLNIH KATEGORIJAH -SLOVENSKA IN ITALIJANSKA OSEBNA OBČNA IMENA ZA JAVNE
FUNKCIJE
Prispevek obravnava jezikoslovne spolne kategorije v slovenščini in italijanščini, v prvi vrsti pri osebnih občnih imenih za nekatere javne funkcije (npr. minister, ministrica, il ministro, la ministra). Oba jezika poznata imena moškega in ženskega slovničnega in leksikalnega spola; referenčni spol moških imen je širši, saj se lahko nanašajo na moške, moške in/ali ženske odnosnice, v italijanščini tudi le na ženske. Ujemanje kaže na vodilno vlogo slovničnega (in z njim prekrivnega leksikalnega) spola, čeprav lahko prevlada tudi referenčni, predvsem ko gre za spolno izključujoče kategorije kot pri analiziranih imenih za javne funkcije v italijanščini. Izbrane javne položaje so ženske lahko zasedale šele v 40. letih 20. stoletja, še danes so na teh položajih večinoma moški (izjema so sodnice), kar kaže na prevladujoč moški socialni spol.
Ključne besede: slovnični spol, leksikalni spol, referenčni spol, socialni spol, slovensko-itali-janska kontrastivna analiza
The article analyzes linguistic gender categories in Slovene and Italian, with special emphasis on personal nouns denoting selected public offices (e.g., Slovene minister, ministrica; Italian il ministro, la ministra). Both languages have grammatically and lexically feminine and masculine personal nouns; the referential gender of masculine nouns is wider, as they can refer to male and male and/or female referents, and in Italian, also exclusively to female referents. Agreement is controlled mainly by grammatical (and corresponding lexical) gender; referential gender can trigger agreement in the case of gender exclusive categories, as seen in the names for public positions in Italian. The public offices in question could be held by women only since the 1940s; men are still the predominant holders of these offices (judges being the exception), which indicates their prevailing male social gender.
Keywords: grammatical gender, lexical gender, referential gender, social gender, Slovene-Italian contrastive analysis
Jezikoslovna vprašanja, povezana s kategorijo spola, so številna in kompleksna, tudi zato, ker so prepletena s sociološkimi, kulturološkimi, psihološkimi, filozofskimi itn. vidiki, na kar opozarja bogata sodobna strokovna - jezikoslovna ali z jezikoslovjem povezana - literatura.1
1 Primerjalno- in tipološkojezikoslovno naj opozorim - ob temeljnem delu Corbett 1991 - npr. na diahrono študijo Luraghi 2011 o razvoju kategorije spola v indoevropščini ter na zbirko Gender Across Languages, ki je posvečena jezikovnim manifestacijam spola v različnih jezikih (prim. Doleschal 2015 in Marcato-Thune 2002 o spolu v slovenščini in italijanščini).
302
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Prispevek skuša osvetliti le majhen del raznovrstne jezikoslovne problematike v zvezi s spolom, in sicer je njegov namen opozoriti na podobnosti in razlike v jezikoslovnih spolnih kategorijah (prim. Hellinger-Bussmann 2001; Motschenbacher 2010) pri osebnih občnih imenih v slovenščini in italijanščini, pri čemer je posebna pozornost namenjena imenom za izbrane javne funkcije (glej 2.2).
1	Jezikoslovne spolne kategorije
Sodobne jezikoslovne analize spola opisujejo jezikovni ustroj spola skozi t. i. univerzalne (tipološko prepoznavne) jezikoslovne kategorije spolne reprezentacije, ki jih M. Hellinger in H. Bussmann (2001) delita na slovnični, leksikalni, referenčni in socialni spol (prim. Motschenbacher 2010: 63-64).2
2	Slovnični spol
Slovnični spol je posebni sistem imenske klasifikacije v t. i. spolnih jezikih - samostalniku pripiše eno od običajno dveh ali treh kategorialnih vrednosti (moški /m./, ženski /ž./ in srednji /sr./ spol); slovnični spol naj bi bil odgovoren za ujemalne pojave, ko se spol odvisne jezikovne prvine (npr. člena, pridevnika, glagola) ravna po spolu nadrejene. Vjezikih se pojavljajo tudi spolni podrazredi (živost, človeškost), slovnični spol pa lahko tudi izgine (kot pri angl. samostalniku; Hellinger-Bussmann 2001: 7; Motschenbacher 2010: 65).
2.1 V slovenščini ima kategorija slovničnega spola tri razrede - m., ž. in sr. (korak, lipa, mesto); spolni podkategoriji sta še živost (pri samostalnikih m. spola enakost tož. in rod. ed., npr. vidim sošolca proti vidim stol) in človeškost (pri zaimenski vrsti kdo proti kaj; Toporišič 2004: 266-267). V italijanščini se pojavljata dva slovnična spola, m. in ž. (ilpensiero 'misel', la sedia 'stol'; Serianni 1991: 105-106).
V obeh jezikih je slovnični spol inherentna (delno ujemalna, prim. Toporišič 2004: 266) kategorija samostalnikov in samostalniških zaimkov ter ujemalna kategorija pridevnikov, pridevniških zaimkov, števnikov, deležnikov, v italijanščini tudi členov (pregledno, z drugačno terminologijo, za sln. Toporišič 1992: 289; za it. Gudmundson 2010: 23).
Pri osebnih občnih imenih v slovenščini in italijanščini slovnični spol običajno ustreza leksikalnemu spolu oz. zunajjezikovni kategoriji ženskosti oz. moškosti (več v 3), kar kaže na to, da ni popolnoma arbitraren (Motschenbacher 2010: 65), prim. sln.
žena, mož, učiteljica, učitelj, it. sopomenski la moglie, il marito, la maestra, il maestro.
2 H. Motschenbacher (2010: 62) omenjene kategorije pri osebnih imenih obravnava kot del diskurzivne materializacije - jezika kot prostora, v katerem lahko odkrivamo sledi diskurzov (pogledov na svet), od katerih so nekateri vkoreninjeni oz. dominantni, drugi bolj subverzivni.
Robert Grošelj: Kontrastivno o jezikoslovnih spolnih kategorijah - slovenska in italijanska osebna občna imena 303
Med slovničnim in leksikalnim spolom pa prihaja tudi do neujemanj: npr. sr. dekle, fante predstavljata osebi ž. oz. m. leksikalnega spola, m. dekliček, punček sta leksi-kalno ž. spola, ž. copata pa m. spola. Slovnični spol je lahko leksikalno nedoločen: ž. oseba, priča, stranka, m. individuum, starš, sr. bitje so leksikalno ž. ali m. spola (prim. Doleschal 2015: 338-340). Podobna neujemanja so tudi v italijanščini: npr. ž. la recluta 'rekrut', la guardia 'stražar' sta leksikalno praviloma m. spola, m. il soprano 'sopran', il contralto 'kontraalt' ž. spola, ž. la celebrita 'zvezda', la persona 'oseba', m. l'individuo 'posameznik' pa so leksikalnospolno nedoločeni (Moretti 2006: 69-74; Marcato-Thüne 2002: 201).
2.2 Za javne funkcije oba jezika poznata vzporedna imena m. in ž. slovničnega spola, prim. predsednik, predsednica - ilpresidente, lapresidente (redkopresidentessa); minister, ministrica - il ministro, la ministra (redko ministressa); senator, senatorka -il senatore, la senatrice; župan, županja - il sindaco, la sindaca (redko sindachessa); sodnik, sodnica - ilgiudice, la giudice (redko giudicessa); il magistrato, la magistrata; poslanec, poslanka - il deputato, la deputata (redko deputatessa); veleposlanik, veleposlanica - l'ambasciatore, l'ambasciatrice; svetnik, svetnica - l'assessore, l'assessora. Za večino navedenih it. imen m. slovničnega spola velja, da se lahko nanašajo tudi na nosilke funkcij (Sabatini-Coletti 2011 tega ne navaja za il senatore, il giudice, l'ambasciatore), kar kaže na kompleksno razmerje med spolnimi kategorijami (Moretti 2006: 74-75; Kranjc-Ožbot 2013: 237; Marcato 2016: 365-366).
3 Leksikalni spol
Leksikalni spol lahko razumemo kot označitev - ne glede na kontekst - osebnega občnega imena s pomensko sestavino [moški] ali [ženski] (npr. kralj, il re in kraljica, la regina), pri čemer H. Motschenbacher (2010: 64) opozarja na binarno spolno kon-ceptualizacijo kot izhodišče tovrstne označitve (delitev spolnega kontinuuma na dve makrokategoriji, ki se izključujeta, ne upošteva drugih spolnih razlik);3 prim. sicer še leksikalnospolno nedoločena imena tipa oseba, la persona (Hellinger-Bussmann 2001: 7-8).
3.1 Kot že omenjeno, se pri osebnih občnih imenih (prim. predvsem sorodstvene termine, nazive, plemiške naslove ter splošna ženska in moška poimenovanja; Motschenbacher 2010: 64) v slovenščini in italijanščini leksikalni in slovnični spol večinoma ujemata, prihaja pa tudi do neskladij (prim. 2.1).
Slovničnospolno vzporedna (ž. in m.) imena so torej leksikalnospolno komplementarna - profesorica, la professoressa sta leksikalno ž., profesor, il professore pa m. spola. Slovnično m. imena pa imajo še dodaten »leksikalni in referenčni potencial« (Hellinger-Bussmann 2001: 9), so namreč, v prvi vrsti referenčno (več v 4), tudi spolno nedoločena (m. ali ž.), mešana (m. in ž.) ali celo nekomplementarna (ž.), npr. gospa
3 Tudi pričujoči prispevek se problemsko omejuje na žensko-moško dihotomijo.
304
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
profesor.4 Tu lahko omenim, da je bila v primeru prestižnih (tradicionalno moških) poklicev in položajev v slovenskem časopisju in upravi raba slovnično m. imen za nosilke dokaj običajna v prvih desetletjih po 2. sv. vojni, kasneje pa je upadla (Doleschal 2015: 344, 359-361). V italijanščini je - kljub precejšnjim spremembam - takšna raba živa še danes (Moretti 2006: 75; Marcato 2016: 364-366; prim. socialni spol v 5).
Slovničnospolno vzporedna imena so lahko pomensko nekomplementarna: deno-tativno - npr. sln. grof 'plemič itn.', grofica 'plemkinja itn.' in 'grofova žena' (Bajec idr. 1998), enako it. il conte, la contessa (Sabatini-Coletti 2011); konotativno - npr. it. il sindaco 'župan' proti ironično, tudi slabšalno la sindachessa 'županja' (prim. pripono -essa; Kranjc-Ožbot 2013: 237; Marcato 2016: 365). Po Doleschal (2015: 345) so tovrstna ženska imena v slovenščini - za razliko od drugih slovanskih jezikov - slogovno nezaznamovana in nimajo slabšalne konotacije.
Med tvorjenkami m./ž. osebnih imen se poleg izpeljank tipa sln. babica - babič-ar, senator - senator-ka, sodn-ik - sodn-ica, it. ilpost-ino 'poštar' - lapost-ina 'poštarka', il sena-tore - lasena-trice, la/lopsichiatra 'psihiatrinja, psihiater' v italijanščini pojavljajo še zloženke tipa la donna medico, il medico donna dob. 'ženska zdravnik' oz. 'zdravnik ženska' (prim. Vidovič Muha 1997; Doleschal 2015: 345-349; Marcato-Thüne 2002: 192-194). Pri poklicih, v katerih so se ženske uveljavile v zadnjem stoletju (družbe-nozgodovinske razmere), so ženska imena tvorjena iz moških (feminativi; Vidovič Muha 1997: 74; Serianni 1991: 118). V zvezi s poklici naj še omenim slovensko Standardno klasifikacijo poklicev SURS (2008, prvič 1997) z vzporednimi imeni, ki jih italijanska La classificazione delle professioni (2013) nima, kljub dolgoletnim prizadevanjem (prim. delo Alme Sabatini v 80. letih) in (delnim) konkretnim predlogom (npr. Robustelli 2012).
3.2 O leksikalnem in referenčnem spolu imen za izbrane javne funkcije v 4.2.
4 Referenčni spol
Referenčni spol kaže, na koga se - z vidika spola - v opredeljenem kontekstu osebno občno ime ali zaimek nanaša, pri čemer lahko krši oznako slovničnega, leksikalnega ali socialnega spola (Hellinger-Bussmann 2001: 8; Motschenbacher 2010: 67). Po Doleschal (2015: 340) je referenčni spol lahko moški, ženski, mešan ali nedoločen (ko je neznan ali nepomemben; prim. 3.1).
4.1 Pri vzporednih osebnih občnih imenih v italijanščini in slovenščini se slovnični in leksikalni spol načeloma ujemata z referenčnim, a imajo slovnično in leksikalno (vsaj primarno, glej op. 4) m. osebna imena večji referenčni potencial - lahko se nanašajo na moško, spolno mešano ali nedoločeno odnosnico (npr. sln. Če študent ne zaključi
4 Leksikalno sta npr. profesor, il professore primarno m. spola, tako da zaradi nekomplementarnosti prihaja do napetostnega razmerja z referenčnim spolom (ni le m.). Drugačno je razmerje, če leksikalni spol obravnavamo kot ves pomenski (kategorialni) potencial (prim. komentarje v Sabatini-Coletti 2011, da se lahko slovnično m. ime nanaša tudi na žensko), ki se udejanja kot referenčni spol - v tem primeru sta leksikalni in referenčni spol podobno nekomplementarna v odnosu do slovničnega spola.
Robert Grošelj: Kontrastivno o jezikoslovnih spolnih kategorijah - slovenska in italijanska osebna občna imena 305
študija [...]; it. Se lo študente intende laurearsi [...] 'če študent namerava diplomirati') in na ženske, ko npr. profesor, ilprofessore poimenujeta osebo ž. spola (tipa [...] je bila profesor zgodovine glasbe)? Obratni primeri, ko se ž. ime nanaša na moške (ali jih vključuje), so redki, npr. medicinska sestra, l'ostetrica 'babica' (il Sud Sudan pud contare su 20 nuove ostetriche, 12 donne e 8 uomini[...] 'Južni Sudan lahko računa na 20 novih babic, 12 žensk in 8 moških'), pri čemer oba primera opozarjata na vprašanje socialnega spola (glej 5). Nezaznamovana splošna (generična) oblika v obeh jezikih je načeloma moška (prim. Doleschal 2015: 340-345; Marcato-Thüne 2002: 201-202). Leksikalnospolno nedoločena imena tipa ž. oseba, priča, stranka, m. individuum, sr. bitje, ž. la celebrità, la persona, m. l'individuo imajo referenčno najširši potencial.
Kot že rečeno, lahko med spolnimi kategorijami prihaja do kompleksnih napetostnih razmerij, ki se kažejo tudi pri ujemanju - sln. dekle je slovnično sr., leksikalno in referenčno pa ž. spola: tisto dekle je bila še deklica (Metka je revno dekle, ki je izgubila mater) proti dekle me je vprašalo (ujemanje z leksikalnim/referenčnim oz. slovničnim spolom; prim. Toporišič 2003: 26); N. Logar (2009: 51-52) opozarja na ujemalne napake pri priči, ki je slovnično ž., leksikalno nedoločena, referenčno pa m. spola (o podobnem še Toporišič 2003: 224-225): priča se je zavedal proti priča je povedala (še priča Janez Novak je povedal - povedala; ujemanje z referenčnim oz. slovničnim spolom). Prim. it. il soprano, ki je slovnično m. spola, leksikalno in referenčno pa ž.: il soprano è morta 'sopran je umrla' proti il soprano è innamorato 'sopran je zaljubljen' (ujemanje z leksikalnim/referenčnim oz. slovničnim spolom; prim. Serianni 1991: 122); drugače je z npr. l 'avvocato 'odvetnik', il notaio 'notar', ki sta slovnično in leksikalno m. spola, referenčno ž. spola (priimki so opuščeni): a difendere l'imputato è stato l'avvocato Maria 'obtoženca je branil odvetnik Maria', il notaio Maria [...] è stato cancellato 'notar Maria je bil izbrisan' (ujemanje s slovničnim spolom) proti a firmare il ricorso [.] è stata l'avvocato Maria 'pritožbo je podpisala odvetnik Maria', il notaio Maria [...] si è diplomata 'notar Maria je maturirala' (ujemanje z referenčnim spolom).6
4.2 Pregledna korpusna raziskava7 v časopisnem delu korpusa Kres je pokazala, da so slovenska slovnično ž. imena za izbrane javne funkcije leksikalno in referenčno ženska, medtem ko so slovnično m. imena leksikalno moška, referenčno pa moška ali splošna (tj. nedoločena ali mešana), prim. tabelo 1.
5	Samostalnik izgublja vlogo izražanja spola (kot slovarske kategorialne lastnosti) v vlogi povedka (Vidovič Muha 1997: 77); Doleschal (2015: 344) za slovenščino opozarja, da raba m. osebnih imen za ž. odnosnice v povedku (tipa Predsednik mladinske organizacije je postala Meta Držaj) ni več vsesplošna. Za redkejše obratno stanje npr. Albert je bil gospodinja.
6	Po Sabatini-Coletti 2011 se l 'avvocato in il notaio lahko nanašata tudi na ženske, kar bi lahko razumeli kot pomensko (leksikalnospolno) izhodišče referenčnega spola.
7	S pomočjo jezika CQL sem v časopisnem delu korpusa Kres poiskal vse zadetke za posamezne leme v vseh treh številih (predsednica v ed.: [lemma="predsednica" & tag="Soze."]) in za vsako število pregledal naključni vzorec 100 zadetkov (ponekod je bilo zadetkov manj); vsakemu sem na podlagi sobesedila določil leksikalni oz. referenčni spol (nejasne primere sem označil kot spolno splošne).
306
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Tabela 1: Referenčni spol občnih imen za izbrane javne funkcije v slovenščini
	Referenčni spol				
	ženski	moški	moški/ ženski	neustrezno	vzorec/vsi zadetki
predsednica	123 (100 %)				123/1.348
ministrica	135 (100 %)				135/678
senatorka	53 (100 %)				53/53
županja	121 (100 %)				121/465
sodnica	124 (100 %)				124/462
poslanka	182 (100 %)				182/324
veleposlanica	65 (98 %)			1	66/66
svetnica	157 (100 %)				157/251
					
predsednik		227 (76 %)	73 (24 %)		300/14.535
minister		163 (62 %)	102 (38 %)		265/6.971
senator		98 (62 %)	52 (33 %)	8	158/177
župan		143 (63 %)	84 (37 %)		227/5.590
sodnik		187 (62 %)	112 (37 %)	1	300/3.202
poslanec		129 (53 %)	113 (47 %)		242/3.435
veleposlanik		109 (53 %)	96 (47 %)		205/524
svetnik		114 (49 %)	116 (50 %)	2	232/2.382
Glede na podobno analizo tiskovinskega dela korpusa CORIS8 so italijanska slovnično in leksikalno m. imena (glej op. 4) lahko referenčno tudi ž. spola, prim. tabelo 2. Nekoliko odstopajo il sindaco, il senatore, ilpresidente (brez ž. odnosnice) in l'amba-sciatore (največ 2 ž. odnosnici),9 čeprav aktualnih zgledov ne manjka, npr. il sindaco Virginia Raggi, il senatore Francesca Alderisi, il presidente Casellati (predsednica it. senata) in l'ambasciatore Barbara Bregato.
8	Prim. analizo 100 zadetkov, do katerih sem prišel s preprostim iskanjem tipa „presidente" oz. „la" „presidente" (iskalno možnost s členom sem uporabil pri homonimnih oblikah giudice — giudici in presidente — presidenti).
9	Med zadetki (uvrščeni so k m. imenom) sta tudi zloženki la prima donna ambasciatore americano 'prva ženska ameriški veleposlanik' in la prima donna deputato 'prva ženska poslanec'.
Robert Grošelj: Kontrastivno o jezikoslovnih spolnih kategorijah - slovenska in italijanska osebna občna imena 307
Tabela 2: Referenčni spol občnih imen za izbrane javne funkcije v italijanščini
	Referenčni spol				
	ženski	moški	moški/ ženski	neustrezno	vzorec/vsi zadetki
(la) presidente presidentessa	100 (100 %) 37 (100 %)				100/133 37/37
ministra	55 (95 %)			3	58/58
senatrice	69 (100 %)				69/69
sindaca sindachessa	9 (90 %) 1 (100 %)			1	10/10 1/1
magistrata	7 (100 %)				7/7
(la) giudice giudicessa	1 (100 %) 1 (100 %)				1/1 1/1
deputata deputatessa	93 (79 %) 1 (100 %)			24	117/117 1/1
ambasciatrice	51 (96 %)			2	53/53
assessora	5 (100 %)				5/5
					
(il) presidente		153 (76,5 %)	47 (23,5 %)		200/8.183
ministro	7 (3,5 %)	98 (49 %)	95 (47,5 %)		200/14.846
senatore		98 (49 %)	102 (51 %)		200/2.022
sindaco		99 (49,5 %)	101 (50,5 %)		200/8.502
magistrato	4 (2 %)	68 (34 %)	128 (64 %)		200/4.622
(il) giudice	7 (3,5 %)	64 (32 %)	129 (64,5 %)		200/1.587
deputato	9 (4,5 %)	88 (44 %)	100 (50 %)	3	200/2.521
ambasciatore	1 (0,5 %)	132 (66 %)	67 (33,5 %)		200/1.035
assessore	11 (5,5 %)	103 (51,5 %)	86 (43 %)		200/3.315
308
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Slovenska imena za izbrane funkcije kažejo torej na nekomplementarnost med spolnimi kategorijami, kar se zrcali tudi pri ujemanju - slovnično in leksikalno ž. in m. imena sprožajo ujemanje po slovničnem in leksikalnem spolu, ne glede na referenčni spol: npr. kmetijska ministrica [...] je obljubila vso pomoč države (slovnično, leksikalno in referenčno ž.) proti nedavno je minister za zdravje [...] sporočil (slovnično, leksikalno in referenčno m.), sodelovala pa sta tudi dva ministra iz slovenske vlade (minister in ministrica - slovnično in leksikalno m., referenčno mešan spol), kako bo vsak posamezni sodnik glasoval (sodnik ali sodnica - slovnično in leksikalno m., referenčno nedoločen spol).10
Tovrstna nekomplementarnost obstaja tudi v italijanščini, npr. l'ex ministra del Turismo [...] è tornata 'bivša ministrica za turizem se je vrnila' (slovnično, leksikalno in referenčno ž.) proti prudente era stato il ministro del Tesoro 'previden je bil finančni minister' (slovnično, leksikalno in referenčno m.), i due ministri si sono invece limitati a esprimere [...] 'oba ministra sta le izrazila' (minister in ministrica - slovnično in leksikalno m., referenčno mešan spol), chiedono che il primo ministro sia eletto 'zahtevajo, da je premier izvoljen' (premier ali premierka - slovnično in leksikalno m., referenčno nedoločen spol). Dodatne ujemalne možnosti pa se pojavijo, ko imajo slovnično in leksikalno m. imena odnosnico ž. spola (ujemanje izven neposredne občnoimenske zveze, ki vključuje člen):11 il ministro /Stefania/ Giannini è salito su un aeromobile 'minister Giannini se je vkrcal na letalo', il ministro /Elisabetta Trenta/ è apparso visibilmente commosso 'minister je bil vidno ganjen', il ministro /Elisabetta/ Trenta è stato invitato 'minister Trenta je bil povabljen' (ujemanje s slovničnim spolom) proti oggi il Ministro della Difesa Elisabetta Trenta si è recata [.] 'danes je minister za obrambo Elisabetta Trenta obiskala', il ministro della salute /Giulia Grillo/ è diventata mamma 'minister za zdravje je postala mama' (ujemanje z referenčnim spolom). Prim. še il nuovo sindaco VirginiaRaggi 'novi župan Virginia Raggi' (ujemanje s slovničnim spolom) in la nuova sindaco Virgnia Raggi 'nova župan Virginia Raggi' (ujemanje z referenčnim spolom; sindaco načeloma slovnično ni ž. spola); Corinne Boggs è la prima donna ambasciatore americano 'Corinne Boggs je prva ženska ameriški veleposlanik' (la prima 'prva' se ujemata z ž. donna, americano 'ameriški' z m. ambasciatore).
5 Socialni spol
Socialni spol se lahko opredeli kot konotacijska vrednost osebnega imena, ki kaže na žensko ali moško interpretacijo (Doleschal 2015: 340); zakoreninjeni socialni stereotipi vežejo družbene vloge na moške ali ženske oz. vzpostavljajo bolj verjetno spolno interpretacijo, prim. varuška in policist (prim. Hellinger-Bussmann 2001: 10; Motschenbacher 2010: 64-65). Socialni spol se lahko kaže tudi kot ujemalno relevanten, prim. izbiro angl. zaimka her v povedi A nurse should always take care of her patients
10	Zaradi omejitev obravnave puščam ob strani problematiko ujemanja z obojespolnim zloženim jedrom.
11	Ker korpusni zadetki večinoma niso ustrezni za analizo ujemanja (brez pridevnikov, ujemalnih deležnikov; pristavčni, povedkovodoločilni položaj), sem opravil dodatno preverbo v iskalniku Google, prim. iskanje tipa »sindaco /Virginia/ Raggi«.
Robert Grošelj: Kontrastivno o jezikoslovnih spolnih kategorijah - slovenska in italijanska osebna občna imena 309
'medicinska sestra mora vedno skrbeti za svoje /dob. njene/ paciente' (Motschenbacher 2010: 67-68).
5.1	Socialni spol stereotipno zrcali družbenozgodovinske okoliščine, ki se sicer spreminjajo in variirajo med različnimi družbeno-kulturnimi konteksti. Zgodovinsko nanj opozarja odsotnost imen nekega slovničnega spola oz. njihova drugotnost (prim. maskulinative in feminative), kar lahko kaže na spremembo družbenih razmer ali občutljivost (vsaj dela) družbe za spolnoobčutljiva jezikovna vprašanja (prim. tvorbo spolno vzporednih imen); prisotnost spolov na posameznih področjih (poklici, položaji) pa povezuje socialni spol z aktualnimi družbenimi razmerami.
V zvezi s slovenščino Doleschal (2015: 340) navaja samostalnik top-model, ki naj bi v nespecifičnih kontekstih veljal za ženskega, obenem pa opozarja na odsotnost študij o socialnem spolu kot jezikoslovni kategoriji; v slovenščini naj bi socialni spol praviloma sovpadal s slovničnim. Če pa socialni spol ocenjujem glede na poklic ali položaj (prim. slovnično obojespolno možnost tipa profesor/profesorica), je v slovenskem kontekstu - na podlagi zgornje opredelitve - moje pričakovanje, da sta npr. orodjar/orodjarka in betoner/ betonerka verjetno m., babica/babičar in šivilja/šiviljec pa ž. socialnega spola (v korpusu Kres za orodjarko, betonerko in šiviljca ni zadetkov, za babičarja so 3 zadetki; Bajec idr. 1998 orodjarke, betonerke, šiviljca in babičarja ne navaja); sinhrono je najbrž manj diferenciran socialni spol zdravnika/zdravnice in študenta/študentke.
Enako je najbrž v italijanskem okolju z barbiere/barbiera 'brivec/brivka', scalpelli-no/ scalpellina 'kamnosek/kamnosekinja' (m. socialni spol), ostetrica/ostetrico 'babica/ babičar' in maestra/maestro d'asilo 'vzgojiteljica/vzgojitelj v vrtcu' (ž. socialni spol; v korpusu CORIS za scalpellina ni zadetkov, za barbiera in maestro d'asilo je po 1 zadetek, za ostetrico 'porodničar' pa je ustreznih 44 zgledov; Sabatini-Coletti 2011 ne navaja maestro d'asilo, ostetrico pa pomeni 'porodničar'; prim. še La classificazione, ki od zadnjih štirih imen navaja le ostetrico ginecologo 'porodničar-ginekolog').
5.2	Kot socialni spol osebnih imen za izbrane javne funkcije (dejansko gre za socialni spol j avnih funkcij) v slovenščini in italij anščini - zgodovinsko in sinhrono - prevladuj e moški.
Na Slovenskem je bila splošna volilna pravica uzakonjena l. 1942 (enakost med spoloma je zajamčila ustava FLRJ l. 1946), ko je bila izvoljena tudi prva poslanka; l. 1945 je bila imenovana prva ministrica (Vida Tomšič), prva predsednica vlade pa je l. 2013 postala Alenka Bratušek (v SFRJ prim. predsednico Izvršnega sveta Milko Planinc l. 1982); Slovenke so lahko postale sodnice šele po 2. sv. vojni (Selišnik 2007: 585; Mladenič 2007: 14; Mohorič 2017: 69). L. 2018 je delež slovenskih poslank 27,7 % (od 90), ministric 23,5 % (od 17), županj 10,4 % (od 212), občinskih svetnic 33,4 % (od 3.334), veleposlanic 37,8 % (od 37), medtem ko je delež vseh sodnic 78,9 % (od 888; najvišji je na delovnih in socialnih sodiščih, najnižji na vrhovnem
310
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
sodišču - 83,7 % oz. 40,6 %).12 Z vidika zastopanosti žensk - sinhrono - le sodniški poklic kaže na prevladujoč ž. socialni spol (prim. Humer-Panic 2015: 27). Na tem mestu naj še omenim, da so ženska osebna imena v časopisnem delu korpusa Kres besedilno redkeje zastopana od moških (3.647 proti 36.816).
V Italiji so ženske dobile volilno pravico l. 1945; leto zatem so bile izvoljene prve italijanske županje, l. 1948 prve poslanke in senatorke, prve sodnice pa je Italija dobila šele l. 1965. Prva italijanska ministrica je postala Tina Anselmi l. 1976, medtem ko predsednice ali premierke Italija ni imela (prva predsednica poslanske zbornice je l. 1979 postala Nilde Iotti, prva predsednica senata pa je od l. 2018 Maria Elisabetta Alberti Casellatti). L. 2018 je v Italiji 35,7 % poslank (od 630), 34,5 % senatork (od 320), 27 % ministric (od 18), 14 % županj (od 7.954) in 32,5 % deželnih svetnic (od 169); l. 2016 je najvišja italijanska diplomatska položaja (ambasciatore 'veleposlanik', ministroplenipotenziario 'pooblaščeni minister') zasedalo le 7,9 % žensk (od 215). Tudi v Italiji v sodniškem poklicu prevladujejo ženske - l. 2017 jih je bilo 52 % (od 9.408); število sodnic je prvič preseglo število sodnikov l. 2015.13 Tudi v tiskovinskem delu italijanskega korpusa CORIS so ženska osebna občna imena daleč manj pogosta od moških, prim. razmerje 493 proti 46.633.
6 Sklep
Jezikoslovne spolne kategorije v slovenščini in italijanščini - sploh v zvezi z osebnimi občnimi imeni za izbrane javne funkcije - kažejo na izjemno zanimivo dinamiko.
Pri analiziranih funkcijah - tj. če skupaj obravnavam slovničnospolno vzporedna imena za izbrane javne funkcije - prevladuje moški socialni spol, v obeh jezikih (v primeru osebnih imen) sicer načeloma prekriven s slovničnim; ženske so se na teh položajih pojavile pozno (sredi 20. stol.), kar se odraža v drugotnosti ženskih imen v primerjavi z moškimi, poleg tega pa še danes na njih - izjema je sodniški poklic tako v Sloveniji kot v Italiji - prevladujejo moški; ženska imena so v primerjavi z moškimi besedilno redkeje zastopana. Slovnično in leksikalno oba jezika poznata vzporedna osebna občna imena obeh spolov, a so moška imena referenčno širša, kar je verjetno posledica socialnega spola - v slovenščini se lahko namreč nanašajo na moške, moške in ženske, moške ali ženske odnosnice (ženska imena imajo le ženske odnosnice), v italijanščini pa tudi zgolj na ženske. Zaradi tega prihaja do napetostnih razmerij med slovničnim in leksikalnim spolom na eni ter referenčnim spolom na drugi strani. V obeh jezikih se neskladje zrcali tudi v ujemanju, ki kaže na dominantno vlogo slovničnega in z njim prekrivnega leksikalnega spola, čeprav lahko prevlada tudi referenčni, sploh v primeru spolno neujemalnih (izključujočih) kategorij - pri imenih za izbrane javne funkcije do tega prihaja v italijanščini (slovnično in leksikalno moška, referencialno ženska imena).
12	Prim. https://www.dz-rs.si, https://volitve.gov.si/lv2018, http://www.mp.gov.si.
13	Prim. https://www.openpolis.it, https://www.truenumbers.it/quote-rosa-ambasciatore, https://www.csm.it.
Robert Grošelj: Kontrastivno o jezikoslovnih spolnih kategorijah - slovenska in italijanska osebna občna imena 311
Pričujoča analiza jezikoslovnih spolnih kategorij odstira le drobec spolne jezikoslovne problematike, ob tem opozarja - kljub problemski omejenosti - na kompleksno razmerje med jezikom in družbenimi (spolnimi) razmerji, tudi v prostorsko-časovni dimenziji, in odpira nešteto vprašanj - od sociolingvističnih do jezikovnosistemskih, od normativno-kodifikacijskih do opisnojezikoslovnih (če se omejim zgolj na jezikoslovna).
Viri in literatura
Anton Bajec idr. (ur.), 1998: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.
Greville Corbett, 1991: Gender. Cambridge: CUP.
Corpus CORIS. Na spletu.
Ursula Doleschal, 2015: Gender in Slovenian. Gender Across Languages IV. Ur. M. Hellinger, H. Motschenbacher. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. 335-68.
Anna Gudmundson, 2010: L 'acquisizione del genere grammaticale in italiano L2. Stockholm: Stockholms universitet.
Marlis Hellinger in Hadumond Bussmann, 2001: Gender Across languages. The linguistic representation of women and men. Gender Across Languages I. Ur. M. Hellinger, H. Bussmann. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. 1-25.
Živa Humer, Saša Panic, 2015: Politika enakosti spolov v Sloveniji. Bruselj: EU.
Simona Kranjc, Martina Ožbot, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbenafunkcijskostjezika. Ur. A. Žele. Ljubljana: FF (Obdobja, 32). 233-9.
Korpus Kres. Na spletu.
La classificazione delle professioni 2013. Roma: ISTAT.
Nataša Logar, 2009: Kotički pravnega jezika. Ljubljana: GV Založba.
Silvia Luraghi, 2011: The origin of the Proto-Indo-European gender system: Typological considerations. Folia Linguistica 45/2. 435-64.
Carla Marcato, 2016: Gerghi. Lingua e giovani. Lingua e genere. Manuale di linguistica italiana. Ur. S. Lubello. Berlin/Boston: De Gruyter. 351-70.
Gianna Marcato, Eva-Maria Thüne, 2002: Gender and female visibility in Italian. Gender Across Languages II. Ur. M. Hellinger, H. Bussmann. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. 187-217.
Dunja Mladenič, 2007: Biti ali ne biti ženska v znanosti. Ljubljana: IJS.
Katarina Mohorič, 2017: Vpliv spreminjanja ženske vloge v družbi na razvoje predšolske vzgoje na Slovenskem: Magistrsko delo. Ljubljana: PeF.
Giovanni B. Moretti, 2006: L 'italiano come prima o seconda lingua nelle sue varieta scritte e parlate. Perugia: Guerra.
Heiko Motschenbacher, 2010: Language, Gender and Sexuality: Poststructuralist perspectives. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins.
Cecilia Robustelli, 2012: Linee guida per l'uso del genere nel linguaggio ammini-strativo. Firenze: Accademia della Crusca, Comune di Firenze,
312
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Francesco Sabatini, Vittorio Coletti, 2011: Dizionario della Lingua Italiana. Milano: RCS Libri.
Irena Selišnik, 2007: Časovni trak. Pozabljena polovica. Ur. A. Šelih (predsednica)
idr. Ljubljana: Tuma, SAZU. 583-86. Luca Serianni, 1991: Grammatica italiana: Italiano comune e lingua letteraria.
Torino: UTET. Standardna klasifikacija poklicev 2008. Ljubljana: SURS. Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ. Jože Toporišič, 2003: Oblikoslovne razprave. Ljubljana: ZRC SAZU. Jože Toporišič, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. 33. SSJLK. Ur. A. Derganc. Ljubljana: FF. 69-79.
Summary
The contrastive study of linguistic gender categories in Slovene and Italian, with special emphasis on personal nouns denoting select public offices such as Slovene minister, ministrica 'minister-male', 'minister-female', župan, županja 'mayor-male', 'mayor-female' and the synonymous Italian il ministro, la ministra, il sindaco, la sindaca (sindachessa) has touched only a small fraction of linguistic gender issues. Nonetheless it has revealed-even within a limited domain-a complex relationship between language and gender relations.
The social gender of the names for public offices is predominantly masculine (although in principle social gender should correspond to the grammatical one)-women could occupy these offices only since the 1940s, which is reflected in the secondary character of feminine personal nouns denoting them. Their holders are still mostly males (Slovene sodnica, Italian la magistrata, la giudice 'judge-female' being the exception both in Slovenia and in Italy); compared to masculine personal nouns, the use of parallel feminine nouns in Slovene and Italian journalistic texts (Kres and CORIS journalistic subcorpora) is rare. Grammatically and lexically both languages have parallel gendered personal nouns such as Slovene poslanec, poslanka and Italian il deputato, la deputata 'member of the parliament (masculine, feminine)', but grammatically and lexically masculine nouns have a wider referential potential (probably as a consequence of social gender)-in Slovene they can refer to male, male and female, and male or female; in Italian, also to exclusively female referents-e.g., il sindaco Virginia Raggi 'mayor-masculine Virginia Raggi', while grammatically and lexically feminine nouns have only female referents in both languages. Subsequently, a complex relationship exists between grammatical and lexical genders on one side and referential gender on the other. In both languages, this gender complexity is mirrored in agreement, controlled predominantly by grammatical (and the corresponding lexical) gender, although referential gender can prevail as well, above all in the case of gender exclusive categories, such as grammatically/lexically masculine and referentially feminine personal nouns in Italian-e.g., il ministro Trenta e stato invitato 'the minister-masculine Trenta (female referent) was invited (masculine agreement)' vs. il Ministro della Difesa Elisabetta Trenta si e recata [...] 'the minister-masculine of defence Elisabetta Trenta (female referent) visited (feminine agreement)'.
UDK 811.161.1'366.52:811.163.6'366.52
Mladen Uhlik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani mladen.uhlik@ff.uni-lj.si
IZRAŽANJE SPOLSKE KORELACIJE PRI POLOŽAJNIH POIMENOVANJIH V RUŠČINI IN SLOVENŠČINI
Prispevek se osredotoča na vprašanje izražanja spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini. Opozarjamo na tri posebnosti pri rabi ženskih poimenovanj za poklice v ruščini. Ruščina ima v nezaznamovani rabi manj feminativov. V kontekstih z zmanjšano stopnjo referenčnosti se v ruščini pogosteje kot v slovenščini uporabljajo moška poimenovanja. Pri nekaterih položajnih poimenovanjih se v ruščini pojavlja raba t. i. dvospolskih samostalnikov, ki sodijo v prvo deklinacijo, a lahko označujejo oba referenčna spola. Prispevek analizira skladenjske rabe dvospolskih samostalnikov in stanje v sodobni ruščini primerja z ustreznicami v slovenščini.
Ključne besede: spolska korelacija, položajna poimenovanja, referenčnost, pomensko ujemanje, ruščina, slovenščina
The article focuses on some differences in designations of professions in Russian and Slovenian. In Russian the use of feminine derivations for this class of nouns is less productive. This is due to the fact that many feminine derivations are stylistically marked. What is more, in sentences with attributive meaning, although the referent is a woman, Russian can use the masculine form, which is not typical of Slovenian. The peculiarity of Russian is the use of "hybrid" nouns, which can refer to both genders despite belonging to the first, "masculine" declension. I highlight some syntactic characteristics of these Russian nouns by comparing them with their semantic equivalents in Slovenian.
Keywords: gender marking, designations of professions, referentiality, semantic agreement, Russian, Slovenian
1 Uvod: Opredelitev slovničnega spola
Prispevek1 poskuša opozoriti na nekatere razlike pri izražanju spola v ruščini in slovenščini. Spol v ruskem jeziku je slovarsko opredeljena kategorija (cMoeoKMacu^u^upym^aH Kame^opuu) samostalniških besed (samostalnikov in večine samostalniških zaimkov) in pregibna kategorija (cnoeousueHumenbHan Kame^opuR) pridevnikov, deležnikov, števnikov, nekaterih tipov zaimkov in -l glagolskih oblik preteklika ter pogojnika2, ki
1	Rad bi se zahvalil Bobanu Arsenijevicu, Mislavu Benicu, Mariji A. Holodilovi, Eleni Ju. Ivanovi, Domnu Krvini, Mitju Trojarju, Adi Vidovič Muhi in Andreji Žele za vse dragocene nasvete. Vsa odgovornost za morebitne napake pri analizi in interpretaciji je moja.
2	Razlika med ruščino in slovenščino pri izražanju spola z -l oblikami se kaže pri prihodnjiku. V ruščini tvorimo prihodnjik nedovršnikov iz prihodnjika glagola 6bimb in nedoločnika, kar pomeni da oblike pri-hodnjika ne izražajo spolskega razlikovanja.
314
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
se s samostalniškimi besedami ujemajo (Sičinava 2011). Pri omenjenih besedah lahko govorimo zgolj o slovničnem spolu, ki ga določa samostalniška beseda. Slovnični spol je torej treba razumeti predvsem kot skladenjski odnos3 ujemanja4 samostalniške nadzorne besede in ujemalne nadzorovane besede:5
1.)	rus. Hoe-biu ^cmcmyK-0 eucen-o. Hoe-aa py6amK-a eucen-a. Hoe-oe ncmbm-o eucen-o.
Kot je razvidno iz (1), slovnični morfemi nadzorovanih besed - pridevniške oblike Hoebiu in -1 oblike povedka - razkrivajo slovnični spol nadzornih samostalniških besed.
2 Različni načini izražanja spolske korelacije pri označevanju osebe
V prispevku se omejujemo na vprašanje spolske korelacije pri izražanju referenčnega spola pri osebah (človeško+), pri kateri je razlika med spoloma najpogosteje pomensko motivirana. V ruščini se poimenovalna opozicija med ženskim in moškim referenčnim spolom izraža na naslednje načine:6
2.1	Pri leksemskem izražanju referenčnega spola se pri vsakem spolu uporablja drugačen korenski morfem:
2.)	rus. 6paT/cecrpa, OTe^MaTb, My®/®eHa, cbrn/gonb
Tovrstni pari besed predstavljajo zaključeno skupino samostalnikov, ki najpogosteje označujejo sorodstvena razmerja. Pri tem tipu se obe obliki uporabljata zaznamovano in nezamenljivo, samostalnika ome^ ali cuh ne moreta označevati oseb ženskega spola.
2.2	Pri morfemskem izražanju referenčnega spola razlikujemo dva tipa:
2.2.1 Izražanje spolske korelacije z oblikospreminjevalnimi morfemi (končnicami):
3.)	rus. 6o^bH-ofl 'bolnik' / 6o^bH-aH 'bolnica';
4.)	rus. 3aBegyrom-HH 'vodja' / 3aBegyrom-aH 'vodja'
3	V ruščini se slovnični spol zgolj delno prekriva z morfološko delitvijo samostalnikov po sklanjatvenih vzorcih oz. paradigmah (za podrobneje o tem gl. Corbett 1991: 36—37). Primeri odsotnosti prekrivanja med tipom deklinacije in slovničnim spolom so: samostalniki dndn 'stric', dedymKa 'dedek', mnoma 'mladenič', ki sodijo v a-deklinacijo, a so moškega spola; samostalniki na -o s priponami -uq- in -amx-, ki ohranjajo moški spol motivirajoče besede (doMumKo 'hišica', doMu^e 'velika hiša') in t.i. samostalniki splošnega spola (maKca 'cmera', 3adupa 'zbadljivec/zbadljivka'), ki so glede na referenčni spol lahko moškega ali ženskega slovničnega spola (MaKcuM — maKoü 3anyda 'Maksim je takšna tečnoba', Ana — mama 3anyda. 'Anja je takšna tečnoba'). Poseben primer so poklicna in položajna poimenovanja (Bpan 'zdravnik/-ica', ^u^ 'vodič/-ka'), ki se uporabljajo za oba referenčna spola. Glede predvidljivosti spola iz morfologije v slovenščini gl. Marvin 2019.
4	Slovnični spol je jezikovna kategorija, ki se izraža preko skladenjskega ujemanja in končniških mor-femov. V ruskem jezikoslovju se razlika med slovničnim in referenčnim spolom izraža tudi na terminološki ravni: slovnični spol je pod, referenčni spol pa non.
5	Nadzorna beseda uporabljamo kot ustreznico termina G. G. Corbetta controller, nadzorovana beseda pa kot ustreznico termina target (gl. Corbett 1991, Corbett 2010).
6	Za več o tem gl. Mučnik (1971: 177-244).
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
315
V ta tip sodi skupina prvotnih kakovostnih pridevnikov (3) ali deležnikov (4), ki v posamostaljeni rabi označujejo osebe. Kazalec spola je slovnični morfem oz. končnica (-oh / -aa; -hh / -aa), ki poleg označevanja referenčnega in morfološkega spola vključuje še informacije o sklonu, številu in živosti nanosnika. V ruščini se kategorija živosti izraža v ednini m. spola prve sklanjatve in v množini vseh spolov, kjer se dosledno upošteva pri vseh sklanjatvenih tipih (za več o tem gl. Tominec 2015: 177-178).
2.2.2 Izražanje spolske korelacije z besedotvornimi morfemi oz. sufiksi:
5.)	rus. npenogaBaTe^b-0 vs. npenogaBaTern-HH^a,
6.)	rus. crygeHT-0 vs. crygeHT-K-a.
Besedotvorno izražanje spolske korelacije je v ruščini produktivnejše kot razlikovanje s pomočjo korenskega (tip 2. 1) ali oblikospreminjevalnega morfema (tip 2. 2. 1). Toda prav pri njem prihaja do pomembnih razlik med ruščino in slovenščino, ki se kažejo pri zmožnostih poimenovanja »poklicev, nazivov in položajev za ženski spol« (Derganc 2017: 125). Kakor ugotavlja Aleksandra Derganc, se ruščina in slovenščina razlikujeta predvsem pri poimenovanjih, ki se nanašajo na »žensko nosilko poklica ali položaja« (Derganc 2017: 125). V slovenščini je raba velikega števila feminativov, tvorjenih z besedotvornimi morfemi -ic- , -k- in -inj-, produktivna in najpogosteje stilistično nezaznamovana. Poleg tega število poimenovanj, ki se nanašajo na ženske, narašča.7 Derganc opozarja, da ruščina sicer pozna možnosti tvorjenja feminativov, vendar je njihova raba na področju prestižnih poklicev in funkcij dostikrat omejena. Izpostavlja tudi, da so tvorjenke s sufiksi -uhk-, -uh— -ux- in -m- večinoma stilistično zaznamovane (6uono^u^Ka, ^unono^uHn, epauuxa, dupeKmopMa).8 K temu lahko dodamo, da tvorjenke s temi sufiksi niso tipične za poimenovanje nosilk poklicev, ker so pogosto prekrivne z drugimi pomeni: lahko označujejo soproge nosilcev poklicev (BeHepanbMa 'generalova žena', 6yx^anbmepMa 'žena računovodje'),9 ali druge realije (meKmpuuKa 'krajevni vlak'), kar otežuje tvorjenje novih feminativov (Mučnik 1971: 238). V ruskem jezikoslovju je še odprto vprašanje, ali obstajajo znotrajjezikovni razlogi, ki bi vplivali na bolj omejene možnosti tvorjenja feminativov, kot jih poznajo nekateri drugi slovanski jeziki (npr. slovenščina, češčina). V nekaterih primerih je raba določenih sufiksov onemogočena zaradi soglasniških premen in hkratnega kopičenja soglasnikov, npr. xupyp^ in *xupypwKa (Mučnik 1971, Gerasimova 2017).10 Nekateri
7	V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika je 201 novih ženskih poimenovanj, ki so tvorjena z besedotvornimi morfemi.
8	Gl. Derganc (2017: 127).
9	Ta tip pomenske prekrivnosti v slovenščini ni vedno ovira pri rabi obstoječih besed v funkciji feminativov. S. Štumberger omenja zglede, kot je npr. notarka, pri katerih je pomen feminativa prevzelo poimenovanje, ki je prej označevalo soprogo nosilca poklica (Štumberger 2015).
10	V slovenščini se podoben problem pogosto rešuje s pomočjo sufiksa -inj-, ki je v ruščini pri označevanju nosilk poklicev v rabi redkeje (možen je pri feminativih Knmunn, spa^unn, ki označujeta statusne vloge).
316
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
jezikoslovci pa so mnenja, da je manjša produktivnost določenih sufiksov pri tvorjenju feminativov povezana tudi z akcentološkimi vzroki.11
2.3	Skladenjsko izražanje referenčnega spola: Našteti dejavniki, ki vplivajo na omejeno tvorjenje feminativov, imajo dve posledici: (1) V ruščini se na področju označevanja položajnih poimenovanj pogosteje kot v slovenščini uporabljajo samostalniki moškega slovničnega spola, ki se lahko nanašajo na oba referenčna spola (o tem vprašanju glej 2.4), (2) Ruščina poleg leksemskega in morfemskega izražanja referenčnega spola pozna še posebno ujemanje, pri katerem je spol nanosnika razviden šele iz oblike nadzorovane besede.12
2.4	Pred analizo izražanja referenčnega spola pri dvospolskih poimenovanjih si oglejmo nekatere značilnosti spolske korelacije tipa cmydeum - cmydenmKa, npenodaeameMb - npeno^aeamenbHu^a, pri katerih ženska oblika ni stilistično zaznamovana. Odnos med rabo moške in ženske poimenovalne oblike je v ruščini, kakor bo pokazano v nadaljevanju, povezan z različnimi tipi nanašalnosti (referenčnosti), pri katerih izstopajo trije načini rabe položajnih poimenovanj (Rothstein 1980, Kopeliovič 1970).
Pri prvem tipu samostalniška zveza nastopa v vlogi poimenovanja konkretne osebe (referenčnega udeleženca) v kontekstu, v katerem je pomembno izpostaviti referenčni spol nanosnika. Če gre za ženskega nanosnika in če je feminativ stilistično nezazna-movan, bo tudi v ruskem knjižnem jeziku v rabi ženska oblika:
7.)	rus. Bo BpeMH nepepbrea Me®gy ypoKaMH b aygnTopnro Bomna npenogaBaTemH^a.
slvn. Med pavzo med urami je v predavalnico vstopila učiteljica.
Rabo položajnih poimenovanj pri označevanju konkretne osebe je treba razlikovati od primerov, ko se osebku s povedkovim določilom ob nepolnopomenskem glagolu (npr. 6bimb 'biti', paSomamb 'delati', cmamb 'postati') pripisuje lastnost.13
8.)	rus. OHa pa6oTana npogaB^^efi / npogaB^M. slvn. Delala je kot prodajalka.
9.)	rus. Haranba neTpoBHa - Ham hobuh yHHTe^t / HOBaa yHHTemH^a. slvn. Natalija Petrovna je naša nova učiteljica.
Pri zgledih (8) in (9) gre za drug tip referenčnosti kot v (7): samostalniška zveza se v povedkovem določilu ne nanaša izključno na imenovalniški osebek (ona, Natalija
11	Akcentolog in indoevropeist Mihail V. Oslon ugotavlja, da se sufiks -k- pri izposojenih besedah pojavlja predvsem pri feminativih, ki imajo naglašen predzadnji zlog (canumapm, MuccuonepKa, cmaxepm), medtem ko je možnost rabe sufiksa -k- onemogočena pri samostalnikih, pri katerih je naglas na drugih zlogih (*aBTopKa, *goKTopKa). Oslon opozarja, da se pravilo nanaša zgolj na možnost tvoijenja feminativov iz izposojenih besed (iz ustnega posveta z Oslonom).
12	Prav zaradi tovrstnih primerov Galina I. Kustova zapiše, da v ruščini naslovnik pogosto dobiva informacijo o spolu nanosnika šele preko pregibanjske oblike nadzorovane besede (Kustova 2018: 70).
13	O t. i. prisojevalnih oz. pripisovalnih stavčnih povedi v slovenščini glej Uhlik, Žele 2016: 388-389.
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
317
Petrovna), pač pa ga enači z množico posameznikov, ki si delijo pripisovalno lastnost.14 V teh primerih je v ruščini, če se pripisovalni stavek nanaša na žensko, možna raba obeh oblik (gl. 8, 9). V slovenščini se, kakor je vidno iz slovenskih ustreznic, dvakrat poudarja presupozicija, da je nanosnik ženskega spola - enkrat z osebkom, drugič s feminativom v povedkovem določilu.
Pri ruskih pripisovalnih stavkih je zanimivo opozoriti na to, da se raba moške oblike v povedkovem določilu posebej izkazuje v primerih, ko se znotraj povedkovniško uporabljene samostalniške zveze uporablja kakovostni pridevnik vrednotenja npr. xopornuu 'dober', nacmon^uu 'pravi' (gl. Iomdin 1990: 41), kar še dodatno poudari pripisovalno lastnost.
10.)	rus. Moa cecTpa - xopomHH CTygeHT/HacTOHmHH aKTep (L. L. Iomdin 1990: 41).
slvn. Moja sestra je dobra študentka/prava igralka.
11.)	rus. Kto-to MHe roBopnn, hto a 6bma xopomHM npenogaBaTe^eM. slvn. Nekdo mi je pravil, da sem bila dobra učiteljica.
Tudi v tem primeru v slovenskih ustreznicah prevladuje raba ženskih poimenovanj v povedkovem določilu, kar včasih lahko pripelje do dvoumnih zgledov:15
12.)	slvn. Amy Klobuchar spada med najbolj znane slovenske senatorke/ senatorje [v ZDA].
Če v (12) uporabimo žensko poimenovanje, ni jasno, ali je političarka najbolj znana med vsemi slovenskimi senatorji, celotno množico, ali zgolj med slovenskimi senatorkami, podmnožico vseh slovenskih senatorjev (iz ustnega posveta s P. Weissom).
V ruščini je moška poimenovalna oblika izključno v rabi, ko gre za označevanje generičnega nanosnika. V tem primeru prihaj a do nevtralizacij e opozicij e med členoma korelacije, moška oblika je inkluzivna v odnosu do obeh spolov.
13.)	rus. Hy^eH npenogaBaTe^b aHranncKoro a3bma. lvn. Potrebujemo učitelja angleškega jezika.
Če sklenemo, delitev treh tipov stavkov s položajnimi poimenovanji kaže na to, da se med ruščino in slovenščino največja razlika kaže v pripisovalnih stavkih: v ruščini je v zgledih, ki se nanašajo na žensko osebo, možna raba moškega poimenovanja, v slovenščini je v tem primeru pogostej ša raba feminativa. Oba jezika težita k temu, da bi na izrazni ravni ohranila razliko med spoloma pri stavkih z visoko stopnjo nanašalnosti.
14	Ada Vidovič Muha v tem primeru govori o uvrstitvenih povedkovnikih (2015: 396), pri katerih gre za »uvrstitev razlagalnega leksema v neposredno višje in s tem pomensko ekstenzivnejše pojmovno polje« (2013: 61).
15	Vprašali smo 60 govorcev slovenščine, starih od 20 do 40 let, kako bi prevedli ruske stavke: rus. Anna padomana npodaB^M. Anna — nam noBbiu ynumenb. Anna 6bina RynmuM cmydenmoM. Vsi vprašani so se odločili za prevod z ženskimi poimenovanji (Ana je delala kot prodajalka, Ana je naša nova učiteljica, Ana je najboljša študentka).
318
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
3 Razširjanje pomenskega ujemanja v ruskem jeziku v 20. stoletju
3.1 V prvi polovici 20. stoletja se je v ruskem jeziku zaradi povečane vključenosti žensk na različnih področjih družbenega delovanja pojavilo veliko ženskih poimenovanj, ki označujejo nosilke poklicev, ki so jih prej opravljali izključno moški (jiemn^a 'pilotka', Maxmepm 'rudarka'), ali nosilke novih poklicev (K03M0Haemm 'kozmonavtka', c^napucmm 'scenaristka'). Zaradi dejavnikov opisanih v 2.2.2 pri nekaterih samostalnikih vseeno ni prišlo do nastanka novih tvorjenk, ki bi lahko izključno označevale nosilke poklicev in družbenih položajev. Leksemi, ki so sicer morfološko moškega spola - epan, un^enep, dupeKmop, pyKoeodumeib, pedaKmop, npe3udenm idr. - so se začeli uporabljati kot t. i. dvospolska poimenovanja, ki označujejo oba referenčna spola.16
V dvajsetih letih dvajsetega stoletja (Peškovski 1938) se je zaradi potrebe govorcev, da bi v stavkih z dvospolskimi poimenovanji poudarili ženski referenčni spol, pojavila nova strategija: ženski nanosnik se lahko izraža z obliko povedka (-l oblika ali kratka pridevniška oblika v povedkovni funkciji), ali redkeje s levim prilastkom znotraj samostalniške zveze.
3.2.1 V ruski jezikoslovni literaturi je na pojav izražanja ženskega nanosnika z obliko povedka opozoril sintaktik Aleksej M. Peškovski (1878-1933):17
14.) rus. Croga npnexa^-a B^e-npe3HgeHT ... aHranncKOH pa6onen napran ®pnga Atohh. (Peškovski 1938: 192).
slvn. Sem je prispela podpredsednica ... angleške delavske stranke Frida Atlin.
Akademska slovnica iz leta 1960je zglede rabe, kot je ffupeKmop mkojuy^e npuMia ('Ravnateljica je že prišla') pripisala pogovorni rabi, in je dala prednost formalnemu ujemanju, pri katerem se oblika povedka ne glede na referenčni spol ravna po moškem oz. morfološkem spolu dvospolskega poimenovanja ffupeKmop mkoju ym:e npuMej (TpaMMaTHKa pyccKoro a3biKa AH CCCP 1960: 512). Raziskava rabe ruščine PyccKuu h3uk u eoeemcKoe oč^eemeo (Ruski jezik in sovjetska družba - v nadaljevanju RJiSO), ki jo je v letih 1963-1964 organiziral Inštitut ruskega jezika Sovjetske Akademije znanosti, je pokazala, da se dejanska raba razlikuje od opisa iz Akademske slovnice. Eno izmed anketnih vprašanj, na katero je odgovorilo 3780 vprašanih različnih starosti, izobrazb in poklicev, je bilo, ali bi v stavkih, ki se nanašajo na žensko osebo, raje uporabili Bpan npuMej ali Bpan npuMia ('Zdravnica je prišla') in prav tako YnpaečoM čom eudaj cnpaeKy / YnpaedoM eudaia cnpaeKy ('Upravnica je izdala potrdilo'). Pri obeh izbirah
16	Zanimivo je, da se je po oktobrski revoluciji zmanjšala pogostost rabe zloženk tipa ®eH^HHa-Bpan, ^eH^HHa-pegaKTop, ki je bila dokaj razširjena na koncu 19. stoletja (Mučnik 1970: 223). Glede zmanjšanja rabe tovrstnih poimenovanj glej nadaljevanje besedila.
17	Peškovski je izražanje spola z -l oblikami opisal kot potrebo po rabi glagolskih oblik ženskega spola (Peškovski 1938: 192).
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
319
se je večina odločila za pomensko ujemanje z žensko obliko na -l.18 J. A. Mučnik, ki je pri omenjenem projektu vodil skladenjske raziskave, je v svoji poznejši študiji zapisal, da je raziskava potrdila, da se je označevanje ženskega nanosnika s pomočjo -l oblik in kratkih pridevnikov zelo razširilo ter postalo del knjižnega jezika. Ta tip ujemanja v nasprotju s stališčem iz Akademske slovnice ni omejen na pogovorno rabo in stavki tipa Op^aHU3amop nocmaeuna eonpoc 'Organizatorka je zastavila vprašanje' se redno pojavljajo tako v govorjenem jeziku kot v zapisanem leposlovnem, publicističnem, znanstvenem ali poslovnem stilu (Mučnik 1971: 226). Naj omenimo, da sta po omenjenem projektu še dve raziskavi preverjali, ali bi se govorci pri označevanju ženskega referenčnega spola odločili za pomensko ujemanje (Bpan npurnna) ali za formalno ujemanje (Bpan npurnen). V raziskavah Graudina idr. 1976 in Gerasimova 2017 se je še več izprašancev kot pri RjiSO odločilo za pomensko ujemanje z žensko -l obliko, kar potrjuje, da se je ta tip izražanja spola nanosnika z obliko povedka dejansko uveljavil kot legitimni del knjižnega jezika.
Pri tovrstnih raziskavah se ne zdi odveč opozoriti, da pri stavkih Bpan npurnen in Bpan npurnna ne gre za konkurenčno opozicijo, saj stavka nista konkurenčni sopomenki: možnost z žensko -l obliko (npumna) s svojo izrazito referenčnostjo poudarja ženski referenčni spol, medtem ko ima stavek z moško -l obliko (npurnen) dve možni interpretaciji: 1) Prišel je zdravnik (spol ni pomemben in je nezaznamovan);19 2) Prišel je zdravnik, ki je moški.
Naj dodamo, da pomensko ujemanje z žensko obliko povedka ni povsem odpravilo problema izražanja ženskega nanosnika pri dvospolskih poimenovanjih. Prvič, tovrstno izražanje deluje zgolj v primerih z analitičnimi povedki, ki vsebujejo -l oblike (s preteklikom ali pogojnikom) ali kratke pridevnike v povedkovni rabi. Spolske korelacije ne morejo izražati oblike sedanjika (15) in prihodnjika (16, 17):
15.)	rus. Bpan xodum no Ka6nHeTy n uto-to HepBHO roBopnT.
slvn. Zdravnik/zdravnica hodi po kabinetu in nekaj živčno govori.
16.)	rus. Bpan 6ydem npuHUMamb nauneHTOB no naranuaM.
slvn. Zdravnik/zdravnica bo sprejemal/-a paciente ob petkih.
17.)	rus. B n»THnny Bpan ocMompum najema.
slvn. V petek bo zdravnik/zdravnica pregledal/-a pacienta.
Drugič, pomensko ujemanje s povedkom izraža razliko med spoloma nanosnikov pri stavkih, pri katerih ima poimenovalna samostalniška zveza funkcijo imenovalniškega osebka (Bpan npurnna); v drugih neimenovalniških sklonih (3 nepegM Bpany pe3y^braTbi aHa^H30B 'Dal sem zdravniku/zdravnici izvide') pa razlika med moškim in ženskim
18	Pri stavku Bpan npumeji/npumaa se je za pomensko ujemanje z žensko -l obliko odločilo 51 %, pri Ynpaedom eudan/eudana pa je bil delež v prid pomenskega ujemanja še višji, 60 % (RjiSO 1963: 20-23; Mučnik 1971: 228-229), formalno ujemanje je pri prvem stavku izbralo 38, 6 %, pri drugem 33 %, ostali vprašani se niso mogli odločiti.
19	Slovnično naravo spola in nezaznamovano rabo moških oblik potrjuje vzporednica z vidsko opozicijo, na katero opozarja Krvina (2019).
320
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
nanosnikom ni razvidna. V teh primerih je spol ženskega nanosnika možno izraziti z dodajanjem desnega prilastka (najpogosteje priimka), ki udeleženca konkretizira:
18.)	rus. — nepegan pe3ynbTara aHanrooB Bpany Mi(;iii))i())ii.
slvn. Dal sem izvide zdravnici Ivanovi.
Druga možna rešitev, če želimo poudariti ženski referenčni spol, je uporaba zloženke ^en^una-epan, ki se je glede na statistiko rabe v Ruskem nacionalnem korpusu uporabljala predvsem v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja (tj. v obdobju do oktobrske revolucije):
19.)	rus. ^eH^HHe-Bpany nocbmaroT npnraameHHe npn6MTb b ynpaey.
(Saltikov Ščedrin 1886-1887, NKRJ)
slvn. Zdravnici pošiljajo vabilo, naj pride na upravo.
Danes je raba omenjene zloženke stilno zaznamovana kot del uradnega in zapisanega registra.
3.2.2 V vseh omenjenih raziskavah (RjiSO 1963, Graudina idr. 1976 in Gerasimova 2017) se je preverjalo, ali bi se lahko ženski referenčni spol v samostalniški zvezi izrazil z žensko obliko levega prilastka v poimenovanjih tipa nama epm, ^ma epm, xopomax epan. Raziskave so pripeljale do ugotovitve, da je skladenjska povezava levega prilastka in jedra, ki označuje položajno poimenovanje, drugačna od skladenjskega odnosa med osebkom in povedkom. Raba ženske oblike prilastka znotraj samostalniške zveze, ki bi označevala ženskega nanosnika se uporablja zgolj v redkih kontekstih v pogovorni rabi. V 60-ih in 70-ih se je po anketah RjiSO in Graudina idr. za možnost Hoean epan odločilo od 25% do 31%, večina vprašanih (69 % - 70 %) se je ne glede na spol nanosnika odločila za formalno ujemanje - noeuu epan. V nedavni raziskavi Gerasimove se je razlika v prid formalnemu ujemanju povečala še bolj - rabo zveze noeuu epan je izbralo 92, 14 % (Gerasimova 2017: 57).
Druga pomembna ugotovitev je, da je možnost rabe ženske oblike prilastka ob dvospolskih poimenovanjih odvisna od tipa prilastka in od stavčne vloge, ki jo opravlja samostalniška zveza. Možnost izražanja referenčnega spola s pomočjo levega prilastka je v samostalniških zvezah pogostejša pri svojilnih zaimkih (nama epan, moh epan) in kazalnih zaimkih (sma epan), razmeroma obrobna pri kakovostnih pridevnikih (xopomax epan, useecmnaH epan) in posebej vprašljiva pri vrstnih pridevnikih, ki ob samostalnikih nastopajo v stalnih besednih zvezah, npr. 3y6nou epan (zobozdravnik/-ica) in anaenbiu pedavmop (urednik/-ica) (Skoblikova 1971, Ljutikova 2015, Gerasimova 2017, Arsenijevic 2018, Kustova 2018).
Na podlagi ankete desetih govorcev ruščine smo ugotovili, da anketiranci kot bolj sprejemljivo ocenjujejo rabo nama epan, če samostalniška zveza opravlja funkcijo imenovalniškega osebka. Polovica vprašanih je zgled (20) ocenila kot povsem sprejemljiv v pogovornem jeziku, zgolj en anketiranec ga je ovrednotil kot neuporabnega:
20.)	rus. Hama Bpan BHmja H3 3ana.
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
321
Kot manj sprejemljiva je bila ocenjena rabe nama epan v funkciji povedkovega določila. Polovica vprašanih je rabo (21) ocenila kot povsem nesprejemljivo, dva anketiranca sta jo ovrednotila kot delno sprejemljivo v pogovornem jeziku:
21.)	?AHHa neTpoBa - nama Bpan. ^ AHHa neTpoBa - Ham Bpan.
Pogostejšo izbiro moške oblike je mogoče razložiti s tem, da je spol nanosnika že izražen v imenovalniškem osebku. Pri (21) gre poleg tega za pripisovalni stavek oz. tip, pri katerem je v ruščini pogostejša raba moških poimenovanj.
Vsi vprašani so ocenili kot popolnoma nesprejemljivo rabo ženske oblike prilastka v primerih, ko ima samostalniška zveza vlogo neimenovalniškega udeleženca:
22.)	*AHHa neTpoBa 6bma Hamen Bpa^OM. AHHa neTpoBa 6bma HamuM BpanoM.
23.)	*Tbi gan nncbMO Hamen Bpany? ^ Tbi ga^ nncbMO HameMy Bpany.
Za sklep naj povemo, da tip skladenjskega izražanja spola nanosnika ni značilen za slovenščino, ki ženski referenčni spol izraža s feminativi. Edina izjema, pri kateri je mogoče zaslediti možnost izražanja spola nanosnika z nadzorovanimi besedami, je samostalnik vodja, ki nima ustrezne ženske poimenovalne oblike.20 Naj omenimo, da ta samostalnik pozna veliko manj omejitev pri tipih ujemanja kot ruski dvospolski samostalniki tipa epan, ^u^, dupevmop. Ženski referenčni spol se lahko izraža tako z analitičnimi -l oblikami povedka (24) kakor tudi z ženskimi oblikami prilastkov (25). V nasprotju z rus. *3y6nax epan, *c 3y6nou epaneM se ženske oblike prilastkov lahko pojavljajo tudi pri vrstnih pridevnikih (25) in v neimenovalniških sklonih:
24.)	slvn. Obe vodji sta bili uspešni.
25.)	slvn. Z umetniško vodjo Marinko Poštrak sva se pogovarjala o prihodnjih projektih v gledališču in moram priznati, da gre za odlična dramska besedila. (Gigafida).
4 Zaključek
Prispevek obravnava razlike pri izražanju ženskega referenčnega spola v ruščini in slovenščini. V pripisovalnih stavkih, ki se nanašajo na ženskega nanosnika, se v ruščini v povedkovem določilu pogosto uporabljajo moška poimenovanja, kar za slovenščino ni značilno.
Ker ima ruščina manj feminativov, se pri nekaterih položajnih poimenovanjih uporabljajo t. i. dvospolski samostalniki, ki sodijo v prvo sklanjatev in se lahko nanašajo na nanosnike obeh spolov. Pri teh samostalnikih se ženski referenčni spol lahko izraža z analitičnimi oblikami povedka (-l oblikami in kratkimi pridevniki v povedkovniški vlogi). Ženski nanosnik se redkeje v ruščini izraža z obliko levega prilastka ob dvospolskem
20 Glede različnih poskusov, da bi v rabo vpeljali tvorjenko, ustreznico moškega samostalnika vodja, glej P. Weiss 2014.
322
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
samostalniku, posebej kadar ta zveza izraža stalno poimenovanje (vrstni pridevnik + samostalnik). V tem primeru prevladuje formalno ujemanje - obliko prilastka določa moški morfološki spol oz. to, da se dvospolski samostalnik uvršča v prvo sklanjatev.
Slovenščina pri večini položajnih poimenovanj za ženske nosilke uporablja tvorjenke, zato je izražanje referenčnega ženskega spola z nadzorovanimi besedami (povedkom ali prilastkom) dokaj nenavadno. Izjema je samostalnik vodja, ki tako kot ruski samostalniki dopušča možnost izražanja ženskega nanašalnika s povedkom (Vodja je prišla), vendar referenčni spol izkazuje tudi z obliko prilastka (naša vodja, umetniška vodja), in to tudi v neimenovalniških sklonih (Projekt smo oddali umetniški vodji).
Viri in literatura
Boban Arsenijevic, 2018: A structural account for nouns allowing double agreement options in Russian. Predstavitev na TheGEN Leibniz-Zentrum Allgemeine Sprachwissenschaft. Berlin.
Greville G. Corbett, 1991: Gender. Cambridge: Cambridge University Press.
Greville G. Corbett, 2010: Agreement in Slavic. Glossos 10. 1-55.
Aleksandra Derganc, 2017: Poimenovanja za ženske nosilke poklicev in položajev v slovenščini in ruščini. Jezikoslovni zapiski 23/2. 125-30.
GigaFida, korpusna besedilna zbirka. Na spletu.
Domen Krvina, 2019: Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica nezaznamovanosti moškega spola. Slavistična revija 67/2. 159-170.
Tatjana Marvin, 2019: O predvidljivosti slovnične kategorije spola v slovenščini. Slavistična revija 67/2. 151-158.
Robert A. Rothstein, 1980: Gender and reference in Polish and Russian. Morphosyntax in Slavic. Ur. C. V. Chvany, R. D. Brecht. Bloomington: Slavica Publishers Inc.
Saška Štumberger, 2015: Veränderungen in der gesellschaftlichen Stellung von Frauen in Slowenien seit 1991: Personenbezeichnungen im Wörterbuch Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012). New Approaches to Gender and Queer Research in Slavonic Studies. Ur. D. Scheller-Boltz. Wiesbaden: Harrasowitz. Die Welt der Slaven 59. 101-9.
Irina M. Tominec, 2015: Russian and Slovenian: Linguistic deviations in Russian under the influence of Slovenian as a dominant language = Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini pod vplivom slovenščine kot jezika okolja. Jezikoslovni zapiski 21/2. 159-89.
Mladen Uhlik, Andreja Žele, 2016: Primerjalna analiza dveh tipov stavčnih zgradb s povedkovim določilom v slovenščini in ruščini. Slavistična revija 64/3. 385-400.
Ada Vidovic Muha, 2013: Slovensko leksikalnopomenoslovje. Ljubljana: Znanstvena založba FF (zbirka Razprave FF).
Ada Vidovic Muha, 2015: Propozicija v funkcijski strukturi stavčne povedi - vprašanje besednih vrst (Poudarek na povedkovniku in členku). Slavistična revija 63/4. 389-406.
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
323
Peter Weiss, 2014: Vodkinja. Jezikoslovni zapiski 20/2. 163-67.
Bhktop B. BHHorPAgoB (peg.), 1960: rpaMMarnKa pyccKoro a3bma AH CCCP. t. 1,
h. 1, H3g. 2. MocKBa: HayKa. [Viktor V. Vinogradov (red.), 1960: Grammatika russkogo jazyka AN SSSR. t. 1, č.
1, Izd. 2. Moskva: Nauka.] ÄHacTacna A. Tepachmoba, 2017: PaccoraacoBaHne no pogy b pyccKOH HMeHHOH
rpynne: KBaHTHTaTHBHoe ncc^egoBaHne. Rhema. PeMa 4. 51-60. [Anastasija A. Gerasimova, 2017: Rassoglasovanie po rodu v russkoj imennoj gruppe:
kvantitativnoe issledovanie. Rhema. Rema 4. 51-60.] nrogMHia K. FPAY^HHA, BHKTOP A. H^OBHH, .HHH n. KATA^HHCKAH, 1976: rpaMMammecmn, npaeunbHocmbpyccKoüpenu: Onum ^acmomHo-cmunucmu^ecKo^o cnoeapx eapuanmoe. MocKBa: HayKa. [Ljudmila K. Graudina, Viktor A. Ickovič, Lija P. Katalinskaja, 1976: Grammatičeskaja pravil 'nost 'russkoj reči: Opyt častotno-stilističeskogo slovarja variantov. Moskva: Nauka.]
.HeoHng H. HoMgHH, 1980: O pyccKnx cymecTBHTe^bHbix TaK Ha3biBaeMoro oömero
poga. H3eecmux AH CCCP. Cepux numepamypu u asbiKa 5. M. 1980. 456-61. [Leonid L. Iomdin, 1980: O russkih suščestvitel'nyh tak nazyvaemogo obščego roda.
Izvestija AN SSSR. Serija literatury i jazyka 5. M. 1980. 456-61.] ra^HHa H. Kyctoba, 2018: npnnaraTeflbHoe. Mamepuanu kKopnycHoü spaMMamum pyccKoeo %3biKa. BbinycK III. Hacmu penu u neKcuKo-spaMMamunecKue Knaccu. CaHKT-neTepöypr: HecTop-Hcropna. 40-107. [Galina I. Kustova, 2018: Prilagatel'noe. Materialy k korpusnoj grammatike russkogo jazyka. Vypusk III. Časti reči i leksiko-grammatičeskie klassy. Sankt-Peterburg: Nestor-Istorija. 40-107.] ÄBrycT B. Kone^noBHH, 1997: HMennan Kameeopun n^a e ee omnomenuu k
spaMMamunecKoMypody. B^agnMnp: Brny [Avgust B. Kopeliovič, 1997: Imennaja kategorija lica v ee otnošenii kgrammatičeskomu
rodu. Vladimir: VGPU.] EKarepHHa A. Hmthkoba, 2015: CoraacoBaHne, npH3HaKH n CTpyKTypa HMeHHOH
rpynnbi b pyccKOM a3bme. PyccKuü H3UK e HaynnoM ocee^enuu 30. 44-74. [Ekaterina A. Ljutikova, 2015: Soglasovanie, priznaki i struktura imennoj gruppy v
russkom jazyke. Russkij jazyk v naučnom osveščenii 30. 44-74.] Hocn$ n. Myhhhk, 1971: rpaMMamunecKue Kame^opuu maeona u uMenu b coBpeMeuuoM
pyccKoM numepamypnoM x3biKe. MocKBa: HayKa. [Iosif P. Mučnik, 1971: Grammatičeskie kategorii glagola i imeni v sovremennom
russkom literaturnom jazyke. Moskva: Nauka.] Ha^HOHMbHbIH Kopnyc pyccKoro a3biKa (HKP£).[Nacionarnyj korpus russkogo jazyka (NKRJa).] Na spletu.
Mnxann B. Hahob (peg.), 1968: PyccKuü H3UK u coeemcme oö^ecmeo: Co^nozo-numeucmunecKoe uccneöoeauue. Mop^onosun u cunmaKcuc coepeMennoeo pyccmso numepamypnoeo %3UKa. MocKBa: HayKa. [Mihail V. Panov (red.), 1968: Russkij jazyk i sovetskoe obščestvo: Socilogo-lingvističeskoe issledovanie. Morfologija i sintaksis sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka. Moskva: Nauka.]
324
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
A^eKcaHgp M. nEmKOBCKHH, 1938: PyccKuu cunmaKcuc e HaynnoM ocee^enuu. MocKBa: rym.
[Aleksandr M. Peškovskij, 1938: Russkijsintaksis v naučnom osveščenii. Moskva: GUPI.] ^MmpHH g. Chhhhaba, 2011: Pog. Mamepucmu dm npoeKma KopnycHo^o onucanun
pyccKou ^paMMamuKU. Ha npaeaxpyKonucu. MocKBa. Na spletu. [Dmitrij V. Sičinava, 2011: Rod. Materialy dlja proekta korpusnogo opisanija russkoj
grammatiki. Na pravah rukopisi. Moskva. Na spletu.] E^eHa C. Ckoe^hkoba, 1971: Coanacoeanue uynpaeMenue epyccKOM H3UKe. MocKBa: npocBe^eHHe.
[Elena S. Skoblikova, 1971: Soglasovanie i upravlenie v russkom jazyke. Moskva: Prosveščenie.]
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2014 (Slovarji).
Summary
The article focuses on some characteristics of gender marking in the case of professional designations in Russian and compares them with their Slovenian equivalents. In Russian sentences with attributive meaning, the use of masculine forms in subject complement is more frequent than in Slovenian.
Since Russian feminatives are less productive than Slovenian ones, in some professional designations Russian uses "hybrid nouns" that can refer to both genders despite belonging to the first declension. The female referent in this case can be marked by analytical forms of the predicate (Bpau npumrn 'The doctor arrived'). This type of agreement is less frequent in the case of noun phrases with modifiers (Harna epau 'our doctor', xopowan epau 'a good doctor'), where, though the referent is a woman, the masculine form is preferred. In Slovenian, the referential gender is most commonly marked by feminine derived nouns, so its marking with analytical predicate forms is not typical. The only exception is the noun vodja 'leader', which lacks a feminative, and for that reason licenses the gender marking of the referential gender with its syntactical targets—predicate verbs (Obe vodji sta prišli 'Both leaders arrived') as well as modifiers within the framework of noun phrase (naša vodja 'our leader', umetniška vodja 'art director'). In contrast to Russian equivalents, the feminine forms of the modifier are used in non-nominative cases as well (Projekt smo oddali umetniški vodji 'The project was submitted to the art director').
UDK 811.163.6'366.52:811.162.3'366.52
Petra Stankovska
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani petra.stankovska@ff.uni-lj.si
SLOVNIČNI, BIOLOŠKI, GENERIČNI SPOL TER SODOBNA RABA V SLOVENŠČINI IN ČEŠČINI
Prispevek se ukvarja z načinom izražanja biološkega spola in njegovega razmerja do slovničnega spola v sodobnih slovenskih in čeških besedilih s posebnim ozirom na pravilnike Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi. Raziskava se kontrastivno posveča izbranim slovničnim prvinam obeh jezikovnih sistemov, sporočevalni funkciji jezika v besedilu in smiselnosti oziroma načinu uresničevanja spolno občutljive rabe jezika v čeških in slovenskih besedilih.
Ključne besede: spolno občutljiva raba jezika, samostalnik, slovnični sistem, besedilo, funkcijska zvrst
The article deals with the way of expressing biological sex and its relation to grammatical gender in contemporary Slovenian and Czech texts, with special attention to the rules of the Faculty of Arts of the University of Ljubljana and the Faculty of Arts of the Charles University in Prague. The research focuses on select grammatical elements of the two language systems, the communicative function of language in a text, and the reasonableness and ways to implement gender-fair language use in Czech and Slovenian texts.
Keywords: gender-fair language, noun, grammatical system, text, text type
1	Uvod
Slovnični sistem in besedni zaklad slovenščine in češčine sta si zaradi sorodnosti blizu, tako da je veliko istovrstnih pojavov podobnih. Pri primerjavi dveh jezikov lahko izhajamo iz posameznih sistemskih razmerij in formalno-pomenskih enot, po drugi strani je prvotna in najpomembnejša funkcija jezika sporazumevanje s pomočjo besedil z različnimi komunikacijskimi cilji in funkcijami, ki pogosto vplivajo na izbiro jezikovnih sredstev (Čechova idr. 1997: 50-59). V prispevku bomo predstavili in skušali razumeti kategorijo slovničnega spola v češčini in slovenščini tako z jezikovnosistem-skega kot tudi s sporočevalnofunkcijskega vidika.
2	Kategorija slovničnega spola
Slovenščina in češčina sistemsko obvezno določata slovnični spol samostalnikom in ga morfemsko izražata tudi na skladenjski ravni (pridevniki, zaimki, nekateri števniki, glagoli) z ujemalnostjo. Samostalnike glede na povezavo med slovničnim in biološkim spolom lahko razvrstimo v tri skupine: a) samostalniki, ki označujejo
326
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
predmete, dejanja, lastnosti ipd., pri katerih slovnični spol ne izhaja iz biološkega: stol (m), miza (ž), drevo (s) ipd. Slovnični spol ni vezan na entiteto, ki jo označuje leksem, kar vidimo pri primerjavi s češkimi ustreznicami, ki so lahko drugega slovničnega spola: židle (ž), stul (m), strom (m); b) samostalniki, ki označujejo osebe ali živali, s slovničnim spolom, ki lahko izhaja iz biološkega spola - moški ali ženski ter srednji za označevanje neodraslih osebkov: žena, muž, dite ali kočka, kocour, kote, lahko pa posebne različice poimenovanja za nekatero kategorijo ni, npr. v slovenščini za mladiča mačke: ženska, moški, otrok, ampak mačka, mačkon; c) samostalniki enega slovničnega spola lahko kot nadpomenke nezaznamovano označujejo osebke obeh spolov: človek 'človek' (= muž 'moški', žena 'ženska') ali sourozenec 'sorojenec' (= bratr 'brat', sestra 'sestra') idr., pri živalih pogosto najdemo poimenovanje enega slovničnega spola za samca in samico hkrati: vrabec 'vrabec' (m), krysa 'podgana' (ž), moucha 'muha' (ž) idr. (MČ2 1986: 32-35).
3	Naravna raba generičnega moškega, ženskega in srednjega spola - abstrakcija in jezikovna ekonomija
Takšno »neuravnoteženost« v obstoju poimenovanj za osebke moškega in ženskega spola, ki je v jeziku nastala zaradi naravnih potreb pri komunikaciji, sistem obeh jezikov rešuje z rabo generičnega moškega, ženskega ali srednjega spola. Če obstaja »krovni« samostalnik za oba spola, zaradi jezikovne ekonomije izberemo tega namesto dveh besed, npr.: Imaš kakšnega sorojenca? namesto Imaš brata ali sestro? ali Človek vpliva na naravo namesto Moški, ženske in otroci vplivajo na naravo. Ravno tako kmet najbrž pove, da »redi krave, ovce, kokoši in kunce« namesto da »redi krave in bike, ovce in ovne, kokoši in peteline, kunce in njihove samice«, čeprav zagotovo ima tako samce kot samice teh živalskih vrst; s sporazumevalnega vidika in ob določeni meri jezikovne abstrakcije, je to nepotrebno in celo moteče. Če »krovna nadpomenka« ne obstaja, je v sistemu jezika določeno poimenovanje z enim slovničnim spolom, ki se generično uporablja za osebke obeh bioloških spolov - v tem primeru so to krava (ž), ovca (ž), kokoš (ž), kunec (m). Poimenovanje za osebek drugega spola je v takem primeru vedno zaznamovano in se uporabi le takrat, ko je s komunikacijskega vidika (zaradi namena in cilja komunikacije) potrebno dodatno poudariti prisotnost osebkov prav tega spola.
4	Uporaba jezikovnih sredstev v besedilih različnih zvrsti in sporočevalnega namena
V besedilih določene funkcijske zvrsti1 smo eno entiteto navajeni označevati tako, v besedilu druge zvrsti pa lahko drugače. Jezikovna ekonomija in potreba po razloč-nosti nam narekujeta, da se izrazimo bolj natančno pri stvareh, ki so bolj vsebinsko pomembne, pri drugih pa ne zahajamo v nepotrebne podrobnosti. Pri označevanju oseb s samostalnikom slovničnega spola, ki bi se ujemal z biološkim, je situacija podobna. V nekaterih besedilih je raba posebnih slovničnih oblik za ženske in moške zaželena
1 Funkcijsko zvrst razumemo v okviru češke stilistične tradicije, ki jo je delno prilagodil in v slovenistiki uveljavil J. Toporišič (2000: 27-32 in 834-838).
Petra Stankovska: Slovnični, biološki, generični spol ter sodobna raba v slovenščini in češčini
327
in se uporablja zaradi olike, npr. vabila, nagovori, nujna iz praktičnih razlogov zaradi natančnosti, npr. osebni dokumenti ali umetnostna besedila, v katerih je treba določiti osebe, ali zaradi obravnavane teme, npr. študija o boleznih maternice bo najbrž govorila o ženskah bolnicah; v takšnih primerih ni smiselno uporabljati krovni izraz za osebe obeh spolov.
Za besedila administrativne zvrsti (navodila, predpise, pravilnike ipd.), ki so namenjena širši javnosti, se tradicionalno uporablja generični moški spol2 brez posebne oznake, da samostalniki moškega spola v besedilu označujejo tudi ženske (saj ob predpostavljanju naravne mere jezikovne abstrakcije in osnovne izkušnje z delovanjem jezikovnega sistema to ni potrebno - gl. človek (m) = moški, človek (m) = ženska, človek (m) = otrok), sicer pa je v novejših besedilih pri prvi pojavitvi samostalnika v generičnem moškem spolu mestoma navedena tovrstna opomba.
5 »Spolno občutljiva raba jezika« oziroma »genderove vyvažene vyjadfovani«
Nastajanje strokovne literature in bolj aktivni poskusi uvesti v prakso spolno občutljivo rabo jezika segajo v češki in slovenski tradiciji v sredino devetdesetih let 20. stoletja, in ker sta si češčina in slovenščina sistemsko, leksikalno in po kulturnozgodovinskem ozadju precej podobni, so razmere in rešitve dokaj primerljive.3
V Sloveniji je sredi devetdesetih let potekala j avna razprava o možnosti in smiselnosti uporabe oblik za oba spola namesto generičnega moškega v besedilih j avnega značaj a;4 s poskusom je bilo ugotovljeno, da takšna rešitev ni smotrna, ker so besedila, zapisana hkrati v obeh oblikah, manj pregledna kot tista v generičnem moškem spolu (Stabej 1997: 66-68). Več kot dvajset let kasneje je ideja o uporabi ženskega spola kot generičnega (najbrž po vzoru nekaterih angleških in nemških besedil), ki bi se redno izmenjeval z moškim generičnim spolom v notranjih predpisih FF UL, po zelo hitri obravnavi na senatu FF UL in v posebni komisiji, ustanovljeni za presojo tega vprašanja,5 postala resničnost jeseni 2018.
2	Uporabo generičnega moškega spola v slovenščini je posrečeno opredelil M. Stabej: »Vzrok zanj gre iskati po eni strani v tradiciji, po drugi pa v slovnični kategoriji spola, ki zadeva samostalniško in pridevniško besedo ter glagol in nezaznamovanost moške slovnične oblike npr. pri ujemanju zloženega osebka s povedkom ni samo raba, ki bi jo bilo mogoče po ideološkem načrtu spremeniti, ampak je dejstvo: taka je sintagmatska podoba slovenskega jezika.« (Stabej 1997: 63).
3	Za razliko od primerjave z germanskimi ali romanskimi jeziki, pri katerih se je večinoma težko posluževati sprejetih rešitev kot vzora zaradi jezikovnih razlik (Kranjc, Ožbot 2013: 234).
4	Pobuda je izšla iz vladnega Urada za žensko politiko, ki je leta 1994 pripravil dokument Temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika, o katerem se je M. Stabej izrazil kot o politični zadevi, ki »je imela politično zaledje oz. kritje v ustreznih priporočilih Sveta Evrope, ki so bila za Slovenijo kot članico te evropske ustanove interpretirana kot obvezna« (Stabej 1997: 62).
5	Z različnih vidikov so o tem dogajanju poročali tudi v dnevnem tisku, morda najbolj pregleden prispevek z argumentirano kritiko celotnega procesa in rabe generičnega ženskega spola v notranjih predpisih FF UL ter z opisom postopka je podala slovenistka Saška Štumberger (Štumberger 2018a in 2018b).
328
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Na Češkem je od sredine 90. let6 najbolj opazna zagovornica spolno občutljive rabe jezika Jana Valdrova, ki je v zadnjih 20 letih objavila nekaj razprav o tej problematiki, monografijo in priročnik z navodili za tovrstno rabo češčine. V izogib uporabi moških generičnih oblik pri samostalnikih, ki nimajo ženske oblike, predlaga na primer uporabo opisa s pridevnikom, torej namesto ta žena je genius formulacijo to je genialni žena, pri ostalih samostalnikih pa dosledno uporabo izrazov obeh spolov pracovnik a pracovnice oziroma redaktor/ka (Valdrova, Knotkova-Čapkova, Paclikova 2010: 34-35); niti omenjena pa ni možnost uporabe generičnega ženskega spola v češčini.7
6 Primeri besedil administrativne zvrsti - pravilniki FF UK in FF UL
V	pravilnikih FF UK se tradicionalno uporablja generični moški spol brez posebnih razlag tudi v primeru, ko je v danem trenutku na določenem položaju ženska, kot vidimo spodaj8 - v besedilu se dosledno uporablja oblika dekan, šele pod podpisom dekanje je navedena ženska oblika dekanka, ko ne gre več za univerzalno rabo naziva, ampak za rabo, povezano s konkretno nosilko naziva. Razlog je očitno v principu administrativnih besedil, ki naj bi bila čim bolj nevtralna in pregledna ter naj ne bi poudarjala osebnosti avtorja (Čechova idr. 1997: 168-175):
Univerzita Karlova v Praze, Filozoficka fakulta Opatreni dekana č. 10/2014
Pravidla pro evidenci, odevzdavani, obhajovani a zverejnovani zaverečnych praci [...]
7. Vedoucim bakalarske prace muže byt pouze absolvent alespon magisterskeho studijniho programu či jeho obdoby. Vedoucim diplomove prace muže byt pouze absolvent doktorskeho studijniho programu či jeho obdoby. V oduvodnenych pripadech muže dekan na zaklade žadosti vedouciho prislušne zakladni současti fakulty z tohoto pravidla učinit vyjimku. [...]
V	Praze dne 24. 6. 2014 doc. Mirjam Friedova, Ph.D. dekanka FF UK
Besedilo notranjega predpisa Filozofske fakultete Karlove univerze je bilo izbrano zaradi formalne primerljivosti inštitucije s slovensko Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (obe sta v svojih državah najstarejši in največji tovrstni ustanovi). Na FF UK so tudi najnovejša besedila iz leta 2018 oblikovana v moškem generičnem spolu, zato si dodatno oglejmo še situacijo na ustanovi, kjer je zaposlena gurujka češkega »genderove vyvaženeho vyjadrovani«, dr. Jana Valdrova, na Pedagoški fakulteti
6	Tudi za Češko so veljala enaka priporočila Sveta Evrope, ki so sprožila v Sloveniji poskuse vpeljati rabo obeh slovničnih oblik v besedila javnega značaja (prim. opombo 5).
7	Ko se je pred časom (2017) najbrž zaradi nerodnosti novinarja pojavilo po navedbi ženske zmagovalke (biatlonke) športne ankete še ime moškega kolega, kar je spominjalo na uporabo generičnega ženskega spola, je to povzročilo jasen zavračajoči odziv eventualne možnosti take rabe z argumentacijo, da označevanje moškega s samostalnikom ženskega spola nasprotuje jezikovnemu sistemu češčine (Oliva 2017).
8	Izbrani odlomki pravilnika 2014-10 (za leto 2014) FF UK https://www.ff.cuni.cz/fakulta/predpisy-a-do-kumenty/opatreni-dekana/ (dostop 8. 12. 2018).
Petra Stankovska: Slovnični, biološki, generični spol ter sodobna raba v slovenščini in češčini
329
Južnočeške univerze v Čeških Budjejovicah, saj predpostavljamo, da se na tej ustanovi pod njenim vplivom lahko bolj progresivno uvaja spolno občutljiva raba češčine. Ob pregledu spletne strani ugotovimo, da je bil še v letu 2017 povsod uporabljen le generični moški spol, leta 2018 je bil na FF UJ objavljen razpis za dekana/-njo (http:// www.ff.jcu.cz/uredni-deska), vendar poročilo o njegovih rezultatih govori o dekanu -morda zato, ker je bil izbran moški; enako se glasijo tudi kasnejši notranji pravilniki. Na Pedagoški fakulteti JU pa se l. 2017 še srečujemo z dokumenti dekana (https:// www.pf.jcu.cz/documents/deans_proceedings/), v letu 2018 z dokumenti dekana/-nje, čeprav je na čelu fakultete ista oseba - moški, v besedilu dokumentov se pa uporablja generični moški spol.
V	nasprotju s situacij o na čeških ustanovah na spletni strani Filozofske fakultete UL najdemo objavljeno najnovejšo različico Pravilnika o zaključku študija na univerzitetnih programih prve stopnje, zapisano v generičnem ženskem spolu:
1.	Splošne določbe [...]
2.	člen
V	pravilniku uporabljen ženski slovnični spol (študentka, učiteljica itn.) se nanaša na kateri koli spol.
III. Izbira mentorice
10. člen
Študentka izbere mentorico (in somentorico) iz vrst habilitiranih visokošolskih učiteljic, ki so vključene v izvajanje vpisanega študijskega programa. Somentorico diplomskega dela lahko v soglasju z mentorico in predstojnico oddelka izbira tudi izven oddelka ali fakultete, ne glede na to, ali je somentorica vključena v izvajanje študijskega programa. Mentorica (in somentorica) je lahko docentka, izredna profesorica ali redna profesorica.
7 »Genderovy management jazyka« in vprašanje recepcije generičnega ženskega spola v administrativnih besedilih, zapisanih v slovenščini
V	češkem spletnem Slovarju tujk pod geslom » Genderovy management jazyka« naj -demo razlago, da »gre za tako početje, ki je usmerjeno v spolno občutljivo rabo jezika in se uresničuje prek navodil, priporočil in določil, ki naj bi zagotovila enakopravno obravnavanje žensk in moških v jeziku«. Formulacija »zagotoviti enakopravno obravnavanje žensk in moških v jeziku« je verjetno nerodno izražena misel, da naj bi se v besedilih (ne v jeziku!) enakovredno obravnavale ženske in moški s pomočjo jezikovnih sredstev. V jeziku samem kot sistemu bo težko katerikoli »jezikovni menedžer« spreminjal npr. sistem poimenovanj živih bitij tako, da bo dosledno spolno uravnotežen (gl. zgoraj), sicer pa oblika definicije močno spominja na jezikovno intervenco in preskripcijo, kar predpostavlja sprejetje predlaganega koncepta (v tem primeru koncepta spolno občutljive rabe jezika), ki »je stvar konsenza, politične situacije in načina mišljenja, ki v določeni družbi prevladuje v danem trenutku, pri čemer ni mogoče odločiti, kateri koncept je v določeni situaciji bolj primeren. Pa vendarle, vloga jezikoslovja bi morala biti zagotavljanje sprejemljivosti teh konceptov« (Cvrček 2008: 26).
Praktičen rezultat takšnega jezikovnega upravljanja je uporabljeni ženski generični spol v novih pravilnikih FF UL (2018), ki se je najbrž pojavil kot mehanično posnemanje
330
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
jezikovne rabe v angleško (in precej omejeno nemško) govorečem okolju. Vendar pa se jezikovnosistemska in poimenovalna situacija v slovanskih jezikih (človek = ženska, moški, otrok) precej razlikuje od angleške (man = woman, man, child), spol se v angleškem besedilu administrativne zvrsti redko izraža; večinoma se lahko predmetni zaimek izpusti, pa je popolnoma drugače kot v slovanskih jezikih, ki se težko izognejo označevanju oseb z jezikovnimi sredstvi z določenim slovničnim spolom. Zato generični moški spol kot nezaznamovani sistemsko rešuje problem »enakopravnega obravnavanja moških in žensk v jeziku«, ker je nadpomenka človek moškega slovničnega spola, označuje pa lahko tako žensko kot moškega; ženski slovnični spol ostaja rezerviran za osebe ženskega spola. Posledično pri branju besedila, zapisanega v »generičnem ženskem spolu«, bralec avtomatično pomisli samo na osebe ženskega spola. Za empirični dokaz takšnega dojemanja pa bo potrebno raziskati besedilo v generični ženski obliki; pri tem bi se ugotavljalo, koliko bralcev bi besedilo nagovorilo kot moške oziroma ženske.9
Ker bi jezikoslovje moralo ugotavljati sprejemljivost predlaganih jezikovnih konceptov (Cvrček 2008: 26), menim, da ob razumevanju jezika kot smiselnega, logičnega in povezanega sistema, ki bi govorcem moral služiti k čim bolj jasni in učinkoviti komunikaciji, je uporaba generičnega ženskega slovničnega spola za oba spola (zavestno se izogibam besedni zvezi »vsi spoli«, ki je uporabljena v pravilniku FF UL, njena neustreznost pa komentirana v Štumberger 2018b) v slovanskih jezikih z jezikovnega vidika popolnoma nesistemska, zato je ni smotrno vpeljevati.
Viri in literatura
Vaclav Cvrček 2008: Regulace jazyka a Koncept minimalni intervence. Praha: NLN. Marie Čeohova idr. 1997: Stylistika současne češtiny. Praha: ISV. Simona Kranjc, Martina Ožbot 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbenafunkcijskostjezika (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja 2013). 233-9. Karel Oliva 2017: Čeština s Olivou: Gabina je nejlepši uplne ze všech! Novinky 16.
5. 2017. Na spletu. Jan Petr (ur.) 1986: Mluvnice češtiny 2. Praha: Academia.
Marko Stabej 1997: Seksizem kot jezikovnopolitični problem. 33. SSJLK. Ur. A.
Derganc. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 57-68. Saška Štumberger 2018a: Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali »povabili_e so ga_jo k sodelovanju«? Portal plus 12. 4. 2018. Na spletu. Dostop 8. 12. 2018.
9 Podobno raziskavo je izvedla Jana Valdrova za besedila, zapisana v generičnem moškem spolu - čeprav je bilo število respondentov zadostno (572), je treba razmisliti tudi o njihovi izkušnji z jezikom različnih zvrsti, saj so bili respondenti otroci in najstniki, stari od 10 do18 let (Valdrova 2008).
Petra Stankovska: Slovnični, biološki, generični spol ter sodobna raba v slovenščini in češčini
331
Saška Štumberger 2018b: Transspolnost na »filofaksu«: študentka Janez Novak, padli ste na izpitu pri profesorici Božo Repe! Portal plus 29. 5. 2018. Na spletu. Dostop 8. 12. 2018.
Jože Toporišič 20004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Jana Valdrova 2008: »Žena a vedec? To mi nejde dohromady.« Testy generickeho maskulina v českem jazyce. Naše reč 91/1. 26-38.
Jana Valdrova, Blanka Knotkova-Čapkova, Pavla Pactjkova 2010: Kultura genderove vyvaženeho vyjadrovani. Na spletu. Dostop 8. 12. 2018.
Summary
The article attempts to reflect the role of the generic masculine in Czech and Slovenian, its relation to the language system, and its function in various texts. It focuses on administrative texts of the Faculty of Arts of the Charles University in Prague and the Faculty of Arts of the University of Ljubljana, comparing them to the requirements for gender-fair language use and the introduction of a generic feminine-something that due to the language system is inappropriate for Slavic languages, in which the feminine used for human beings is marked.
332	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
UDK 811.163.6'367'38:811.111'367'38:81'27
Andrej Stopar
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani andrej.stopar@ff.uni-lj.si
Gašper Ilc
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani gasperilc@ffuni-lj.si
STILISTIČNA (NE)ZAZNAMOVANOST MOŠKIH IN ŽENSKIH POIMENOVALNIH PAROV ZA POKLICE V ANGLEŠČINI IN SLOVENŠČINI
Prispevek obravnava feminitive in maskulinative za poklice v angleščini in slovenščini. S korpusno analizo poskuša prepoznati načine tvorjenja feminativov in maskulinativov za poimenovanje poklicev ter obravnavati njihovo rabo. Raziskava se osredini predvsem na fe-minative v obeh jezikih in z vidika semantične preference in asociativnega pomena ugotavlja, do kakšne mere pri posameznih poklicih lahko govorimo o stilistični (ne)zaznamovanosti teh izrazov. S pomočjo korpusnih podatkov hkrati preverja, kako pogosto določene feminative in/ali maskulinative spremljajo stereotipne predstave o spolnih vlogah, videzu in značaju.
Ključne besede: asociativni pomen, korpusna analiza, feminativi, maskulinativi, obliko-tvorje, semantična preferenca
The article discusses male and female terms for professions in English and Slovenian. By means of corpus analysis, it aims to identify the types of word-formation processes involved in the creation of feminatives and masculinatives, and to examine their use. The article focuses primarily on feminatives and, from the point of view of semantic preference and associative meaning, tries to determine the extent to which they can be described as stylistically (un)marked. Corpus data is also used to address the issue of collocates that indicate stereotypical views related to gender roles, appearance, and character.
Keywords: associative meaning, corpus analysis, feminatives, masculinatives, word-formation, semantic preference
1 Uvod
Stilistična (ne)zaznamovanost vključuje družbene in sociolingvistične vidike rabe moških in ženskih oblik. Znani so primeri angleških poimenovalnih parov, npr. bachelor/spinster, poet/poetess, pri katerih je ženska oblika sčasoma dobila slabšalni pomen in je v sodobnem jeziku izključena iz rabe v nekonotativnem pomenu. Čeprav pri tvorjenih poimenovalnih parov v angleščini in slovenščini prevladujejo feminativi, lahko v obeh jezikih najdemo redke maskulinative in to ravno na področjih, ki so bila tesno povezana z vlogo in položajem žensk v družbi. Tako imamo npr. angleška ma-skulinativa widower in bride-groom ter slovenska maskulinativa vdovec in gospodinjec (Vidovič-Muha 2018: 410). Za slovenske feminative pri poklicih, ki so pridobljeni na
334
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
osnovi šolanja, Derganc (2017: 23f) trdi, da »stilistično niso zaznamovani«, čeprav se kasneje v razpravi bolj osredotoči na ruščino.
Korpusni pristop k razčlembi jezikovnih podatkov razkrije (so)besedilna okolja, v katerih se pojavljajo poimenovalni pari za poklice. Številčni podatki o sopojavljanju leksikalnih enot nam približajo vidike njihove rabe. Po Sinclairu (1996) govorci namreč le redko izbiramo pomenske enote neodvisno od njihovega okolja, pač pa jih osmislimo prek t. i. razširjenih pomenskih enot, katerih prvine se združujejo po načelih kolokacije, koligacije, semantične preference in semantične prozodije.
Kolokacija se nanaša na pogosto sopojavitev leksikalnih enot, kakršna je angleška zveza rancid butter (Stubbs 2001). Heid in Gouws (2006: 980) jo opredelita kot pogosto, leksikalno in/ali pragmatično pogojeno ter neposredno skladenjsko povezano kombinacijo vsaj dveh leksikalnih enot.
S podatki o kolokatorjih določimo diskurzivno polje oziroma pomenska/leksikalna okolja, v katerih se opazovana beseda pojavlja (gl. Stubbs 2007: 178; Mclntyre 2018: 87). Samostalnik krožnik, na primer, najdemo v okoljih, povezanih s pogrinjkom in hrano, pa tudi z vesoljskimi plovili. Nekatere kombinacije besed uvrščamo med prave, besedne kolokacije (npr. razdelimo krožnike), vendar so med njimi tudi sopojavitve besed, ki osnovni opredelitvi kolokacij ne ustrezajo, na primer skodelica in krožnik v stavku Delila je skodelice in krožnike. Gabrovšek (2005: 211; gl. tudi Gabrovšek 2014) dodaja, da uredniki Oxfordovega slovarja angleških kolokacij (Crowther, Dignen in Lea 2002) ravno zato razlikujejo med besednimi (tj. leksikalnimi) in kategorialnimi kolokacijami. S slednjimi je povezan Sinclairjev (1996) termin semantična preferenca (Stubbs 2001 in 2007), ki označuje »težnjo besede po družljivosti z besedami, ki so del enakega pomenskega polja ali t. i. leksikalnih nizov« (Šorli 2012: 96). Philip (2010) pravi, da je komponenta semantične preference skupna vsem govorcem.
Hoey (2005) v povezavi s semantično preferenco obravnava še asociativni pomen, ki pa je osredinjen na širše besedilo: nanaša se na proces spoznavanja besede, v katerem usvojimo njen referencialni pomen, njeno skladenjsko okolje, njene konotacije in asociacije. Govorci povežemo posamezno leksikalno enoto z množico pomenov, katere elementi so lahko (ne nujno) njeni kolokatorji (Hoey 2005: 26). Hoeyjev asociativni pomen se od Sinclairjeve semantične preference razlikuje, ker pokriva tudi njene sekundarne pomene: asociacije, vrednotenje in konotacijo. Philip (2010) pravi, da gre za psihološki vidik razumevanja leksikalne enote, ki ni vedno skupen vsem govorcem. Primer korpusne obravnave s tega področja je prispevek avtoric Caldas-Coulthard in Moon (2010), ki pokaže, da se ob ženskah pogosto pojavljajo pridevniki, ki poudarjajo videz, pred moškimi pa pridevniki, ki izpostavljajo pomembnost - ta izbira pridevnikov kaže vrednotenje s posledicami v družbi.
2 Feminativi in maskulinativi v angleščini in slovenščini
Angleščino uvrščamo med jezike, za katere velja, da slovnični spol ni gramatika-liziran, temveč je neposredno odvisen od naravnega spola referenta (prim. Quirk et
Andrej Stopar, Gašper Ilc: Stilistična (ne)zaznamovanost moških in ženskih poimenovalnih parov za poklice 335
al. 1999: 314; Huddleston in Pullum 2002: 484). Tako angleški samostalnik doctor ni označen za slovnični spol in pri zaimenskih oblikah izkazuje semantično ujemanje z referentom. V nekaterih, omejenih primerih ima tudi angleščina samostalnike, ki so označeni za moški oz. ženski slovnični spol. Te lahko delimo na dve skupini, in sicer (a) samostalnike z vzporednimi oblikami za moški in ženski spol, in (b) samostalnike, ki so morfološko označeni za moški/ženski slovnični spol.1 Za slednjo skupino samostalnikov je značilno, da gre za feminative in maskulinative, ki so bodisi tvorjenke (tj. izpeljanke) s priponami -ess, -ette, -ine, -trix ali zloženke z he/she ali man/woman (Quirk et al. 1999: 1546ff. in 1573f.; Huddleston in Pullum 2002: 1680ff.).
Huddleston in Pullum (2002: 1680) priporočata, da se ženske oblike tvorijo le v tistih primerih, kjer ločevanje med žensko in moško obliko ni zgolj spolnorazločevalno, temveč tudi vsebinsko motivirano (npr. abbot in abbess). V preostalih primerih avtorja predlagata, da se izogibamo rabi feminativov, še posebno pri poimenovanju poklicev. Kot izjemo navajata besedi actress in waitress (Huddleston in Pullum 2002: 1981), pri katerih je raba feminativov motivirana zaradi razlikovanja med vlogami (actress) oziroma zaradi (ne)tipičnosti referentov, ki opravljajo določena dela (waitress).
Z vidika slovničnega spola predstavlja slovenščina nasprotje angleščini, saj je v slovenščini slovnični spol v celoti gramatikaliziran in se lahko pokriva z naravnim spolom ali se od njega razlikuje. Samostalnik v slovenščini praviloma ohranja svoj slovnični spol ne glede na naravni spol referenta v dejanskem svetu. Nekateri samostalniki zaradi oblikoslovne oblike dopuščajo moško ali žensko ujemanje, kot je npr. samostalnik vodja.2
Pri tvorjenju feminativov iz samostalnika moškega spola Vidovič-Muha (2018: 408) prepozna pripone -a, -(ar)ka, -esa, -ica, -ina, -inja, -isa, -ja, -ka, -(ov)ka, -na in -ulja, pri tvorjenju feminativov, ki se nanašajo na poklic, pa so produktivne pone -(ar) ka, -ica, in -inja. Avtorica (1997; 2018) pri tem strogo ločuje med feminativi, ki so izpeljani iz moških na osnovi zakrite hierarhizacije (učitelj/učiteljica), in med ženskami oblikami, ki so izpeljane iz moških na osnovi izražene družbene hierarhizacije (apote-kar/apotekarica). Kot edino pripono za tvorbo maskulinativov Vidovič-Muha (2018: 410) navaja obrazilo -ec.
Poudariti velja, da podobno kot v angleščini tudi v slovenščini korpusni podatki pokažejo, da so v večini primerov feminativi številčno manj zastopani kot pa moške oblike, na kar opozarja že Štumberger (2015). Derganc (2017: 126) izpostavlja, da je takšno stanje pričakovano in razumljivo, saj (a) se je v predhodnih obdobjih generični moški spol uporabljal pri poimenovanju poklicev in (b) so pomembne položaje praviloma zasedali moški. Temu moramo dodati ugotovitev Vidovič-Muhe (2018: 413), da je treba upoštevati še referenčno vrednost in družbeni kontekst. Na primer, večjo
1	Obstaja še tretja vrsta samostalnikov, ki imajo slovnični spol, in sicer samostalniki, ki se nanašajo na npr. države, čustva itd.
2	Vodja se lahko nanaša na ženskega ali moškega referenta, čeprav se v zloženkah npr. poslovodja nanaša na moške in ima ustrezen feminativ z -inja (poslovodkinja).
336
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
pogostnost v korpusu pri besedi zdravnik lahko pripišemo generični rabi, medtem ko je večja pogostnost pri besedi sobarica posledica družbenega konteksta, saj gre za večinoma ženski poklic.
3. Stilna (ne)zaznamovanost
3.1	Metodologija
Za potrebe analize angleških parov smo iz korpusa BNC izluščili vse izraze, ki se nanašajo na poklice in ustrezajo morfološkemu opisu, podanemu v razdelku 2. V nabor smo dobili 39 feminativov za izražanje poklicev. Pri ugotavljanju pogostnosti smo primerjali podatke dveh korpusov: BNC ter English web corpus 2013, enTen-Ten13. Pri diahronem pregledu rabe feminativov smo uporabili podatke iz korpusov Brownove družine.
Pri slovenskih feminativih za poklice smo za osnovo vzeli podatkovno bazo poklicev Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije (https://www.ess.gov.si/ncips/opisi-pokli-cev). V bazi so navedeni poklici le v moški obliki, zato smo obstoj feminativa preverili v SSKJ2 in v korpusih. Končni seznam vsebuje 289 feminativov za izražanje poklicev. Pri diahronem pregledu rabe feminativov smo uporabili podatke iz dveh podkorpusov zbirke FidaPLUS (1979-1990 in 2000-2006).
Stilistično (ne)zaznamovanost smo ugotavljali s pomočjo orodja Sketch Engine, in sicer tako, da smo iskali potencialne kolokacijske kandidate v obsegu +/- 5 besed, pri čemer smo upoštevali vrednost meritve logDice, katere maksimalna vrednost je 14. Pri tem so vrednosti nad 7 znak močne kolokacijske povezave med leksemoma (Rychly 2008; Gablasova et al. 2017: 169). Pri obravnavi razširjenih pomenskih enot smo uporabljali tudi funkcijo Word Sketch, ki v spletnem orodju Sketch Engine povzame slovnično in kolokacijsko vedenje besed (Kilgarriff et al. 2014). S tako zbranimi podatki o združevanju leksikalnih enot smo stilistično (ne)zaznamovanost ugotavljali predvsem na ravni semantične preference in asociativnega pomena (Sinclair 1996; Hoey 2005; Philip 2010).
3.2	Rezultati in analiza podatkov
3.2.1 Angleščina
Največ feminativov, ki izražajo poklic, je tvorjenih z obrazilom -ess (21), sledijo zloženke z woman (15). Izluščili smo le en feminativ z -ette (usherette) in dva z -atrix (aviatrix in prosecutrix). Korpusni podatki potrjujejo, da sta feminativa actress in waitress med najbolj pogosto rabljenimi feminativi, čeprav podatki iz Brownovega korpusa kažejo na upad rabe po letu 1991 za samostalnik actress. Pri drugih feminativih na -ess lahko opazimo padec v rabi tako v primerjavi med korpusoma BNC in enTenTen13, kot tudi znotraj Brownove družine.
Andrej Stopar, Gašper Ilc: Stilistična (ne)zaznamovanost moških in ženskih poimenovalnih parov za poklice 337
Actress/actor (1259 in 3600 zadetkov v BNC): Z vidika semantične preference lahko ob obeh oblikah pričakujemo izraze za sorodne poklice (singer, musician); izraze za kraje, povezane s poklicem (Hollywood); osebna imena; izraze, ki zaznamujejo vrsto/ kakovost dela (lead, sought-after) in z delom povezana tipična dejanja (play, portray); ter izraze, povezane z nagradami (win, award). Na specifične konotacije feminativa opozarjajo kolokatorji, kakršni so aspiring, supporting,porn, affair in steamy, ki izražajo seksualiziranost poklica oziroma njegove družbeno manjvredne vidike. Nekateri se pojavijo tudi v kombinaciji z moško obliko, a opazno redkeje.
Waitress/waiter (361 in 932 zadetkov v BNC): Semantična preferenca za ta par se kaže v izrazih za sorodne poklice (barman, attendant); pogosta dejanja (serve, pour); predmete v delovnem okolju (wine, menu); in dejanja strank (call, ask). Med pogostimi kolokatorji so tudi takšni, ki opisujejo zunanjost oziroma človeške lastnosti: natakarice so pogosteje pozitivno percipirane (attentive), natakarji pa negativno (dumb). Tudi pri tem feminativu se pojavljajo kolokatorji, ki poklic seksualizirajo (topless).
3.2.2 Slovenščina
V slovenščini je največ feminativov tvorjenih z obrazilom -(ar)ka (190), sledijo tvorjenke z -ica/-inja (vsaka okoli 50). S pripono -esa sta tvojena le dva feminativa. Podatki kažejo, da so vse tri najpogostejše pripone lahko rabijo tudi vzporedno. Mesarica je po SSKJ2 vezana na položaj moža mesarja, kot feminativ se rabi izraz mesarka, ki je tudi standardiziran v Slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK). SSKJ2 definira samostalnik kovačica kot ženo kovača, vendar se ta izraz po SOK rabi kot feminativ. V SSKJ2 in korpusu lahko za strokovnjakinjo s področja geografije najdemo izraza geografinja in geografka, vendar je le prvi izraz standardiziran v SOK. Pri morfološki razčlembi podatkov smo tudi prepoznali še eno pripono za tvorjenje maskulinativov, in sicer pripono -ar (babičar).
Če primerjamo podatke med podkorpusoma, vidimo, da v večini primerov število feminativov narašča (igralka, novinarka) ali se pogostnost ohranja (solistka, blagaj-ničarka). Le redko (sekretarka, telefonistka) lahko opazimo padec pri pogostnosti. Ta rezultat velja pripisati dejstvu, da določeni poklici izginjajo.
Na podlagi analize podatkov delimo feminative za poklice v dve skupini, in sicer na tiste, ki se pomensko ne razlikujejo od moških oblik in so stilistično nezaznamovani (Skupina A), in na tiste, katerih pomen je pri feminativu spremenjen (ožji) in so (vsaj delno) stilistično zaznamovani (Skupina B). Poudarjamo, da moramo obe skupini videti kot dve točki kontinuuma. Skupino A predstavljamo s pari zdravnica/zdravnik in sodnica/sodnik, skupino B pa s pari tajnica/tajnik, kuharica/kuhar, maserka/maser in čistilka/čistilec.
338
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Skupina A
Zdravnica/zdravnik (7 857 in 127 248 zadetkov v FidaPLUS v2): Semantična preferenca besed zdravnica in zdravnik se kaže v izrazih, ki natančneje opredeljujejo vrsto dela posameznika znotraj tega poklica (dežurna, splošni); v izrazih, povezanih z odločanjem o zdravljenju (predpisati, odsvetovati); in v izrazih, povezanih s sorodnimi
poklici (zobozdravnik, sestra).
Sodnica/sodnik (11 946 in 115 838 zadetkov v FidaPLUS v2): Lemi sodnica in sodnik se pojavljata v zvezi z delom na področju prava ali športa. Semantična preferenca se kaže v izrazih, ki opisujejo položaj posameznika znotraj poklica (ustavni, dežurna, strelski); izrazih, ki označujejo odločanje (odrediti, ugoditi); in izrazih, povezanih s sorodnimi poklici in vlogami (tožilec, porotnik, trenerka). Primerjava pogostih pridevnikov, ki stojijo pred eno in drugo lemo, razkrije, da so tisti, ki izražajo višje položaje, pogostejši ob moški obliki: ustavni (11 042) / ustavna (442), vrhovni (2781) / vrhovna (253), okrajni (491) / okrajna (654), s čimer vstopamo na raven asociativnega pomena in zunajjezikovnih, družbenih okoliščin.
Skupina B
Tajnica/tajnik (11 016 in 12 931 v FidaPLUS v2): SSKJ2 tajnico opredeljuje kot žensko, »ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle«. Opredelitev tajnika je identična, vendar za moško obliko obstaja še pomen »visok funkcionar kake organizacije, telesa«. Pregled korpusa pokaže, da se feminativ tajnica prav tako rabi v tem pomenu (glavna tajnica). Z vidika semantične preference se poklic tajnice povezuje s poslovnim prostorom, ki ga vodi pomemben posameznik (direktor), in tipičnimi predmeti (fikus) v tem prostoru. Ob tajnici pričakujemo izraze, povezane s pretokom informacij (obveščati, oglašati se); in izraze, povezane s poklici z nižjimi kvalifikacijami (snažilka). Korpusni zadetki vključujejo diplomata, ki se je »dokopal do pisarne, fikusa in tajnice«, in zavode, »ki imajo direktorja, tajnico, fikus in še par ljudi.« Razberemo lahko, da je tajnica popredmetena, izenačena s stolom ali fikusom, kar odraža asociativni pomen te besede. Podobno je tajnica povezana tudi z družbeno manj sprejemljivimi razmerji (afera, razmerje). Na drugi strani se najpogostejši kolo-katorji moške oblike tajnik povezujejo z visokimi funkcionarji (Štrukelj) in njihovimi institucijami (sindikat, demokrati). Spremljajo jih izrazi, povezani s nagovarjanjem skupine ljudi (nagovoriti, pojasniti) in sorodnimi poklici (podžupan, računovodja).
Kuharica/kuhar (3907 in 14 892 zadetkov v FidaPLUS v2): Semantična preferenca kaže, da se obe obliki pojavita ob izrazih za sorodne poklice (natakarica); človeške lastnosti (pozabljiva, žlehtna); strokovno usposobljenost (izučena); vrsto dela oziroma okolje dela (menza); in poklicu ustrezna dejanja (peči). Razčlemba razkrije tudi več družbeno pogojenih razlik: ob feminativu se pojavijo specifična okolja, v katerih poteka delo kuharice (župnišče); prav tako poklici, ki se pojavljajo ob kuharici, zahtevajo nižje kvalifikacije (čistilka). Kuhar pa je lahko tudi ladijski, pogosteje je opisan pozitivno (izvrsten, vešč) in se pojavlja v okoljih, povezanih s tekmovanji (ekipa, tekmovanje, pomeriti).
Andrej Stopar, Gašper Ilc: Stilistična (ne)zaznamovanost moških in ženskih poimenovalnih parov za poklice 339
Maserka/maser (512 in 1216 zadetkov v FidaPLUS v2): Semantična preferenca, skupna obema, se kaže v izrazih, povezanih s poklicno usposobljenostjo (spretna, izurjen), izvajanjem dela (zmasirati) ter sorodnimi poklici (aromaterapevtka). Razlika pa se razkrije v izrazih za videz (prikupna) in podvrsto masaž (erotična), ki se pojavljajo pri feminativu in razkrijejo asociacije na seksualiziranost poklica. Med najpogostejšimi zadetki pri moški obliki ne najdemo pridevnika erotični; pokaže se tudi, da pri moški obliki bolj izstopajo okolja, povezana s športom in medicino.
Čistilka/čistilec (1950 in 1767 zadetkov v FidaPLUS v2): Semantična preferenca feminativa zaobjema predvsem človeške lastnosti (optimistična, pridna); tipična dela (čistiti); in poklice, ki zahtevajo nižje kvalifikacije (kuharica, hišnik). O asociacijah besede čistilka pričajo kolokatorji bosanska, Fata in zalotiti. Moška oblika je lahko povezana s poklicem, vendar se povečini nanaša na naprave (tlačni, parni).
4 Diskusija in zaključek
Prvi del prispevka se osredinja na oblikotvorne posebnosti feminativov in ma-skulinativov v angleščini in slovenščini. Razčlemba je pokazala, da v obeh jezikih prevladujejo feminativi, ki so tvorjeni z dodajanjem pripon, v angleščini pa je možno poleg izpeljank najti tudi primere zloženk. Maskulinativov je v obeh jezikih zelo malo, ti so večinoma tvorjeni na področjih, ki so zgodovinsko pripadala v žensko delovno sfero. Poleg maskulinativne pripone -ec, ki jo obravnava že Vidovič-Muha (2018: 410), smo prepoznali še eno, in sicer pripono -ar v besedi babičar. Največja razlika med jezikoma se kaže v tem, da je v sodobni angleščini, z izjemo redkih feminativov, moč zaznati opuščanje rabe spolno razločevalnih oblik, medtem ko je v slovenščini raba feminativov v porastu, kar jasno dokazujejo korpusni podatki. Razlog za asimetričen razvoj zagotovo leži v dejstvu, da je angleščina jezik, v katerem slovnični spol praktično ne obstaja, in se tako isti naziv poklica lahko uporablja z ženskim ali z moškim referentom. Nasprotno je v slovenščini slovnični spol v celoti gramatikaliziran in se lahko pokriva ali ne pokriva z naravnim spolom. Pri nazivih za poklice, ki imajo jasne referente, sodobna raba, preverljiva v korpusih, kaže težnje k ujemanju slovničnega in naravnega spola, torej v primeru ženskih referentk to pomeni rabo feminativov in ne rabe generičnih moških oblik.
Pregled korpusov pokaže, da se razlike med ženskimi in moškimi oblikami za poklice najbolje razkrijejo ob pregledov kolokatorjev in njihove obravnave z vidika semantične preference in pomenskih asociacij (Sinclair 1996 in Philip 2010).
Razčlemba kolokatorjev angleških parov potrdi, da si moška in ženska oblika obravnavanih poklicev (actress/actor in waitress/waiter) delita določena semantična okolja: sorodni poklici; kraji in prostori, povezani s poklici; osebna imena; izrazi, ki zaznamujejo vrsto oziroma kakovost dela; ter tipična dejanja, povezana z osebami, ki opravljajo ta poklic. Na specifične asociativne pomene opozorijo kolokatorji, povezani s človeškimi lastnostmi in videzom. V povezavi s feminativi se velikokrat pojavljajo takšni, ki se nanašajo na stereotipno ženske značajske lastnosti oziroma na njihovo zunanjost (kar je lahko povezano tudi s seksualnostjo). Ugotovitev je skladna s prispevkom
340
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
avtoric Caldas-Coulthard in Moon (2010), ki asimetrijo razlagata s spolnimi stereotipi, seksualizacijo žensk, pa tudi z starostjo in vedenjem.
Slovenski pari za poklice kažejo podobno sliko: na ravni semantične preference si večina parov poklicev deli izraze, ki označujejo tipična dejanja; okolja delovanja; sorodne poklice; človeške lastnosti; in videz. Toda rezultati razkrijejo nekaj pomembnih razlik. Pare slovenskih poklicev namreč lahko razdelimo na (i) pomensko enakovredne in stilistično nezaznamovane (gl. Derganc 2017) ter (ii) pomensko zožene in stilistično zaznamovane. Meje med skupinama ni moč jasno začrtati.
Prototipni primer za prvo skupino je par zdravnica/zdravnik, v katerem se semantična preferenca kaže predvsem v izrazih, ki označujejo vrsto dela, tipične dejavnosti in sorodne poklice - feminative v takšnih parih označimo za stilistično nezaznamovane. Podobno zaključimo za par sodnica/sodnik, a s pridržkom. Sodnik in sodnica se pomensko prikrivata na področju prava in športa, vendar jezikovni podatki zrcalijo podobo družbe: najvišja mesta v poklicu zasedajo povečini moški.
Delno zaznamovane oblike, pri katerih prihaja tudi do ožitve pomena, smo predstavili z opazovanjem parov tajnica/tajnik, kuharica/kuhar, maserka/maser in čistilka/ čistilec. Pri tajnici se pojavljajo zadetki, v katerih je popredmetena ali seksualizirana. Družbeno pogojene razlike se razkrijejo tudi za par kuharica/kuhar: feminativ se pojavlja v specifičnih okoljih in s poklici, ki zahtevajo nižje kvalifikacije, medtem ko se moška oblika pogosteje pojavlja v povezavi s tekmovanji. Toda pomen tu ni dovolj zožen, da bi opravičeval ločeno obravnavo v slovarju. Slednje velja tudi za par maserka/maser, pri katerem se ob feminativu pojavljajo izrazi, povezani z videzom in seksualizacijo poklica. Zadnji opazovani par - čistilka/čistilec - pokaže, da se poklic pogosto povezuje s specifično etnično skupino in stereotipi o njej, ter da gre za tipično ženski poklic, saj moška oblika označuje predvsem naprave.
Korpusna analiza kolokatorjev v angleščini in slovenščini je pokazala, da pri posameznih poklicih lahko govorimo o stilistični nezaznamovanosti feminativa, vendar tega ne moremo posplošiti. Številni feminativi se namreč pojavljajo v sobesedilih, ki zrcalijo razmerja v družbi. Zaradi zunajjezikovnih dejavnikov feminative pogosteje spremljajo stereotipne predstave o spolnih vlogah, videzu in značaju. Posledično so ženski poklici v besedilih pogosteje seksualizirani in popredmeteni.
Viri in orodja
SSKJ2: Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena
izdaja. Na spletu. BNC. Na spletu. EnTenTen13. Na spletu. FidaPLUS v2. Na spletu. SketchEngine, 2018. Na spletu.
Andrej Stopar, Gašper Ilc: Stilistična (ne)zaznamovanost moških in ženskih poimenovalnih parov za poklice 341
Literatura
Carmen Rosa Caldas-Coulthard, Rosamund Moon, 2010: »Curvy, hunky, kinky«: Using corpora as tools for critical analysis. Discourse & Society 21/2. 99-133. Tudi na spletu.
Jonathan Crowther, Sheila Dignen, Diana Lea (ur.), 2002: Oxford Collocations Dictionary for Students of English. Oxford: Oxford University Press.
Aleksandra Derganc, 2017: Poimenovanje za ženske nosilke poklicev in položajev v slovenščini in ruščini. Jezikoslovni zapiski 23/2. 125-30. Tudi na spletu.
Dana Gablasova, Vaclav Brezina, Tony McEnery, 2017: Collocations in corpus-based language learning research: Identifying, comparing, and interpreting the evidence. Language Learning 67/S1. 155-79. Tudi na spletu.
Dušan Gabrovšek, 2014: Extending binary collocations: (lexicographical) implications of going beyond the prototypical a - b. ELOPE: English language overseas perspectives and enquiries 11/2. 8-20. Tudi na spletu.
Dušan Gabrovsek, 2005. Words Galore: Aspects of general and Slovenian-English contrastive lexicology. Ljubljana: FF UL, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko.
Ulrich Heid, Rufus H. Gouws, 2006: A model for a multifunctional electronic dictionary of collocations. Proceedings of the Xllth Euralex International Congress. Torino: Edizioni dell'Orso. 979-88.
Michael Hoey, 2005: Lexical Priming: A New Theory of Words and Language. London: Routledge.
Rodney Huddleston, Geoffrey K. Pullum, 2002: The Cambridge Grammar of the English Language. Cambridge: Cambridge University Press.
Adam Kilgarriff, Vit Baisa, Jan Bušta, Miloš Jakubkek, Vojtech Kovat, Jan Michelfeit, Pavel Rychly, Vit Suchomel, 2014: The Sketch Engine: Ten years on. Lexicography 1/1. 7-36. Tudi na spletu.
Dan McIntyre, 2018: Irony and semantic prosody revisited. The Pragmatics of Irony and Banter. Ur. M. Jober, S. Sorlin. Amsterdam: John Benjamins. 81-99.
Gill E. Philip, 2010: Why prosodies aren't always present: Insights into the idiom principle. Proceedings of the Copus Lingusitics Conference CL2009. Ur. M. Mahlberg, V Gonzalez-Diaz, C. Smith. Liverpool: University of Liverpool. Na spletu.
Randolph Quirk, Sidney Greenbaum, Geoffrey Leech, Jan Svartik, 1999: A Comprehensive Grammar of English. Harlow: Longman.
Pavel Rychly, 2008: A lexicographer-friendly association score. Proceedings of Recent Advances in Slavonic Natural Language Processing, RASLAN. Ur. P. Sojka, A. Horak. Brno: Masaryk University. 6-9.
John Sinclair, 1996: The search for units of meaning. Textus: English Studies in Italy 9. 75-106.
Michael Stubbs, 2001: Words and Phrases. Corpus Studies of Lexical Semantics. Oxford: Blackwell.
Michael Stubbs, 2007: Quantative data on multi-word sequences in English: The case
of the word world. Text, Discourse and Corpora: Theory and Analysis. Ur. M. Hoey, M. Mahlberg, M. Stubbs, W. Teuberts. London: Continuum. 163-89.
342
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Mojca Šorli, 2012: Semantična prozodija v teoriji in praksi - korpusni pristop k proučevanju pragmatičnega pomena: primer slovenščine in angleščine. Dvojezična korpusna leksikografija: Slovenščina v kontrastu: novi izzivi, novi obeti. Ur. M. Šorli. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. 90-116.
Saška Štumberger, 2015: Veränderungen in der gesellschaftlichen Stellung von Frauen in Slowenien seit 1991: Personenbezeichnungen im Wörterbuch Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012). New Approaches to Gender andQueerResearch in Slavonic Studies. Ur. D. Scheller-Boltz. Wiesbaden: Harrasowitz. 101-9.
Ada Vidovic-Müha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenoval-ne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. SSJLK 33: Ženska v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. A. Derganc. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69-79.
Ada Vidovič-Muha, 2018: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: FF.
Summary
The article discusses gender-marked terms for professions in English and Slovenian. By means of corpus analysis, it aims to identify the types of word-formation processes involved in the creation of feminatives and masculinatives, and to examine their frequency of use. In both languages, the dominant word-formation process is derivation (e.g., by the suffix -ess in English and the suffix -ka in Slovenian); however, cases of compounding have also been identified in English (e.g., with the base woman).
Also addressed is the research question of the extent to which feminatives in both languages are stylistically (un)marked. The analysis of corpus data from the point of view of semantic preference and associative meaning shows that in certain professions feminatives can be described as stylistically unmarked. This can be best observed in Slovenian, in which, for example, the forms zdravnica/zdravnik ('female/male doctor') exhibit the same semantic preferences with no specific connotations. In most cases, however, even though the female/ male forms display similar or identical semantic preferences, they differ with regard to their collocates: the ones co-occurring with feminatives often indicate stereotypical views related to gender roles, appearance, and character.
UDK 811.163.6'366.52'373.45
Eva Sicherl
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani eva. sicherl@ff.uni-lj.si
DOLOČITEV SPOLA ANGLIZMOV V SLOVENŠČINI
Prispevek osvetljuje principe, ki delujejo na določitev spola pri prevzemanju angleških leksemov v slovenščino. Pri določitvi spola samostalnikov se namreč pri prehodu iz jezikovnega sistema, ki uporablja naravni spol (angleščina), v jezikovni sistem s slovničnim spolom (slovenščina) praviloma ohranja biološki spol pri samostalnikih za bitja, spol samostalnikov, ki poimenujejo neživo, pa se oblikuje po drugačnih kriterijih.
Ključne besede: anglizem, jezikovni stik, določitev spola, angleščina/slovenščina
This article focuses on principles governing the assignment of gender when English lexemes are borrowed into Slovene. In the transfer from a natural-gender language system (English) into a grammatical-gender language system (Slovene), natural gender is usually retained in animate nouns, while in inanimate nouns gender is assigned following somewhat different criteria.
Keywords: Anglicism, language contact, gender assignment, English/Slovene
1	Uvod
Najprej primerjamo izražanje spolskosti v angleščini kot jeziku dajalcu, ki pozna le naravni spol, s slovenščino, kjer je možna delitev na naravni in slovnični spol. V nadaljevanju opišemo zlasti morfofonološke in semantične mehanizme, ki delujejo pri določitvi slovničnega spola v slovenščini, ko prevzemamo iz angleščine, tako pri govorcih v Sloveniji kot pri izseljenih govorcih v Severni Ameriki. Anglizmi, ki jih navajamo kot zglede, so vzeti iz korpusov slovenskega jezika in kot taki zlahka izsledljivi na spletu.
2	Izražanje spola v angleščini in slovenščini: naravni spol proti slovnični spol
2.1 Angleščina se od slovenščine in nekaterih drugih jezikov, npr. nemščine, francoščine idr., pri izražanju kategorije spola razlikuje v dveh pomembnih vidikih: v angleščini ni opaznega ujemanja v spolu med jedrnim samostalnikom v samostalniški zvezi in odvisno kategorijo, npr. pridevnikom ali členom, kot to ujemalno izraža slovenščina:
1.a a large garden - velika vrt [moški spol]
1.b a large table - velika miza [ženski spol]
1.c a large tree - veliko drevo [srednji spol]
344
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
V angleščini je torej, v nasprotju s slovenščino, spolskost opazna le pri določenih zaimkih, kjer je izražena identičnost navezovalnega odnosa med zaimkom in (jedrno) nanašalnico (prim. tudi Payne in Huddleston 2002: 485):
2.a The King declared himself satisfied.1 [m]
2.b The Queen declared herself satisfied. [ž]
2.c	The machine had switched itself off. [s]
Druga lastnost angleščine v primerjavi s slovenščino pa je, da je izbira zaimka odvisna od denotacije ali nanašanja, in ne od izključno skladenjskih lastnosti samostalniške nanašalnice; zato Payne in Huddleston (2002: 485) npr. trdita, da morajo »nemški slovarji eksplicitno navajati spol samostalnikov, medtem ko v angleščini ni potrebe za takšno leksikalno specifikacijo«.2
Spol v angleški slovnici je torej kategorija, ki je le delno gramatikalizirana, zato so nekateri slovničarji (prim. npr. Carstensen 1992) celo trdili, da je kategorija spola v angleščini nepomembna. Dejstvo pa je, da kategorija spola obstaja tudi v angleščini, le da se stopnja njene gramatikalizacije razlikuje od tiste, ki smo je navajeni v slovenščini ali pri drugih jezikih. Na splošno velja, da angleščina sledi naravnemu spolu (prim. Payne in Huddleston 2002: 488), pri čemer se poimenovanja za bitja glede na biološki spol obravnava kot moškospolna, to pa izraža z ustreznimi zaimki he /him/his/himself, ali ženskospolna; to izraža z ustreznimi zaimki she/her/hers/hersef neživi samostalniki pa so praviloma srednjega spola, z zaimki it/its/itself, vendar so pri tem možna tudi odstopanja, ki jih bomo povzeli v nadaljevanju, ter dvo- ali celo trospolskost (gl. npr. Payne in Huddleston 2002: 488-491). V primerih, ko angleščina ne upošteva naravnega spola, gre za t. i. metaforični spol - to pomeni, da sicer brezspolnemu predmetu ali abstraktnemu konceptu govorci pripišejo moškost ali ženskost, da bi tak predmet personificirali ali pokazali močno čustveno vpletenost. Tako npr. v angleščini tradicionalno v neformalnem diskurzu uporabljajo ženski spol za prevozna sredstva, zlasti za plovila, pa tudi vlake, ter za avtomobile. Slednje je pomenljivo za odnos s slovenščino v angleško govorečem okolju (gl. 3.3 spodaj). Raba ženskega spola kot alternativa srednjemu spolu it je opazna tudi pri državah kot političnih oz. nacionalnih ne pa tudi geografskih enotah ter orkanih, moški spol pa se uporablja pri orodjih (prim. tudi Payne in Huddleston 2002: 488), kot ponazarjajo naslednji zgledi:
3.a	My car, she's a beauty.3
3.b On her maiden voyage, the Bismarck collided with another ship but she sustained no damage.
3.c England and her colonies.
3.č Celia wasn't as big as some of her older sisters.4
1	Zgledi so prevzeti iz Payne in Huddleston (2002: 485).
2	Enako kot za nemščino velja za slovenščino.
3	Zgledi so prevzeti po prispevku Metaphorical Gender in English: Feminine Boats, Masculine Tools and Neuter Animals v rubriki Language Reports na spletišču Druide.
4	Ameriški meteorologi so z ženskim poimenovanjem orkanov na Atlantiku začeli leta 1953. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so proti izključno ženskemu poimenovanju protestirale feministke, zato jih od leta 1979, začenši z orkanom Bobom, meteorologi poimenujejo izmenično z moškimi in ženskimi imeni, zaimkovno pa orkan dobi srednjespolno obliko it in ne več she.
Eva Sicherl: Določitev spola anglizmov v slovenščini
345
Payne in Huddleston (2002: 488) izrecno opozarjata, da raba takšne personifikacije med maternimi govorci angleščine zelo variira.
2.2 V nasprotju z angleščino je v slovenščini spol slovnični (Toporišič 1991: 202, 211-212; 1992: 289) in kot tak inherentna lastnost samostalniške besede. Izražen je večinoma s priponskim obrazilom in končnico, lahko je tudi delno motiviran in se ravna po naravnem spolu, vendar je večinoma nepredvidljiv.
3 Določitev spola pri prevzemanju iz angleščine
Kot posledica jezikovnega stika med angleščino in slovenščino prihaja do sposojanja angleških leksemov in njihove prilagoditve slovenskemu jezikovnemu sistemu, v tem primeru zlasti oblikoslovnemu. V tem procesu anglizem dobi svoj slovnični spol in s tem sledi pravilom slovenščine za izbor moškega, ženskega ali srednjega spola. Za razliko od drugih jezikov, npr. nemščine (Onysko 2007: 136-138), kjer angleški samostalniki prav tako prehajajo iz sistema naravnega spola v sistem slovničnega spola, lahko za slovenščino trdimo, da je pri določitvi spola največkrat odločilna morfofonološka oblika prevzetega leksema in redkeje semantična podobnost z že obstoječo besedo (gl. Sicherl 1999: 83-85), zato si v nadaljevanju podrobneje oglejmo ta proces prilagoditve.
S popolno oblikoslovno prilagoditvijo samostalniška prevzeta beseda v slovenščini lahko izrazi spol, sklon in število tako kot vsak domači leksem. Kadar se angleški samostalniki, ki jih prevzemamo v slovenščino, končujejo na soglasnik, so si oblike angleškega modela in njegove slovenske replike zelo podobne ali pa so celo identične. Tako je anglizem uveden v slovenski jezikovni sistem praktično brez formalnih morfoloških sprememb, kot je to ponazorjeno v spodnjih zgledih:
4.a ang. scout > slov. skavt
4.b	ang. surf > slov. surf, srf
Tako v angleščini kot v slovenščini pa naletimo tudi na samostalnike, katerih osnova se končuje na samoglasnik; pri teh anglizmih s prenosom iz angleščine v slovenščino lahko pričakujemo formalne (največkrat fonološke) spremembe. Tako je, npr., končni -o5 v slovenščini značilen za domače samostalnike srednjega spola, npr. kolo, oko, pri transfonemizaciji angleških modelov s končnim -o pa pride do redukcije končnega dvoglasnika /au/ v /o/; sprememba je sicer razvidna le v izgovorjavi, ne pa tudi zapisu:
5.a	ang. banjo > slov. banjo, bendžo
5.b	ang. waterpolo > slov. vaterpolo
Končni -i le redko nastopa v domačih slovenskih leksemih, npr. v okrnjenih samostalnikih ženskega spola, ki so rabljeni ljubkovalno, kot so mami, punči, Fani, Mimi, pogosto pa ga ohranjamo v anglizmih:
6.a	ang. curry > slov. curry, kari
6.b ang. hobby > slov. hobi
5 Končni -o označuje samoglasniško izglasje.
346
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
6.c ang. taxi > slov. taxi, taksi 6.č ang. whisky > slov. viski
6.d	ang. lady > slov. lady, lejdi
Končni -u v slovenščini srečujemo le pri nekaterih priimkih, npr. Paternu, Smerdu, pri anglizmih pa ga redno ohranjamo:
7.a	ang. igloo > slov. iglu
7.b ang. interview > slov. intervju 7.c ang. canoe > slov. kanu
7.č	ang. taboo > slov. tabu
Končni -e se v slovenščini pojavlja pri samostalnikih srednjega spola, npr. ime, seme, med anglizmi pa takšnih zgledov ne najdemo, ker bi bili angleški leksemi s končnim /e/ tvorjeni v nasprotju s pravili fonemske distribucije v angleščini (gl. Jones, Gimson in Ramsaran 1988, xvi).
Slovenski končni -a pa ima morfološko vrednost, saj označuje ženski spol; zato ga v procesu prilagoditve dodajamo sicer redkim anglizmom ženskega spola, kot to ponazarjajo spodnji zgledi:
8.a	ang. dog > slov. doga 8.b ang. farm > slov. farma 8.c ang. junk > slov. džunka
8.č	ang. stewardess > slov. stevardesa
Pri analiziranju samostalniških anglizmov v slovenščini in njihove določitve spola lahko pridemo do zaključkov, ki jih povzemamo v nadaljevanju.
3.1 Ohranjanje naravnega spola pri bitjih
Pri določenih samostalnikih, ki označujejo ljudi ali živali moškega ali ženskega spola, se naravni spol ohrani, tj. moški/ženski slovnični spol ustreza spolski razmejitvi v angleščini (gl. 2.1 zgoraj). Pri tem samostalniški anglizmi moškega spola dobijo ničto končnico, anglizmi ženskega spola pa praviloma dobijo spolilo -a, -ka, -ica ali -inja ne glede na morebitno prisotnost ženskospolne pripone v angleški obliki, npr. -ess ali -ette.
9.a	ang. back (m) > slov. bek (m)
9.b	ang. gentleman (m) > slov. gentleman (m)
9.c	ang. liftboy (m) > slov. liftboy, liftboj (m)
9.č	ang. steward (m) > slov. stevard (m)
9.d	ang. dandy (m) > slov. dandy, dandi, dendi (m)
9.e	ang. cameraman (m) > slov. kamerman (m)
9.f	ang. yuppie (m) > slov. yuppie, japi (m)
Eva Sicherl: Določitev spola anglizmov v slovenščini
347
9.g	ang. hippie (m) > slov. hipi (m) 9.h ang. rocker (m) > slov. roker (m)
9. i	ang. biker (m) > slov. biker, bajker (m)
9.j	ang. friend (m) > slov. frend (m)
10.a ang. hostess (ž) > slov. hostesa (ž) 10.b ang. majorette (ž) > slov. mažoretka (ž) 10.c ang. stewardess (ž) > slov. stevardesa (ž) 10.č ang. suffragette (ž) > slov. sufražetka (ž) 10.d ang. rocker (ž) > slov. rokerica (ž) 10.e ang. hippie (ž) > slov. hipijevka (ž) 10.f ang. biker (ž) > slov. bikerka, bajkerka (ž)
10.g	ang. friend (ž) > slov. frendica (ž)
Iz nekaterih zgornjih zgledov je razvidno, da angleščina pogosto uporablja enako obliko samostalnika za ženski in moški spol (npr. hippie, rocker, biker in friend). Slovenski anglizmi v vseh teh primerih za ženskospolno ustreznico dodajajo ustrezno ženskospolno obrazilo (hipijevka, rokerica, frendica). Nekoliko preseneča oblika ka-mermanka (ž), izpeljana že v slovenščini iz moškospolnega kamerman (m), ki se ne ozira na originalno angleško obliko camerawoman:
Kamermanko madžarske televizije, ki so jo posneli, kako spotika in brca migrante, medtem ko bežijo pred policijo, so spoznali za krivo kršenja javnega redu in miru. (https://www.vecer.com/kazen-zaradi-spotikanja-migrantov-6246344)
Zanimiv je tudi angleški babe, ki se v neformalni angleščini uporablja tako za moške kot ženske v pomenu 'spolno privlačna mlada oseba'; v slovenščini poznamo le ženskospolni anglizem bejba, ki se uporablja izključno za ženske, npr.:
Cilj igrice je postati najprivlačnejša, najbogatejša in najbolj slavna »bejba« na svetu. (Nova beseda)
Ženski spol ohrani tudi spodnji anglizem na -i (vendar prim. tudi kontaminacijo pri 16.b):
11.a	ang. lady (ž) > slov. lady, lejdi (ž)
3.2 Določitev spola pri neživih samostalnikih
Medtem ko je samostalnikom za bitja dodeljen spol glede na naravni spol, se spol neživih samostalnikov oblikuje po drugačnih kriterijih. Navadno je primarnega pomena oblika sposojenke, tako da je pri veliki večini samostalniških anglizmov novi, slovnični spol določen glede na končni glas oz. končnico v imenovalniku ednine. Ker so mnogi domači samostalniki, ki se končajo na soglasnik, moškega spola, tudi velika večina anglizmov s končnim soglasnikom privzame moški spol, čeprav je njihov spol v angleščini praviloma srednji, saj označujejo (nežive) stvari:
348
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
12.a ang. bar (s) > slov. bar (m)
12.b ang. beefsteak (s) > slov. biftek (m)
12.c ang. boycott (s) > slov. bojkot (m)
12.č ang. lift (s) > slov. lift (m)
12.d ang. marketing (s) > slov. marketing (m)
12.e ang. motel (s) > slov. motel (m)
12.f ang. nylon (s) > slov. najlon (m)
12.g ang. sandwich (s) > slov. sendvič (m)
12.h	ang. team (s) > slov. team, tim (m)
Vse anglizme, ki se končujejo na soglasnik, se zlahka integrira v slovenski morfološki sistem. Pri kontaktnem jezikoslovju nasploh pogosto opažajo, da pri prenosu sposojenke dobijo moški spol (npr. Filipovic 1986: 130; Onysko 2007: 136-137) in slovenski anglizmi nam to potrjujejo (prim. tudi Šabec 2009: 21-22). Tako tudi anglizmi, ki se končajo na samoglasnik -o praviloma privzamejo moški spol, čeprav so domače besede na -o navadno srednjega spola.6
13.a	ang. banjo (s) > slov. banjo, bendžo (m) 13.b ang. jumbo (s) > slov. jumbo, džambo (m) 13.c ang. polo (s) > slov. polo (m)
13.č ang. waterpolo (s) > slov. vaterpolo (m)
Podobno je moški spol prevladujoč pri anglizmih, ki se v imenovalniku ednine
končujejo na		-i ali -m:
14.a	ang.	brandy (s) > slov. brandy, brendi (m)
14.b	ang.	hobby (s) > slov. hobi (m)
14.c	ang.	lobby (s) > slov. lobi (m)
14.č	ang.	rally (s) > slov. rally, reli (m)
14.d	ang.	whisky (s) > slov. viski (m)
14.e	ang.	igloo (s) > slov. iglu (m)
14.f	ang.	interview (s) > slov. intervju (m)
Redki so anglizmi, ki se v imenovalniku ednine izgovorno končujejo na -a; le-ti dobijo v slovenščini praviloma ženski spol (prim. tudi zglede 8.a-č zgoraj):
15.a ang. verandah (s) > slov. veranda (ž) 15.b ang. Coca-Cola (s) > slov. kokakola (ž) 15.c ang. cola (s) > slov. kola (ž)
6 Podobno opaža Lenček (1982: 183): sposojeni samostalniki so lahko moškega ali ženskega spola, nikoli pa srednjega. Srednji spol pravzaprav opažamo šele na sekundarni ravni, ko je anglizem že uveljavljen leksem v slovenskem besedišču in lahko služi kot podstava za nadaljnjo izpeljavo, npr. surf, srf (m) > surfanje, srfanje (s); tvit (m) > tvitanje (s).
Eva Sicherl: Določitev spola anglizmov v slovenščini
349
Določitev spola anglizma pa se lahko ravna tudi po pomenski podobnosti s katerim od pomensko sorodnih domačih leksemov; v takih primerih govorimo o kontaminaciji (o tem že Weinreich 1953: 45 in Haugen 1956: 441, gl. tudi Onysko 2007: 136-138 za nemščino). Pri tem procesu slovenščina navadno dodaja svoja obrazila oz. končnice, navadno -a ali -ka za ženskospolne anglizme (prim. zglede 8.a-č in 10.a-g). Tako semantično kontaminacijo lahko opazimo pri naslednjih zgledih:
16.a	ang. farm (s) > slov. farma (ž)
16.b	ang. family (s) > slov. family (ž)
16.c	ang. jungle (s) > slov. džungla (ž)
16.č	ang. junk (s) > slov. džunka (ž)
16.d	ang. yacht (s) > slov. jahta (ž)
16.e	ang. diskette (s) > slov. disketa (ž)
16.f	ang. single (s) > slov. singlica (ž)
16.g	ang. CD (s) > slov. cedejka (ž)
semantična analogija z: kmetija (ž) semantična analogija z: družina (ž) semantična analogija z: goščava (ž) semantična analogija z: ladja, barka (ž) semantična analogija z: ladja, barka (ž) semantična analogija z: plošča (ž) semantična analogija z: plošča (ž) semantična analogija z: plošča (ž)
Pri kontaminaciji torej nekateri angleški modeli, kljub temu da se končajo na soglas-nik, ne težijo k prevzemanju moškega spola, pač pa pri prevzemanju prevlada nekakšna semantična povezava z že obstoječo domačo besedo ženskega spola; iskanje te pomenske podobnosti je pogosto nekoliko arbitrarno in odvisno od jezikovne intuicije analitika.
3.3 Vpliv nemščine kot jezika posrednika na spol starejših anglizmov
Nemščina je v preteklosti, ko stik med angleščino in slovenščino še ni bil tako intenziven in direkten, pri prenosu anglizmov v slovenščino pogosto delovala kot jezik posrednik in posledično vplivala na obliko posameznih anglizmov v slovenščini, občasno tudi na njihov spol. Večina nemških jezikoslovcev, ki so preučevali anglizme v sodobni nemščini (Carstensen 1980, Yang 1990, Plümer 2000, Glahn 2002, Onysko 2007), ugotavlja, da moški spol prevladuje tudi v nemščini. Za razliko od slovenščine pa je delež srednjespolnih in ženskospolnih anglizmov precej večji; Onysko (2007: 137) tako v svoji analizi anglizmov iz tednika Der Spiegel ugotavlja, da je v Spieglovem korpusu besedil delež anglizmov moškega spola 62 %, srednjega spola 20 % in ženskega spola 18 %. Tako poznamo v slovenščini ženskospolni anglizem doga, ki je k nam prišel iz nemške ženskospolne oblike die Dogge, ta pa iz prvotne angleške dog, ki se sicer v angleščini lahko uporablja kot samostalnik srednjega, moškega ali ženskega spola. Zanimivo je, da angleško prvino dog srečamo še v slovenskem anglizmu buldog, kjer ostajamo pri moškem spolu - očitno nemška ženskospolna oblika die Bulldogge v tem primeru na slovenščino ni vplivala. Škotska in severnoangleška oblika lassie, ki je ženskega spola, saj pomeni 'dekle', pa je bila poslovenjena kot samostalnik moškega spola lesi:
Če rečeš, da me imaš bolj rad kot mamico, ti kupim lesija. (Nova beseda)
350
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
3.4 Spol anglizmov v slovenščini ameriških izseljencev
Bistveno manj podatkov imamo za določitev spola pri anglizmih, ki se pojavljajo v govoru slovenskih izseljencev v ZDA in Kanadi. N. Šabec (1995: 158-159) ugotavlja, da tudi pri neposrednem stiku z angleščino, ki je veliko bolj intenziven, jezik ohranja naravni spol pri bitjih, in navaja naslednje zglede:
17.a	ang.	boarder (m) > slov. border (m)	['podnajemnik']
17.b	ang.	foreman (m) > slov. forman (m)	['delovodja']
17.c	ang.	driver (m) > slov. drajver (m)	['voznik']
17.č	ang.	brother-in-law (m) > slov. braderlo (m)	['svak']
18.a	ang.	mother (ž) > mader (ž)	['mati']
18.b	ang.	daughter (ž) > dader (ž)	['hči']
18.c	ang.	niece (ž) > nis (ž)	['nečakinja']
18.č	ang.	sister-in-law (ž) > sisterlo (ž)	['svakinja']
Pri poimenovanjih predmetov Šabec (1995: 158-159) opaža maskulinizacijo, ki jo pripisuje bodisi kontaminaciji s spolom iz slovenščine ali fonološki obliki sposojenke, ki se konča na soglasnik:
19.a ang. train (s) > slov. tren (m) semantična analogija z: vlak (m)7
19.b ang. bridge (s) > slov. brič (m) semantična analogija z: most (m)
19.c	ang. scrap (s) > slov. skrep (m) semantična analogija z: odpad (m)
20.a	ang. street (s) > slov. štrit (m) [vendar slov. cesta (ž)]
20.b ang. store (s) > slov. štor (m) [vendar slov. trgovina (ž)]
20.c	ang. trouble (s) > slov. trubel (m) [vendar slov. skrb (ž)]
N. Šabec (1995: 159) pa omenja tudi zelo redke zglede ženskospolnih sposojenk:
21.a	ang. chicken (s) > slov. čikena (ž) ['piščanec']
21.b ang. ice-box8 (s) > slov. ajsbaksa (ž) ['zamrzovalnik']
21.c ang. car (s) > slov. kara (ž)	['avto']
Vzrok za tovrstno feminizacijo v slovenščini izseljencev avtorica išče v kontaminaciji s slovenščino (Šabec 1995: 159); v teh primerih bi najbrž torej šlo za semantično analogijo s kura/kokoš (ž), škatla (ž) ter kočija/karoca (ž). Ravno pri primeru kara pa
7	V zgledih 19.a-c je vsekakor možna tudi razlaga, da maskulinizacijo povzroči fonološka oblika in ne semantična kontaminacija. Pri zgledu 19.c je morda celo bližja kot odpad semantična analogija s slovenskim ženskospolnim samostalnikom smet; v tem primeru je določitev spola izključno fonološka in ne semantično pogojena.
8	Angleški box je matična slovenščina sicer sprejela v vsaj petih različnih pomenih, a vedno kot samostalnik moškega spola: 1. borilni šport; 2. transportna škatla za male živali; 3. ograjen prostor v konjskem hlevu; 4. oddelek, predelek; 5. žarg. zvočnik.
Eva Sicherl: Določitev spola anglizmov v slovenščini
351
se zdi veliko bolj verjetno, da je na spol sposojenke vplival angleški metaforični spol (gl. 2.1), ki (družinskemu) avtomobilu zaradi čustvene vpletenosti govorca dodeli ženski spol in zato v slovenščini doda ženskospolno končnico -a. V tem nas potrjuje tudi naslednji zgled govorjene ameriške slovenščine: »Bova Fordko vzeli.. .«.9
Vsekakor pri določitvi spola v slovenščini ameriških izseljencev zaradi izjemno intenzivnega vpliva angleške okolice delujejo nekoliko drugačni dejavniki kot v matični Sloveniji; sam proces prevzemanja je manj dokumentiran in najverjetneje precej bolj raznolik.
4 Zaključek
Pri določitvi spola samostalnikov, ki si jih slovenščina prevzema iz angleščine, se pri prehodu iz jezikovnega sistema, ki rabi naravni spol, v jezikovni sistem s slovničnim spolom praviloma ohranja biološki spol pri poimenovanjih za moške oz. ženske poklice, položaje, dejavnosti ipd. Samostalniški anglizmi moškega spola se tako prenesejo z ničto končnico, npr. stevard, skavt, anglizmi ženskega spola pa praviloma dobijo spolilo -a, -ka, -ica ali -inja ne glede na prisotnost ženskospolne pripone (-ess ali -ette) v angleški obliki, npr. stevardesa, skavtinja. Spol neživih samostalnikov pa se oblikuje po drugačnih kriterijih; tuji jezikoslovci (npr. Winford 2003) pri le-teh omenjajo podobnost fonološke oblike samostalnikov, pomensko analogijo in homofonijo. Za slovenščino je tu primarnega pomena morfofonološka oblika anglizma, tako da velika večina besed s končnim soglasnikom privzame moški spol, čeprav je njihov spol v angleščini praviloma srednji, saj označujejo stvari. Moški spol pa praviloma prevzamejo tudi neživi samostalniki, ki se končajo na vokal -i, -o ali -u, npr. viski, vaterpolo, iglu. Redki anglizmi, ki se končajo na -a, pa praviloma privzamejo ženski spol, npr. kokakola. Kriterij pomenske analogije s katero od domačih besed oz. kontaminacija je v slovenščini redkejši pojav, opažamo ga le pri ženskospolnih anglizmih, kjer pomenska podobnost očitno prevlada nad siceršnjo težnjo po maskulinizaciji samostalnikov, npr. farma po analogiji s kmetija.
Literatura in viri
Broder Carstensen, 1980: The gender of English loan-words in German. Studia Anglica
Posnaniensia 12. 3-25. Broder Carstensen, 1992: Anglicisms in German: The Description of the Loan-process.
Lexicographica. Ur. G. Meder, A. Dörner. Tübingen: Niemeyer. 87-105. Günther Drosdowski et al., 1994: Das Große Fremdwörterbuch. Mannheim, Leipzig,
Wien, Zürich: Dudenverlag. Rudolf Filipüvic, 1986: Teorija jezika u kontaktu: Uvod u lingvistiku jezičnih dodira. Zagreb: JAZU, Školska knjiga.
9 Dana Blaganje na predavanjih iz angleškega oblikoslovja leta 1989 o pogovoru s svojo teto v ZDA.
352
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Fran. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu.
Richard Glahn, 2002: Der Einfluss des Englischen auf gesprochene deutsche Gegenwartssprache. Frankfurt am Main: Peter Lang.
Einar Haugen, 1956: Bilingualism in the Americas: A Bibliography and Research Guide. Alabama: University of Alabama Press.
Daniel Jones, Alfred Charles Gimson in Susan M. Ramsaran, 1988: Everyman's English Pronouncing Dictionary 14. izd. London, Melbourne: J. M. Dent and Sons Ltd.
Korpus Nova beseda. Na spletu.
Rado L. Lenček, 1982: The Structure and History of the Slovene Language. Columbus, Ohio: Slavica Publishers.
Alexander Onysko, 2007: Anglicisms in German: Borrowing, Lexical Productivity and Written Codeswitching. Berlin, New York: Walter de Gruyter.
John Payne in Rodney Huddleston, 2002: Nouns and noun phrases. The Cambridge Grammar of the English Language. Ur. R. Huddleston, G. K. Pullum. Cambridge: Cambridge University Press. 323-523.
Nicole Plümer, 2000: Anglizismus - Purismus - Sprachliche Identität. Frankfurt am Main: Peter Lang.
Eva Sicherl, 1999: The English Element in Contemporary Standard Slovene: Phonological, Morphological and Semantic Aspects. Ljubljana: ZIFF.
Nada Šabec, 1995: Half pa pu: The Language of Slovene Americans. Ljubljana: ŠKUC, SH.
Nada Šabec, 2009: Recent English Loanwords in Slovene. Elope 6/1-2. 19-27. Na spletu.
Jože Toporišič, 1991: Slovenska slovnica. 2. izd. Maribor: Obzorja.
Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ.
Uriel Weinreich, 1953: Languages in Contact. The Hague, Paris: Mouton.
Wenliang Yang, 1990: Anglizismen im Deutschen: Am Beispiel des Nachrichtenmagazines Der Spiegel. Tübingen: Niemeyer.
Donald Winford, 2003: An Introduction to Contact Linguistics. Oxford: Blackwell.
Summary
This article focuses on principles governing the assignment of gender when English lexemes are borrowed into Slovene. In the transfer from a natural-gender language system (English) into a grammatical-gender language system (Slovene), the natural gender is usually retained in designations of male/female occupations, etc. Masculine noun Anglicisms are thus borrowed using the zero-morpheme, while feminine nouns as a rule add a feminine suffix -a, -ka, -ica, or -inja, regardless of the presence of a feminine suffix (-ess or -ette) in the original English form. The gender of inanimate nouns is assigned following somewhat different criteria. In Slovene, the morphophonological form of the Anglicism is of primary importance as most Anglicisms ending in a consonant are assigned masculine gender despite their neuter gender in English. Masculine gender is generally assigned to inanimate nouns ending in the vowel -i, -o, or - u. Rare Anglicisms ending in - a, however, tend to take on feminine gender. The criterion of semantic analogy with one of the native words or contamination is rare in Slovene, and can only be observed in some feminine Anglicisms in which semantic similarity has prevailed over the tendency of borrowed nouns to be masculine.
II DRUŽBENI VIDIK
UDK 811.163.6'27:378(497.4)
Rastko Močnik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Rastko.Mocnik@ff.uni-lj.si
IDENTITETNA POLITIKA NA UNIVERZI
Članek analizira sklep senata ljubljanske filozofske fakultete o »spolno občutljivi rabi jezika« in ugotavlja, da se ne bojuje proti diskriminaciji žensk, temveč spodnaša abstraktni univerzalizem revolucionarnega buržoaznega prava in uveljavlja identitetne mehanizme, h katerim se zateka sodobni kapitalizem.
Ključne besede: identitetna politika; spol v govoru; sodobni kapitalizem
The article analyzes the decision of the Senate of the Faculty of Arts (Ljubljana) concerning the "gender sensitive use of language." It concludes that the decision, while failing to fight discrimination against women, subverts the abstract universalism of revolutionary bourgeois law and promotes identity mechanisms that reproduce contemporary capitalism.
Keywords: identity politics; gender in speech; contemporary capitalism
V razpravi o »občutljivi« rabi jezika1 se spopadata raznorodni stališči, ki delujeta na različnih problemskih poljih.2 Prvo stališče se umešča na polje jezikovnega sistema in meni, da standardni nacionalni jezik omogoča katero koli govorno prakso, tudi »spolno občutljivo« rabo jezika; da pa govorna praksa, ki jo je uveljavil senat FF, ne izkorišča boljših možnosti, ki bi jih bilo mogoče izpeljati iz jezikovnega sistema.
Drugo stališče se umešča na problemsko polje pravnega sistema in meni, da je dosedanja uradna raba slovenščine v pravnih predpisih, s tem da je dajala prednost moškemu slovničnemu spolu, diskriminirala in tako ohranjala in obnavljala družbeno vladavino moških. Uveljavljajoč drugo stališče je senat Filozofske fakultete sklenil,
1	Sklep Senata FF Univerze v Ljubljani uporablja izraz »občutljiva raba jezika«, ureja pa »spolno občutljivo rabo jezika« (kar je kalk po anglo-ameriškem izrazu »gender sensitive«). Senat ni pojasnil, zakaj je uporabil splošno dikcijo, čeprav je uredil le posebno vprašanje. Lahko domnevamo, da se v tem kaže pravni fetišizem (Pašukanis 2014) in uveljavlja značilni ideološki mehanizem, ki posebne interese prikazuje za splošne interese (Engels, Marx 1979: 59). Sklep se glasi: »SKLEP 41: Sprejme se naslednje določilo o občutljivi rabi jezika v pravnih aktih FF: 1. V vse pravne akte FF se v uvodni člen zapiše ena od naslednjih dikcij: Člen (številka) V pravilniku uporabljen ženski slovnični spol (študentka, učiteljica itn.) se nanaša na kateri koli spol. ALI Člen (številka) V pravilniku uporabljen moški slovnični spol (študent, učitelj itn.) se nanaša na kateri koli spol. 2. Sprememba se uvaja postopoma, in sicer se upošteva pri (i) novih pravnih aktih in (ii) spremembah že obstoječih pravnih aktov. Pri tem velja, da se v prihodnjih treh letih zaradi trenutne neuravnoteženosti - vsi trenutno veljavni pravni akti FF so zapisani v moškem slovničnem spolu - izbere ženski slovnični spol. Ko se vzpostavi ravnotežje, se predlagani različici izbirata izmenično.« V sklepu sta dve slovnični napaki (nedoločna oblika »uporabljen« namesto določne »uporabljeni«) in dva germanizma (»naslednji« namesto »tale« ali 0).
2	Na to raznorodno dvojnost gledišč me je opozoril Jernej Habjan.
356
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
da bodo poslej v aktih FF uporabljali ženski slovnični spol, dokler se ne »vzpostavi ravnotežje«.
Obe stališči imata po svoje prav. Prvo zato, ker je jezikovni standard res naprava, ki omogoča katero koli govorno prakso. Drugo iz istega razloga: ker jezikovni standard omogoča tudi njihovo govorno prakso.
Zagovornice in zagovorniki drugega stališča niso povedali, kaj naj bi raba moškega slovničnega spola diskriminirala: ženske ali »spolne identitete«. Formulacija v sklepu senata »ženski slovnični spol [...] se nanaša na kateri koli spol« daje misliti, da po mnenju senata uporaba moškega slovničnega spola diskriminira ne-moške spolne identitete, pa tudi osebe, ki zavračajo spolno identifikacijo. Kar zadeva spolne identitete in njihovo zavračanje, prav tako diskriminira tudi raba ženskega slovničnega spola. Vrednost senatnega posega torej ni neposredno v zamenjavi enega slovničnega spola z drugim, temveč v retoričnem učinku posega: v učinku potujitve (»ocmpanenue«, Šklovski 1917), motnje, ki jo povzroča v samodejnem branju.3
Zakaj raba ženskega slovničnega spola v generični vlogi moti, povzroča »disrup-cijo«? Zato, pravijo nasprotniki senatnega sklepa, ker je v slovenščini raba moškega slovničnega spola »vključujoča«, raba ženskega pa »izključujoča«.4 A senatni sklep je hotel napasti prav to dejansko stanje. Za senat Filozofske fakultete sedanje stanje, po katerem je v slovenščini raba moškega slovničnega spola »vključujoča«, kaže zgolj na to, da se je slovenščina uklonila binarnemu umevanju spolnih identitet in v tem okviru moški vladavini. Toda v senatnem sklepu je paradoks: generična raba ženskega slovničnega spola moti, povzroča »disrupcijo« samo s pogojem, da je generična raba moškega slovničnega spola »vključujoča«, »nevtralna«. Senatni sklep učinkuje samo na podlagi »dejanskega stanja«, ki ga hoče spodbiti. Senatna praksa ne odpravlja »dejanskega stanja«, temveč ga potrjuje na ravni predpostavke, na ravni pogoja za svojo možnost. Senat FF bi rad s provokacijo napeljal občevalke in občevalce, da se zamislijo nad »dejanskim stanjem«, nad domnevno kolaboracijo slovenščine z mačizmom in z mehanizmi obvladovanja, ki delujejo s pomočjo seksualnosti.5
»Vključujočnost« ali »nevtralnost« moškega slovničnega spola res kaže na zatiranje in izkoriščanje žensk. Takole piše jezikoslovec:
3	V razpravi na Filozofski fakulteti 23. oktobra 2018 je bilo mogoče razumeti, da so se nekatere spolne identitete (ali ne-identitete) »prepoznale« prav v disruptivnih grafičnih znakih (podčrtajih) v dosedanjih praksah. Slovenska Wikipedija piše: »Podčrtaj (pisatelj_ica) naj bi tak spolni binarizem presegal in odpiral prostor za vse spolne končnice, ki (še) niso slovnično normirane oziroma vključene v formalizirani kod.« - Opozoriti velja, da so dosedanje rešitve (oklepaji, vezaji, poševnice, podčrtaji ipd.) še precej bolj motile kakor praksa, ki jo vpeljuje sklep senata FF. Dosedanjih rešitev ni bilo mogoče na glas prebrati, kakor so bile zapisane - vpeljale so temeljno razliko med glasom in črko.
4	To je mogoče znanstveno dokazati. Gl. Kunst Gnamuš 1994/95.
5	Foucault 2000 opisuje mehanizme družbene moči, ki delujejo »s pomočjo seksualnosti«. Po njegovi analizi so se ti mehanizmi razmahnili zlasti v »viktorijanskem obdobju« - to pa je čas, ko se je končeval britanski dolgi ciklus v kapitalističnem svetovnem sistemu in se je začel »ameriški« sistemski akumulacijski cikel, ki se pravkar izteka.
Rastko Močnik: Identitetna politika na univerzi
357
Ker je v večini kultur moški spol izrazito dominanten, ženski pa podrejen, nas ne bo presenetila splošna ugotovitev, da primerjave tako v jeziku kakor v številnih drugih sferah družbenega življenja gredo na škodo ženskega spola. Tako ali drugače, v manjši ali večji meri, odkrito ali prikrito so ženske diskriminirane. V tem smislu lahko v jezikoslovni terminologiji rečemo, da je žensko zaznamovani člen spolne opozicije, moško pa nezaznamovani: moški implicitno velja za normo, ženska pa za spremljevalni pojav, če že ne za neposreden odmik od norme. (Bugarski 2005: 54)
Ker jezikovni standard omogoča govore v vseh ideologijah, se vanj vtisnejo dejanski družbeni odnosi moči in nemoči, ženske podrejenosti in moškega gospostva.6 Iz tega izhaja dvoje:
1.	Govorne prakse učinkujejo na jezik, saj je »znak arena razrednega boja« (Vološinov 2008: 34).7 Vsakokratni jezik je zgodovinski učinek govornih praks in ga po pravilu obvladuje vladajoča ideologija. To velja tudi za nacionalni jezikovni standard, proizvod buržoazne ideološke dominante. Navidezna »nevtralnost« nacionalnega standarda reproducira ideološko hegemonijo vladajočega razreda. 8
2.	»Vključevalnost« ali nezaznamovanost moškega slovničnega spola (in kore-lativna »izključevalnost« ali zaznamovanost ženskega slovničnega spola) je potemtakem učinek moške ideološke in realne vladavine. Presežno ideološko zatiranje žensk je pogoj za reprodukcijo presežnega izkoriščanja žensk že od »svetovnozgodovinskega poraza ženskega spola«, kakor se je izrazil Engels (Engels 1975: 259).9 V kapitalizmu je neplačano delo žensk pogoj za dominacijo kapitalističnega produkcijskega načina v kapitalistični družbeni formaciji.
A senatni sklep ne spodnaša patriarhalne vladavine, temveč poskuša »priznati« raznoličnost spolnih identitet. Pridružuje se velikemu zasuku v buržoazni ureditvi, ki v sodobnem kapitalizmu opušča univerzalizem buržoazne revolucije in se vrača k pred-buržoaznim obrazcem pravno-političnega partikularizma.10 Revolucionarno buržoazno pravo je izključilo »osebne okoliščine«, zdaj jih reakcionarno buržoazno pravo spet vpeljuje. Politika priznanja razbija družbo na množico »manjšin«, ki ne morejo obstajati brez »priznanja« višje pravne in politične instance, navadno države. Politika priznanja je politika gospostva in podrejanja. Identitetne skupnosti se »navzven« podrejajo instanci priznanja, ker jim s pravno-politično regulacijo zagotavlja
6	Več o tem, da je nacionalni standard hkrati dispozitiv za govore vseh možnih ideologij (in celo matrica njihove medsebojne prevedljivosti), a da ga hkrati v vsakem zgodovinskem trenutku obvladuje neka posebna (vladajoča) ideologija, gl. v Močnik 1990.
7	Gl. tudi spremno besedo Marka Kržana (Kržan 2008b) in Kržan 2008a.
8	»Vladajoči razred poskuša ideološkemu znaku dodeliti nadrazredni, večni značaj, zadušiti ali zatreti boj družbenih vrednotenj, ki poteka v njem, ga narediti za monoakcenten znak. [...] V običajnih pogojih družbenega življenja se [notranja dialektičnost znaka], ki je značilna za vsak ideološki znak, ne more popolnoma razkriti, saj je ideološki znak v vzpostavljeni vladajoči ideologiji vselej nekoliko reakcionaren, kakor da bi poskušal stabilizirati predhodni moment dialektičnega procesa družbenega postajanja, poudariti resnico včerajšnjega dne tako, da bi zvenela kot današnja resnica.« (Vološinov 2008: 34 - 35.)
9	Engels 1975: 259. Gl. tudi Močnik 2009.
10	Filozofsko utemeljitev identitetnih politik priznanja je najti v Taylor 1992.
358
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
reprodukcijo. »Navznoter« pa pritiskajo na pripadnice in pripadnike, saj jim je vsak trenutek mogoče očitati, da niso »dobri« identitetniki.11
Vendar politika priznanja »od zgoraj« ne deluje, če se ne povezuje s proizvodnjo identitet »od spodaj«. V sodobnem kapitalizmu so dohodki gospodinjstev raznorodni in negotovi. Gospodinjstva morajo zagotavljati, da vsi pripadniki in pripadnice prinašajo svoje dohodke domov, nadzorovati morajo družinsko skupnost in disciplinirati članstvo. Pri tem uporabljajo »tradicionalne« mehanizme: patriarhalne prakse, religijske prisile, etnične vezi. Identitete nastajajo s samoorganizacijo delovnih ljudi proti sodobnim pritiskom kapitala, pri tem pa nehote podpirajo kapitalistično strategijo razbijanja družbene sestave delovne sile.12
Spolne identitete analogno nastajajo zaradi pritiska normativne seksualnosti, na katero sta se v preteklosti opirala zatiranje in izkoriščanje. To »viktorijansko« obvladovanje je zdaj anahronistično, saj sodobni kapitalizem ne deluje z enotenjem družbe, temveč z drobljenjem. Zato »emancipacija« spolnih identitet v liberalni ideologiji vladajočih ni več problematična, saj z drobitvijo družbe krepi mehanizme zatiranja in izkoriščanja. Je pa ideologija spolnih identitet v konfliktu s patriarhalno identitetno ideologijo podrejenih in izkoriščanih.13
Sklep senata se ne bojuje proti diskriminaciji, temveč spodnaša abstraktni univerzalizem, dosežek buržoazne revolucije. Senat s tem uveljavlja mehanizme reprodukcije sodobnega kapitalizma.14 Če pa bi se senat res hotel bojevati proti diskriminaciji, bi odpravil tiste diskriminacije, ki jih sam izvršuje: lahko bi odpravil šolnine in druge dajatve; lahko bi se uprl diskriminaciji slovenščine in nasploh ne-angleških jezikov, ki jo vsiljuje NAKVIS;15 lahko bi prenehal preganjati teorijo.16
11	O identitetnih politikah in njihovi »znanstveni« podlagi, gl. v slovenščini v zadnjem času: Podvršič 2012a; 2012b; 2013; Breznik 2012; Krašovec 2013.
12	Prehod od nekdanjega kapitalizma, ki je homogeniziral družbeno sestavo delovne sile in v katerem je bila nacija prevladujoča oblika splošne družbene organizacije, v sodobni kapitalizem, ki heterogenizira družbeno sestavo delovne sile in družbo nasploh in v katerem je identitetna skupnost prevladujoča oblika splošne družbene organizacije, sem opisal v Močnik 2011.
13	Dialektika identitetnih ideologij lahko proizvede avtoritarizem sodobnegapost-fašizma. Gl. Močnik 2017.
14	V razpravi na FF 23. oktobra 2018 je bilo rečeno, da je opuščanje abstraktnega buržoaznega univerzalizma nemara progresivno. Jugoslovanski socializem je revolucionarno presegel buržoazni univerzalizem, s tem da je pripadnice in pripadnike družbe pravno definiral za »delovne ljudi in občane«: kot pripadnice in pripadnike bodisi delovnih bodisi ozemeljskih kolektivov. Obe načeli regulacije sta se srečali v »samoupravnih interesnih skupnostih« - v ne-tržnem zagotavljanju »družbenih dejavnosti« - šolstva, zdravstva, pokojninskega sistema in drugih socialnih sistemov. Jugoslovansko »družbeno upravljanje« je uspešno premagalo tako kapitalistično privatizacijo javnih storitev kakor njihovo birokratsko etatizacijo.
15	NAKVIS-ovi minimalni standardi za merjenje uspešnosti visokošolskih učiteljic in učiteljev (ki se v praksi širijo tudi na razna ocenjevanja študentk in študentov) s fetišizmom »člankov« in »indeksiranih revij« diskriminirajo slovenščino in dajejo prednost enemu samemu jeziku, ki je žal tudi imperialni jezik: anglo-ameriščini. Tudi ljubljanska univerza daje v svoji strategiji, še bolj pa v praksi, prednost angleškemu jeziku. FF v svojih merilih sicer plaho poskuša uveljaviti tudi ne-angleške in slovenske publikacije. Gl. tudi Močnik 2016.
16	O izganjanju teorije iz visokošolskih in raziskovalnih ustanov ter o njihovem podrejanju liberalni ideologiji gl. Avtorska skupina 2013.
Rastko Močnik: Identitetna politika na univerzi
359
Viri in literatura
Avtorska skupina, 2013: Kaj po univerzi? Ljubljana: /*cf.
Maja Breznik, 2012: Kulturni determinizem. Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije. Dissertationes 19. Ur. J. Habjan. Digitalna knjižnica. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 69-85. Na spletu.
Ranko Bugarski, 2005: Pol i rod u jeziku. Jezik i kultura. Beograd: Biblioteka XX vek.
Friedrich Engels, 1975: Izvor družine, privatne lastnine in države. Karl Marx, Friedrich Engels, Izbrana dela V. Ljubljana: CZ.
Friedrich Engels, Karl Marx, 1979: Nemška ideologija. Izbrana dela II. Ljubljana. CZ.
Michel Foucault, 2000: Zgodovina seksualnosti 1: Volja do znanja. Ljubljana: ŠKUC.
Primož Krašovec, 2013: Proti fetišizmu identitet. Prvotna akumulacija med zgodovino in konceptom. Ur. S. Hajdini idr. Ljubljana: Inštitut za delavske študije.
Marko Kržan, 2008a: „Tuji govor" ter razmerje med lingvistiko in pragmatiko. Slavistična revija 56/1.
Marko Kržan, 2008b: V. N. Vološinov in teorija dejavne govorice. Spremna beseda. Valentin Nikolajevič Vološinov, 2008: Marksizem in filozofija jezika. Ljubljana: SH.
Olga Kunst Gnamuš, 1994/95: Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo. Jezik in slovstvo 40/7.
Rastko Močnik, 1990: 3 teorije. Ljubljana: /*cf.
Rastko Močnik, 2009: Ali ženske lahko žrtvujejo? Spisi iz humanistike. Ljubljana: /*cf.
Rastko Močnik, 2011: Trg delovne sile in sestava delavskega razreda. Teorija in praksa 48/1.
Rastko Močnik, 2016. Znanost in naravni jezik. Delo - Sobotna priloga 3. in 10. 10. 2016.
Rastko Močnik, 2017: Beyond fascism? Tiempo devorado 4/1. Na spletu.
Evgenij Bronislavovič Pašukanis, 2014: Splošna teorija prava in marksizem. Ljubljana: Sophia.
Ana Podvršič, 2012a: Proces komodifikacije delovne sile v slovenski tranziciji: konstrukcija Romov in dekonstrukcija delavskega razreda. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 39 [i. e. 40]/247.
Ana Podvršič, 2012b: (Ne)vednost o „Romih". Država želi, da ostanemo cigani!: teoretske refleksije in prakse izključevanja/vključevanja Romov v Sloveniji. Ur. Š. Humljan Urh. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Ana Podvršič, 2013: O epistemološki izbiri: Gypsy Studies kot slovenska državotvorna veda. Ars & humanitas 7/1.
Viktor Borisovič Šklovski, 1917: Iskusstvo kakprijom. Na spletu (14. 12. 2018).
Charles Taylor, 1992: Multiculturalism and the Politics of Recognition. Princeton: Princeton University Press.
Valentin Nikolajevič Vološinov, 2008 [1927]: Marksizem in filozofija jezika. Ljubljana: SH.
360
Slavisticna revija, letnik 67/2019, st. 2, april-junij
Summary
The article analyzes the decision of the Senate of the Faculty of Arts (Ljubljana) to the effect that, in order to promote "gender sensitive use of language," the Faculty will use feminine grammatical gender as generic gender in its official writings. The author agrees that the unmarkedness of masculine grammatical gender and its generic capacity in Slovene reflect the repression of women and ideologically support their exploitation-a material condition for the reproduction of the capitalist mode of production. However, since the Senate explains that in the Faculty writs, the feminine grammatical gender "refers to any gender," the author concludes that the Senate does not fight discrimination against women, but promotes identity politics, subverting the abstract universalism of revolutionary bourgeois law, and enforces identity schemata of current reactionary bourgeois law. Identity communities are submissive in their outward relations, as they search for recognition, and are repressive inwardly, imposing "identity" upon their members. Identity politics is also a spontaneous strategy of households with precarious and heterogeneous resources. To master their means of survival, they mobilize "traditional" mechanisms of control and discipline-patriarchal domination, religious constraint, and ethnic belonging. Operating bottom-up and top-down, identity mechanisms enhance the fragmentation of labor force social composition, the grand strategy of contemporary capitalism.
UDK 811.161.1'366.52:81'27
Eopuc WcmuHoeun HopMan (Boris Justinovic Norman | Boris Yustinovich Norman) BenopyccKuu rocygapcTBeHHbiü yHHBepcHTeT (Benapycb) ypa^bCKHH ^egepanbHbiü yHHBepcHTeT (PoccuucKaa ®egepa^a) boris.norman@gmail. com
POA B £3bIKE VS. rEHflEP B CO3HAHHH (KOrHHTHBHblE H CO^HO^CHXO.^O^mECKHE ACnEKTbl)1
B cTaTbe uccnegyeTca cooTHomeHue Mexgy neKcuHecKuM 3HaHeHueM cnoBa u ero rpaM-MaTHHecKHM pogoM b pyccKOM a3biKe. npuBogaTca npuMepbi, noKa3HBaro^ne, KaK HenoBeK nbiTaeTca cucTeMaTroupoBaTb oKpyxaro^HH Mup b cooTBeTcTBuu co cboumu reHgepHbiMu cTepeoTunaMu; gna ^T0^0 oh ucnonb3yeT noKa3aTenu rpaMMaTunecKoro poga.
KaroqeBwe caoBa: non, reHgep, rpaMMaTHHecKHH pog, pyccKuu a3biK
This article investigates the relationship between the lexical meaning of a word and its grammatical gender in Russian. Examples are furnished to show how a person tries to systematize the surrounding world in accordance with his/her gender stereotypes; to do this, he/ she uses markers of grammatical gender.
Keywords: sex, gender, grammatical gender, Russian language
Cpegu «npoöneMHbix» tohck nepeceneHHa önonorHHecKon KaTeropuu nona, ncuxonorunecKou KaTeropuu reHgepa u rpaMMaTunecKou KaTeropuu poga oTMeTUM npe^ge Bcero geBuanuu, Hapymaromue, Ka3anocb 6bi, acHoe npoTuBonocTaBneHue nonoB (3to aBneHue repMa$poguru3Ma). B noHaTuuHou u KynbTypHou c$epe cno®-hoctu npoaBnarorca b TaKux KaTeropuax nrogeu, KaK TpaHcBecTuTbi, TpaHcreHgepbi, roMoceKcyanucTbi... ®u3uonorunecKue acneKTbi nepeKpemuBaroTca c conuoncuxo-noruHecKuMu u nopo^garoT npo6neMy reHgepHou ugeuraHHocTu.
TeHgepHbie crepeoTunbi 3aKnroHaroT b ce6e KoMnneKc cooTBeTCTByro^ux Kyjibryp-Hbix u ncuxonorunecKux neHHocreü: gna My^cKoro o6pa3a - 3to cuna, ^ecTKocTb, paquoHanbHocTb u t. g., gna ^eHcraoro - 3MonuoHanbHocrb, o6aaHue, KoKeTcTBo u t. g. TunuHHo «^eHcKue» c^epbi - 3to monnuHr, KynuHapua, BocnuTaHue geTeu u t. n.; TunuHHo «My^cKue» - TexHuKa, opy^ue, oxoTa u pbi6anKa... Ohu HaxogaT cBoe Bbipa^eHue b c^e^nann3npoBaHHHx rogahuax («My^cKux» u «^hckux» ^ypHanax), b ToproBou peKnaMe, opueHTupoBaHHou Ha My^HuH unu Ha ^eHmuH, b 6paHHbix o6i-aBneHuax u gpyrux $opMax caMO^pe3eHTa^nn. C geTCTBa $opMupyroTca u STunecKue opuemupbi, u uBeTOBbie npegnoHTeHua, u T.n. HeyguBuTenbHo, hto Ha ceu 6a3e co BpeMeHeM BbipacraroT TaKue o6mecTBeHHbie ^eHoMeHbi, KaK ceKcu3M u reHgepHaa nonuTKoppeKTHo cTb.
1 HccnegoBaHue BtmonHeHo npu noggep^Ke rpaHTa Poccuhckoto HayHHoro c^oHga (npoeKT N° 16-18-02005).
362
Slavisticna revija, letnik 67/2019, st. 2, april-junij
,3,a®e TaKoe noHaTue, KaK cnacrbe, 0Ka3biBaeTca reHgepu30BaHHbiM. noucK b pyc-cKoa3braHofi cucTeMe Yandex gaeT 63 mah pe3yjbTaroB Ha 3anpoc wencme cHacmbe (KpoMe ^eTKa c HaynHbiM Ha3BaHueM cnaru^ufljyM, ecTb KuHo^ujbM «^eHCKoe cnacTbe», ogHouMeHHaa ^CTpagHaa necHa, «hjh^h^ih KoMnjeKc b .eHuHipagcKofi oö^acTH, ^nbifi cafiT, peajuTu-npoeKT u t. g.). Ta ®e noucKoBaa cucreMa Ha 3anpoc MywcKoe cHacmbe gaeT T0JbK0 16 mah pe3yjbTaroB, b neTbipe pa3a MeHbme (b noga-B^aro^eM öo^bmuHCTBe ^T0 HapogHoe Ha3BaHue ^eTKa aHTypuyM).
Ba^HHM cpegcTBoM «My^cKoro» u «^eHcKoro» ocBoeHua Mupa aBjaeTca a3biK. ^aBHo 3aMeneHo u onucaHo cBoeo6pa3ue MacKyjuHHoro u ^eMHHHHHoro BapuaHToB («reHgepjeKT0B») pyccKofi penu: oho KacaeTca ynorpe6jeHua ^M0^u0HaflbH0 0Kpa-meHHon jieKcuKu, cpaBHeHufi, apxau3MoB, 3B$eMu3M0B, guMuHyTuBoB, uHBepcuu u gp. (cm.: 3eMcKaa, KurafiropogcKaa, Po3aHoBa 1993; Be3poroB 2002; EpeMuH 2006 u gp.).
TeHgepHbie npecynno3uuuu npocje^uBaroTca u b pacnpegejeHuu $opM rjiarojbHoro nu^. Bo3mo®ho, ohu orpa^aroT ncuxonoranecKu pa3JHHHoe oTHomeHue My^^uH u ^eH^uH k TaKHM oyöuHHbiM cBoncTBaM curyaquu, KaK «aKquoHajbHocTb» uju «cTuXuHHocTb»:
Bygb My^^HHofi hjh ^eH^uHofi. HuKorga ^eH^HHa He cKa^eT - cnoMa^a (KpoMe Horra) hjh pa3ÖH^a (KpoMe TapejKu), Bcerga 6ygeT - c^oMa^ocb uju pa3ÖH^ocb - caMo. My^-^uHa, HanpoTuB, u^eT npu^uHbi cboux Heygaq b ce6e. (A. 3a6aB^uK. ^to no-HacToa^eMy goporo)
-33mk, no-cBoeMy npejoMjaa Guo^oruHecKue, KyjbrypHbie u ncuxonoranecKue npoÖjeMH noja, goöaBjaeT k hum cbou cao^hoctu. KpoMe ucTopuHecKu motubu-poBaHHHx Ha3BaHufi My^cKoro u ^eHcKoro poga, o6o3HaHaromux ^uBbie cymecraa, Kareropua poga oxBarbiBaeT u cj0Ba c npegMeraofi uju oTBjeneHHofi ceMamuKofi. Hau6ojee ®e oneBugHa TaKaa BHyTpua3biKoBaa c^e^u$uKa y cjob cpegHero poga. ^T0T pog - ncuxo^orunecKu caMbifi «cjaöbifi», noToMy hto 3a hum HeT HuKaKoro 6uo-jorunecKoro «$0Ha», HuKaKofi geHoTaruBHofi noggep^Ku (HopMaH 2018: 236-237).
OHTOnoruHecKyro c^e^H$HKy KaTeropuu poga jerKo noKa3aTb Ha MaTepuaje pyccKoro a3bma. 3gecb, b nacTHocru, npegcraBjeHbi Tarne ucKjroneHua, KaK cyme-cTBuTejbHbie, Boo6^e He uMero^ue poga ^to cj0Ba, ynorpe6jaromueca T0JbK0 bo MHo^ecTBeHHoM nucne: ohku, noMou), HecKjoHaeMbie cymecTBuTenbHbie (eucKu, xunöu), uMeHa, u3MeHuBmue cboh pog ($unbM, canamopuu), cj0Ba, K0fle6nromueca b poge uju uMero^ue pogoBbie BapuaHTbi (mytyenb - my^nn, KOMnoueum - KOMnonen-ma). HaK0He^ 6bicTpo nporpeccupyromuM nogKjaccoM b pyccKoM a3bme aBjaroTca cy^ecTBuTejbHHe oö^ero poga, o6o3Hanaro^ue KaK My^nuH, TaK u ®eH^uH (nepnxa, dupeKmop). YnoMaHeM 3gecb TaK^e pa3Ho6ofi b o6o3HaneHuu ^ubothhx no nojy: ogHu u3 hux o6pa3yroTca ot ogHoro KopHa, KaK Kosen u Kosa, gpyrue - ot pa3HHx, KaK xyp^a u nemyx. npu 3tom b o6HgeHHofi penu HocuTejb a3HKa npegnonuTaeT mhotum BugoBbiM HauMeHoBaHuaM - pogoBHe (runepoHuMunecKue), Tuna Komm, coöam, u b to ®e BpeMa jerKo gonycKaeT 06pa30BaHue nap Tuna m^p - mmpa, Knon - Knona, maKca - maKC, o6e3b%ua - oöe3bXH u t. n.
Eopnc ro. HopMaH: Pog b H3tiKe vs. reHgep b co3HaHHH (KorHHTHBHtie h co^Ho^CHXoJTO^HHecKHe acnerrii) 363
CaMbin HHTepecHHH b gaHHOM niaHe Bonpoe - ^T0 KaK cooTHoeaTca Me®gy co6oh leKCHHecKoe 3HaneHue eiOBa (3HaHeHue ero ochobh) h rpaMMarunecKoe 3HaneHue poga: ecTb jih Me®gy hhmh BHyTpeHHaa CBa3b? npoumupyeM Ha ^T0T CHeT By30BCKHH yne6HUK:
«rpaMMaTHHecKoe 3HaneHue pogoBbix n0Ka3aTeieH b o5^en ceMaHTHHecKOH CTpyKType ciob Tuna depeenn hih nec KaK 6h «3aHepKHBaeTca», aHHyiupyeTca nog BiuaHueM ceMaHTHKH ochobh. OgHaKO Heib3a CKa3aTb, hto y HeogymeBieHHbix eymecTBUTeib-hhx n0Ka3aTeiu poga b npuHuune He3HaHHMH - mo®ho roBopuTb lumb o BpeMeHHOM «3aHepKUBaHuu» rpaMMarnnecKux 3HaneHUH nog BiuaHueM ochobh» (KaeaTKUH 2001: 524).
noeiegKaa oroBopKa 03HanaeT, hto rpaMMaruHecKHH pog Bee ®e npegcTaBiaeT co6oh noBog gia ucKyecTBeHHOH «reHgeproanuu» 0Kpy®aromen epegb. He eiynan-HO gia pyccKoro HeiOBeKa ynaBmaa Ha noi BuiKa 3HaMeHyeT npuxog ®eHmuHbi, a ynaBmun ho® - bh3ht My®HHHH ^to paenpocTpaHeHHaa npuMeTa). reHgepHaa MeTa-$opu3anna rpaMMarunecKoro poga, no eyTu, 6e3rpaKUHHa. OHa pacnpocrpaHaeTca u Ha reorpa^nnecKue Ha3BaKua, ep.: Boma-Mamymxa uÄMyp-6amwmKa, MocKea (KaK «6a6a») u nemep6yps (KaK «g®eHTibMeH»), Poccun u Rumaü...
B xygo®ecTBeHHon jiuTepaType mo®ho HaHTu Macey npuMepoB aKHMroaquu aBieHun npupogH, apTe^aKTOB hih HyBCTB, npu KOTopoH «noi» ^THx aBieHHH ocMHCiHBaeTca Ha ocHOBaKuu rpaMMaruHecKoro poga ci0Ba-Ha3BaHHa. npuBegeM gBe urna™.
MHorue My3HKaHTH BoenpHHHMaroT CKpunKy KaK iK>6oBHHuy... MHe Ka®eTca, CKpunKa - ®eH^HHa, h OTHomeHua e Hen eeiH He apoTHHecKHe, to qyBCTBeHHbie. (C. CnuBaKOBa. He Beë)
Abtop gHeBHHKa no onpegeieHHKi My®HHHa, TaK ®e KaK eaM gHeBHHK - My®CKoro poga. ^pyroe geio - 3anHCKH. Ohh KOKeTiHBO npaqyT cboh ®eHCKHH pog bo MH0®ecTBeHH0M HHCie. ^HeBHHK - cepbe3eH h öiaropogeH. 3anHCKH - 6ojtjhbh h Heo6a3aTeibHbi. 3anu-ckh - iHHHoe geio, a e gHeBHHKOM B03HHKaroT onpegeieHHbie «OTHomeHHa». (n. BacHH-ckhh. nocMOTpHTe Ha MeHa: TaHHaa HCTopua Hh3h ^baKOHOBOH)
^oöaBHM k ^THM uHTaraM Ha6iK>geHHe Hag CTaBmuM y®e KpbuarbiM BHpa®eHueM «y eoüHbi - He wencKoe nu^». !3to 3ar0i0B0K KHuru 6ei0pyecK0H nueareibHuubi CBeTiaHH AieKCueBHH (ogHOH u3 KHur, 3a KOTopHe OHa noiyHuia Ho6eieBCKyro npeMHM), u oh nogpa3yMeBaeT, hto b MaeeoBOM npegcraBieHuu BOHHa - 3to ®eH-muHa (06 3T0M roBopuT rpaMMaTHHecKHH pog eiOBa). Ha aHTUTe3e «®eHmuHa - He ®eHmuHa» u ocHOBaHa Bca ugea 3araaBna.
B Mu^oioruu xopomo u3BecTHH u gaBHO onueaHH apxeTunuHecKHe npoTUBono-CTaBieKHa Tuna «geHb - HOHb», «oroHb - Boga», «rpoM - MOiHHa», nogTBep®gaeMbie 0^^03H^HeH rpaMMaranecKoro poga (cm., HanpuMep: ByeiaeB 1959: 299-305; .3ko6coh 1987: 37; Thh 1996: 55-61). MH$o^o^THHecKoe C03HaHue jierKO «reHgeproyeT» noHa-Tua, o6iagaromue TaKHMu npu3HaKaMu, KaK «6oibmoe», «euibHoe», «rpy6oe» - 3to yKiagHBaeTca b KOMnieKC «My®CK0CTu»; «MaieHbKoe», «eia6oe», «He®H0e» - 3to
364
Slavisticna revija, letnik 67/2019, st. 2, april-junij
pa6oTaeT Ha ^eHCKHH o6pa3. Ho cTHMynoM, «3arpaBKoH» gna TaKoro ocMbicneHua Hacro aBnaeTca rpaMMarane ckhh pog cymecTBHTenbHoro.
PyccKHH pe^HrHO3HMH $unoco$ Hanana XX BeKa C. .H. OpaHK nucan o cnynaax MeTa^opn3auun (aHHMn3aunn) rpaMMaranecKoro poga He 6e3 capKa3Ma:	«...
yMygpeHHMH $unoco$ oKa3MBaeTca - c o6paTHMM 3HaKoM - Ha ypoBHe Mbicnu gu-Kapa, gna KoToporo BcaKHn npegMeT, o6o3HanaeMbiH cymecTBHTenbHbiM My^cKoro poga, TeM caMMM y^e omymaeTca KaK ogymeBneHHoe cymecrao My^cKoro poga, KaK HeKHH "gyx"» («Henocru^nMoe»).
H, TeM He MeHee, cuTyanuu, b kotopoh rpaMMarHHecKHH pog nopo^gaeT non (a TOHHee, reHgep b co3HaHnn) - ^TO peanbHocTb, c kotopoh uMeeT geno o6mhhhh neno-BeK. npegcTaBHM ce6e MynbT^unbMbi unu geTcKue cneKTaKnu, b kotopmx gencTByroT npegMeTM Bpoge yMMBanbHHKa unu MonanKH - BHemHun Bug u TeM6p ronoca 3thx nepcoHa^en 6ygyT Bceneno onpegenaTbca rpaMMarHHecKHM pogoM Ha3BaHua. no cBugeTenbcTBy P. ^Ko6coHa, «HocnTenn pyccKoro a3biKa, kotopmx npocunu npoBecTu nepcoHH^HKaquM gHen Hegenu, npegcraBnanu noHegenbHHK, btophhk, HeTBepr KaK nun My^cKoro nona, a cpegy, narauny, cy66oTy - KaK nun ^eHcKoro nona, He oTgaBaa ce6e oTneTa b tom, hto TaKon Bbi6op 6bin o6ycnoBneH npuHagne^HocTbro nepBMx Tpex Ha3BaHun k rpaMMarunecKoMy My^cKoMy pogy, a Tpex btopmx - k ^eHcKoMy» (£ko6coh 1985: 366).
B cbohx nonMTKax «reHgeprooBaTb» oKpy^aro^un Mup HenoBeK nogco3HaTenbHo onupaeTca Ha u3BecTHbie eMy $aKTM. Oh 3HaeT, hto Ha3BaHua gepeBbeB oTHocaTca unu k My^cKoMy (dy6, oeH...), unu k ^eHcKoMy (6epe3a, pxóma...) pogy (noHTH He BcTpenaeTca Ha3BaHun gepeBbeB cpegHero poga). Oh TaK^e HHTyHTHBHo o^y^aeT, hto Ha3BaHua nnacTUHHaTMx rpu6oB b 6onbmuHcTBe cBoeM - ^eHcKoro poga (cupoewKa, mcmKa...), a Ha3BaHua ry6naTHx - b ochobhom My^cKoro (6opoeuK, nodocuHoeuK...). B pyccKux amponoMop^Hbix nocnoBunax npegMeTM oTpa^aroT HepTM My^cKoro u ^eHcKoro xapaKTepa, a TaK^e oco6eHHocTu ceKcyanbHon u ceMenHon ®h3hh, cp.: Cmo monopoe - BMecme, a dee npnnKu - epo3b; noMymuaacb eoda c necKoM (o ccope cynpyroB - npuMenaHue B. ^ana); O moM u KyKymKa KyKyem, umo ceoe^o ^He3^a Hem; Tonop 3anaaKaa, ycnumae o cMepmu mwu u t. n.
HeKoTopbie nogTBep^geHua 3thm HeaBHbiM npegcTaBneHuaM mo^ho HanTu u b c$epe ToBapHHx 3HaKoB. BcnoMHHM, hto Korga HocuTenb pyccKoro a3MKa e^e He 6bin H36anoBaH o6unueM uHocTpaHHon 6mtoboh TexHHKH, gna Hero 6binu ecrecTBeHHM cnoBoconeTaHua Bpoge xoaoóuabHux Capamos, nuaecoc Buxpb, cmupaabHan MamuHa BxmKa, b kotopmx ipaMMarHHecKHH pog Ha3BaHua cooTBeTcTBoBan pogy onopHoro cnoBa (xoaoduabHuK, nunecoc, MamuHa). BnponeM, cooTBeTcTBue poga ToBapHo-ro 3HaKa pogy onopHoro cnoBa hocht He^ecTKun, cTaTHcTHHecKHH xapaKTep, h a3MKoBMe npu3HaKH Ha3BaHua, KoHeHHo, He mnu u He ugyT hh b KaKoe cpaBHeHue c noTpe6uTenbcKHMH gocrouHcTBaMH ToBapa - c ero HeHon, gonroBeHHocTbro h
BHemHHM BugoM.
Eopnc ro. HopMaH: Pog b H3tiKe vs. reHgep b co3HaHHH (KorHHTHBHtie h co^Ho^CHXoJTO^HHecKHe acnerrii) 365
HHTepecHo TaK®e, BiuaeT jih CMeHa poga Ha jieKcmecKoe 3HaneHue cymecTBUTeib-Horo. B CBoe BpeMa A. A. noxe6Ha, pa36upaa conuHeHue K. BpyrnaHHa, 3aMenai no noBogy CMeHbi poga b ucxopuu pyccKoro cioBa neóedb: «BMecxe c rpaMMaxunecKUM pogoM H3MeHaK>Tca u B033peHua Ha o6o3HanaeMoe» (noTe6Ha 1968: 483). TaK jih ^T0? Mo®ho jih ^T0 CHUTaTb o6muM npaBuioM? HcxopunecKaa CMeHa H0MHHauun $mbMa (®. p.) Ha $uMbM (m. p.) hih canamopux (®. p.) Ha canamopuu (m. p.) He noBieKia 3a co6oh u3MeHeHUH b geH0xaxuBH0H cxpyKxype 3HaneHua, a lumb conpoB0®gaiacb cxuiucxuHecKHMH nepeoneHKaMu. Korga Ha CMeHy Ha3BaHUM ^MeKmpoHHo-eu^uc-mmenbnax MawuHa (3BM) npumio b pyccK0M a3biKe Ha3BaHue KOMnbwmep, xo 3to oxpa3uio xog xexHunecKoro nporpecca u y3yaiH3anura gaHHoro noHaxua, ho nepe-xoga ox «®eHCKoro» k «My®CK0My» xapaKxepy ycxponcxBa n0ib30Baxeiu, Ka®exca, He omyxuiu.
B ueioM ®e cooxHomeHue leKcnnecKoro 3HaneHua cioBa c ero rpaMMaxunecKUM pogoM g0CTaT0HH0 cio®ho. nepeBognuua M. A. KoinaKHu geiuTca cbohmh Bnenaxie-hhhmh ox aHriuHCKoro a3bma (b K0xopoM poga b npuBbraH0M HaM CMbicie cioBa Hex):
BiU3Kue cepguy hih ®H3HeHH0 Heo6xogHMbie npegMeTbi, KaK, HanpuMep, CKpunKa gia CKpuna^a, TpocTb gia xpoMoro u T.g., b ycTax BiageibueB CTaiu o^eioBe^HBaTbca, npuHUMaa ik>6oh pog. ^ypHaiucT, gia K0Toporo numymaa MamuHKa - He npegMeT, a «He3aMeHUMoe a», CKa®eT o Hen he hih she b 3aBUCHM0CTU ot co6cTBeHHoro noia (Koinamu 1978: 53).
Bo3mo®ho, ®eiaHue roBopamero «noMexuxb» npegMexbi, cocxaBiaromue ero iHHHyro c$epy, npu3HaK0M co6cxBeHHoro noia, - He xaKaa y® pegKaa Bemb. TaK, AHHa AxMaxoBa, no B0cn0MUHaHuaM C0BpeMeHHUK0B, npegnonuxaia ycxapeBmun BapuaHx óomuHKa (®. p.) C0BpeMeHH0My óomunoK (m. p.); 0Ha ®e HacxauBaia Ha BapuaHxe my$m npoxuB myfyem - u axo npu tom, hxo He jra6uia no oxHomeHUM k ce6e cioBa no^mecca. «.3 - noax!» - roBopuia 0Ha. Haßa3biBaHue roBopamuM CBoen reHgepH0H xohkh 3peHua 0Kpy®awmuM npegMexaM M0®ex npHHHMaxb u 0KKa3U0-HaibHHe a3MK0BMe $opMbi, cp.:
Ä xe6a He 6ygy go6uBaxbca h, CKioHaact, 6ygy yKioHaxbca, KaK Ha M0Kp0M jo6obom cxeKie g BOpHHHHXa
(B. naBioBa. nucbMa b cocegHroro KoMHaxy).
Bnepa 6hjh Ha KaxKe, a KopoBa, xo ecxb KopoB. KopoB Ha Jibgy, MeHa ynux CKoib-3uxb Moa 3Be3gyieHKa, Moa CKa30HHaa $urypucxoHKa (H. AHgpeeBa. npaBaa pyKa CMepxu; paccKa3 Begexca ox juna My®quHbi).
Eme npuMep - U3 nonyiapHoro $ujbMa-CKa3KM «BapBapa-Kpaca, gjuHHaa K0ca» (c^HapuH M. ^ynpuHa npu ynacxuu A. Poy). Penb ugex 06 HHBeHxapH3a^HH Me6eiu bo gBopue:
-	nepecHUxajn? flamme numuxe. HauMeHoBaHue npegMexa?
-	TpoHbi.
366
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
-	KoiUHecxBO mxyK?
-	^,Be TpOHbl.
-	OxcxaBUxb. ^x xh, rpaMOxen! «^Be xpoHH»... TpoH MyxcKoro poga.
-	A a xaK noHHMaro, ^pb-6axromKa. ^pcKun xpoH My®CKoro poga, a ^a-p^a - ^eH^HHa.
-	^eH^uHa...
-	Cxaio 6bixb, ^pu^iH xpoH ®eHCKoro poga.
-	Uh^ Xoxa h noieMHHHO, ho lorHHHO. y6egui. TaK h numuxe: xpoH oguH h TpoHa ogHa.
OKKa3H0HaiH3MH deopHUHUXa BMeCTO deopHUK 'CTeKIOOHUCTUTeib', Kopoe BMeCTO Kopoea, mpona BMeCTO mpon CBngeTeibCTByroT o «®hbocth» reHgepHbix npoTUBono-cxaBieHHH B co3HaHHH Hocuxeia a3HKa. rpaMMaxHHecKHH pog OKa3HBaexca ogHUM H3 cpegcxB aHxp0n0M0p$H0H op^aHH3a^HH OKpy^aro^ero Mupa (gpyrue npuMepbi cm.: HopMaH 2006: 168-169).
Mh He BuguM HUHero ygHBHTeibHoro b tom, hto nucaTeib hie xygo®HUK, BXHBaacb b nioxb CBoero nepcoHa®a, HaHUHaex ce6a c hem oxo^gecxBiaxb. «MagaM BoBapu - ^xo a», - roBopui, coriacHO u3BecxHOH lereHge, r. ®io6ep. H3BecxHbi u ciynau (^op® CaHg), Korga nucaxeib 0$H^HaIbH0 npuMepai k ce6e ny^yro reHgepHyw «lUHUHy». BnpoHeM, onHTHoro HUTareia oÔMaHyTb Bpag jih ygacTca. TaK, BiaguMup Ha60K0B yKopai nucaxeibHu^, nbixaBmyroca CKpHXbca 3a My®CKUM uMeHeM: «O MuiocxuBaa rocygapHHa, o rocno®a Cepren Coih^b, KaK lerKO yragaxb, hto uMa aBxopa - nceBgoHUM, hto aBxop - He My®HUHa!» («AgMupaixeHCKaa uria»).
Ba®HO, ogHaKO, hto h o6^ihhhh HeiOBeK CKiOHeH nepeHOCuxb Ha gexaiu ihhhoh c$epH CBoe reHgepHoe «a», cboh «My®CKOH» hie «®eHCKUH» B3riag Ha Mup. KaK ®e roBopa^uH Begex ce6a b yciOBuax, Korga oh o6iagaex oxHOCuxeibHOH CBo6ogon Bbi6opa rpaMMaxuHecKoro poga? HMeexca b Bugy cuxyaana bxophhhoh HOMUHaquu, BCTpenaromaaca, b HacTHOCTu, npu aHa^opunecKon OTCHiKe. Eciu b TeKCTe ynoMUHa-lacb, CKa®eM, pa3pyxa, xo gaiee o Hen MO®ex 6bixb CKa3aHo: cnymn^a eounu. Eciu ®e paHee peHb mia o roioge, xo oh MO®ex noiynuxb onucaxeibHoe HauMeHOBaHue cnymHUK eounu. TaKHM 06pa30M npegMexaM u aBieHuaM npunucbiBaroxca oxHome-Hua, CBOHCTBeHHHe jiK>gaM. 3to MO®eT ôbiTb CTaTyc 6para, MaTepu, goHKu, cnyTHUKa, ciy®aHKH, goi®HUKa, HaciegHu^i u x. g.
^,Ba npuMepa U3 ^y6IH^HCXHHecKHx xeKCxoB.
OguH U3 logoHHUKOB nonpocui MeHa c6eraxb b Mara3UH 3a nanupocaMu. Korga a BepHyica, xo he logKu, he rapMOHu Ha Mecxe He 6hio. <...> To 6hi cepbe3HHH ygap, Begb a lumuica He npocxo HHCxpyMeHxa, a CBoen KopMuiu^i. Kynuxb HOByw rapMOHb u He MeHTai (ra3exa «Tpyg», 20.09.2007).
Eopnc ro. HopMaH: Pog b H3tiKe vs. reHgep b co3HaHHH (KorHHTHBHtie h co^Ho^CHXoJTO^HHecKHe acnerrii) 367
OTcbinKa k cnoBy ^apMOHb p.) 3acraBnaeT roBopamero Bbi6parb onucarenbHoe HanMeHOBaHne KopMun^a. B npoTHBHOM cnynae, npu OTcbinKe k cnoBy uncmpyMenm, 6bino 6bi, OHeBugHO, Bbi6paHO Ha3BaHHe KopMuneif.
.. .HaM CHoBa nbrraroTca BHymHTb, hto rpa6aT u rHo6aT Hac Bpanu u ynuTena..., a He rAH, gonycruM, rge coBceM y® 3a6binu o TopMo3ax, u He nponue cunoBbie uh-CTaH^HH, gaBHO npeBparuBmueca u3 3amuTHuKOB Manoro craga b ero 6e33acreHHuBbix goapoB («Tpyg», 24.07.2008).
noneMy b KOHne nuTara ynoMuHarorca doxpu, a He 6onee nacTbie b pyccKoM a3MKe doxprn? EcTecTBeHHo, TonbKO noToMy, hto paHee mna penb o «3amuTHuKax (m. p.) Manoro craga».
3HanKT, ecTb cmyauHH, b KOTOpbix Bbi6op HOMuHanun - KopMune^ unu KopMm^a, Kpacaee^ unu Kpacae^a, conepnuK unu conepn^a u t. n. - o6ycnoBneH He cBoncraaMu geHOTara, a ucKnronuTeflbHo rpaMMaranecKuM pogoM Toro cnoBa, k KoTopoMy oTcbinaeT ^TO Ha3BaHue. HeKOTOpbie yneHbie b cBa3u c ^TUM ga®e roBopaT o rpaMMaranecKOM poge KaK cnoBou3MeHuTenbHon Kareropuu (MupTOB 1946; EparuHa 1981: 74).
Ecnu peneBoe noBegeHue nenoBeKa xapaKTepu3yeTca 3HanuTenbHoñ cTeneHbro pacKoBaHHocTu, to u bo3mo®hoctu cooTHeceHHa cnoB no pogy pacmuparorca, cp.:
rocygapcTBo, oho He gypa (t. e. He gypaK. To®e HeBepHo, ho KaK cKa3aTb - He gypo, hto nu?), oho y Hac npuBbiKno, hto c HacrauKa Hago gpaTb, uHane o6HarneeT (A. CnanoBcKHH. CuHgpoM ®eHuKca).
HM6onMTHMn MaTepuan garor TaK®e pyccKne 3aragKu, MeTa^opunecraa npupo-ga KOTOpbix OTcbinaeT HocuTena a3bma k rpaMMaraHecKOMy pogy KnroweBoro cnoBa. CpaBHuM gBe 3aragKn: Cudum óee^a e meMH^e, a Koca - na yn^e u Cudum ded, e cmo my6 odem, Kmo ezopasóeeaem, mom cnesbi nponueaem. noneMy 3gecb MopKoBb «mu^pyeTca» KaK geBuna, a nyK - KaK geg (a He Hao6opoT)? OTBeT acen rpaMMaru-necKHH pog cymecTBuTenbHoro-geHoTara npegonpegenaeT Bbi6op MeTa^opunecKon HoMuHanuu.
mo®ho npegnono^uTb, hto b MaccoBoM a3bmoBoM co3HaHuu rpaMMarunecKoe 3HaneHue poga BocnpuHuMaeTca KaK cocTaBHaa nacrb neKcunecKoro 3HaneHna cnoBa unu, bo BcaKoM cnynae, KaK HenTO TecHo c hum cBa3aHHoe. npoBepuTb ^Ty runoTe3y mo®ho uMeHHo b tok curyanun, Korga roBopa^nn o6nagaeT onpegeneHHon cBo6ogon b Bbi6ope HOMUHa^uu - b cuTya^uu BTopuHHoro HauMeHoBaHua. 3gecb MeTa$opu3a^ua rpaMMaranecKoro poga npuo6peTaeT cucreMHbiñ xapaKTep.
MarepuanoM gna Ha6nrogeHun nocny^ar HaM b gaHHoM cnynae $aKTbi pyccKoa-3braHoro yronoBHoro ®aproHa. B «CnoBape TropeMHO-narepHO-6naraoro ®aproHa» (CTHE® 1992) ecTb ugeorpa^HHecKaa nacrb, b KOTopon Ka®goMy nonaTuro «6nar-hok» c^epbi npuBogHTca b cooTBeTcTBue pag ®aproHHMx HoMuHanun. OgHa u3 caMMx Ba^HMx TeM 3gecb - ^TO HauMeHoBaHua, cBa3aHHMe c ceKcyanbHon ®u3Hbro.
368
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
HanpuMep, gja o6o3HaHeHua noHaraa penis b pyccK0M ®aproHe cymecTByroT bto-puHHbie Ha3BaHua annapam, 6anda, 6anyH, óanan, 6onm, eatfmn, eeKcenb, eenmurn, ^eHepamop, enda, uncmpyMenm, kmuk u t. g. .flga o6o3HaHeHua vulva - HauMeH0BaHua sumapa, dpa3HunKa, uMnepun, Kacca, KoponeK, KocmnHKa, Komnema, KyHKa, noxaHKa, MoxHamKa, Monanm u t. g. .nro6onbTH0 cooTHomeHue ^Tux o6pa3Hbix HauMeH0BaHun (no cyTu CBoen 3B$eMu3M0B) no rpaMMarnne CK0My pogy. EcTecTBeHHo, 6uojoraHe-CKun npu3HaK My^HuHbi o6o3HanaeTca, KaK npaBujo, cymecTBuTejbHbiM My^CKoro poga. TaKux cjob TyT 0Ka3aj0Cb 56 b npoTuBonocTaBjeHuu Ha3BaHuaM ®eHCKoro poga (kotophx Bcero 22). Cpegu ®aproHHbix o6o3HaHeHun ®eHCKoro n0J0B0r0 op-raHa, Hao6opoT, nogaBjaromee 60JbmuHCTB0 - cymecTBuTejbHbie ®eHCKoro poga: 42 npoTuB 14 cj0B My^CKoro poga. (npu 3tom nogcneTbi He ynuTbiBaju eguHuHHbix cymecTBuTejbHHx cpegHero poga uju rpaMMaTunecKu HeacHbix Ha3BaHun Tuna xaMu uju mMy.) !3to c0BepmeHH0 3aK0H0MepH0: cumboj 6uojornHecKoro noja, npucyT-CTByromun b Hej0BenecK0M co3HaHuu, ecTecTBeHHo KoppejupyeT c rpaMMarunecRKM pogoM BTopnHHHx HauMeHoBaHun.
npaBga, c yneTOM npuBegeHHbix Bbime KojuHecTBeHHbix cooTHomeHun mo^ho CKa3aTb, hto crporon, 0gH03HaHH0n CBa3u TyT HeT. BcnoMHuB npuBegeHHyro BHme ^uTaTy, corjiacuMca c TeM, hto jieKcunecKoe 3HaneHue nogaBjaeT, «3aHepKuBaeT» 3gecb rpaMMaTunecKoe. OgHaKo 3aMeTuM, hto cymecTByroT ncuxojoruHecKue npegnonreHua uju, Hao6opoT, CMymeHua, K0T0pbie Heo^ugaHHo npoaBjaroTca b KaKux-To oco6bix curyanuax. TaK, no CBugeTejbCTBy geB0HKu 12-13 jeT, npoxogamen b mKoje Kypc 6oTaHuKK, en Memajo 3anoMHuTb Ha3BaHua nacren nBeTKa - munuHKa u necmuK - to 06cT0aTejbCTB0, hto ux ipaMMamHecKun pog npoTuBopenuj 6uojornHecKon cnen-u^uKanuu (munuHKa - My^CKon opraH, necmuK - ^eHCKun).
HeK0T0pHM 06pa30M cxogHaa curyanua npegcTaBjeHa b cjegyromen juTeparyp-Hon nuTaTe:
OTen Ha3HBaj $aMujuu, HanaB nepenucjaTb c XpymeBa. K Bugy Bo^ga-My^nuHH MajeHbKaa geB0HKa, oneBugHo, y^e npuBHKja 3a CBoro KpoxoTHyro k T0My BpeMeHu ®K3Hb. BcTpeTuBmunca b rajepee Ha pacage ^eHCKun o6pa3 geB0HKy noneMy-To CMyTuj. H 0Ha cnpocuja:
- nana, a ©yp^Ba TO^e BO^gb? (A. Py6uH0B. HnruMHaa ®u3Hb Mockbh).
Mm BuguM, hto Me^gy 6u0J0^HHecKHM n0j0M u rpaMMarnnecKuM pogoM cyme-CTByeT He T0jbK0 npaMaa CBa3b (3aKjronaromaaca b tom, hto noj u3HanajbH0 «motu-BupyeT» pog), ho u o6parHaa, npoaBjaromaaca b crpeMjeHuu nejoBeKa pacmupuTb o6ieM gaHHoro cooTBeTCTBua. A nocpegHuK0M b nepepacnpegejeHuu 0TH0meHun Me^gy n0j0M u pogoM 0Ka3HBaeTca ncuxo^oranecKaa Kareropua reHgepa.
BHyTpeHHaa np0TuB0peHuB0CTb poga, He0gH0p0gH0CTb ero 0CH0BaHun cjy^KT npegnocbiAKon gja MH0r006pa3H0H a3biK0B0H urpbi c gaHHon rpaMMaTunecKon Kareropuen. reHgepHaa onno3unua, npejoMjaacb b a3biK0Bbix ^opMax, CTaH0BuTca ycj0BH0n, 0TH0cuTejbH0n. roBopamun u cjymaromun MoryT gojro 6ajaHcupoBarb Ha gaHHon rpaHu. npegnocHjKaMu k TaKuM peneBHM gencTBuaM MoryT 6HTb u
Eopnc ro. HopMaH: Pog b H3tiKe vs. reHgep b co3HaHHH (KorHHTHBHtie h co^Ho^CHXoJTO^HHecKHe acnerrii) 369
^eMHHHCTCKaa ugeonorua, u ^enaHue cKpbiTb (unu, Hao6opoT, TOHHee o6o3HaHHTb) non cymecTBa, o kotopom ugeT peHb, u ^CTeTHHecKaa cBepx3agana, u npocro-Hanpo-cto crpeMneHue k peneTBopnecTBy. BHyTpna3biKOBbiMH npegnocbinKaMH b pyccKoM a3bme MoryT cnnrarbca TaK^e He3aKpbrrocTb u Hecrporaa onepneHHocTb nogKnacca cymecTBHTe^bHHx o6mero poga u pa3nuHHbie bo3mo®hocth ero cornacoBaHua c npunararenbHbiMH u rnaronaMH.
B paMKax onncaHHMx aBneHun, 6anaHCHpyM^Hx Ha rpaHH a3biK0B0n HopMbi, peanu3yMTca cnegyro^ue TeHgeH^HH:
a)	k perynaproanuu Bbipa^eHna onno3^HH 6uonoruHecKHx nonoB - KaK Heno-BeKa, TaK u npegcraBHTenen ^HBOTHoro Mupa;
6) k ncuxonoranecKOMy «paH^upoBaHuro» Tpex rpaMMaruneckhx pogoB: oho CKnagbiBaeTCfl H3 a3biK0B0n MapKHpoBaHHocTH ^eHCKoro poga, ncuxonorane-ckoh 3HaHHMocTH My^cKoro poga, yHHHH^HTenbHon xapaKTepucTHKH cpeg-Hero poga;
b)	k ycuneHHM «cn0B0H3MeHHTenbH0n» cocTaßnaromen poga b cnynaax btophh-
HOH, MeTa^opHHeCKoH HOMHHa^HH;
r) k npoaBneHHM a3bmoBoro «KpearuBa», t. e. OTHocuTenbHon cBo6ogbi hoch-Tena a3biKa b ncnonb3oBaHHH $opM poga. nocnegHee, b HacrHocTH, KacaeTca pacmupeHua b pyccKoM a3bme Kpyra cymecTBHTenbHbix o6mero poga u oco-6eHHocren ux cornacoBaHua c npunararenbHbiMH, MecTOHMeHuaMu u rnaro-naMH.
Bce ^TO no3BonaeT roBopameMy u cnymaro^eMy BecTH MHoroo6pa3Hyro KOMMy-HHKaTHBHyM urpy, b KOTopon Kareropua poga, KpoMe BbmonHeHua co6cTBeHHo rpaM-MaTHHecKux o6a3aHHocTen, peanu3yeT cboh 6orarbin nparMarHHecKHn ^OTeH^Han.
^HTEPATYPA
B. EE3PoroB, 2002: reHgep, a3biK, naMaTb: pa3Mbimnaa Hag pocchhckhmh aBToÖHorpa^HaMH XX BeKa. Gender-Forschung in der Slawistik. Ed. J. van Leeuwen-Turnovcova et al. Wiener Slawistischer Almanach. Sonderband 55. Wien. 311-19. [V Bezrogov, 2002: Gender, jazyk, pamjat': razmysljaja nad rossijskimi avtobiografijami XX veka. Gender-Forschung in der Slawistik. Ed. J. van Leeuwen-Turnovcova et al. Wiener Slawistischer Almanach. Sonderband 55. Wien. 311-19.] A. A. Epathha, 1981: Ha6nK>geHua Hag Kareropuen poga b pyccKOM a3bme. Bonpocu R3UK03nanuR 5. 68-78.
370
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
[A. A. Bragina, 1981: Nabljudenija nad kategoriej roda v russkom jazyke. Voprosy
jazykoznanija 5. 68-78.] O H. EYCTAEB, 1959: HcTopnnecKaa rpaMMaruKa. MocKBa: y^negrro. [F. I. Buslaev, 1959: Istoričeskaja grammatika. Moskva: Učpedgiz.] -3. H. THH, 1996: npoóneMu no^muKu ^paMMamu^ecKux Kame^opuü. CaHKT-neTep6ypr:
AKageMHHecKHH npoeKT. [Ja. I. Gin, 1996: Problemy poetiki grammatičeskih kategorij. Sankt-Peterburg:
Akademičeskij proekt.] O. H. EPEMHH, 2006: rendepnue acneKmu ceManmuKUH3UKoeux edun^ coepeMeHHo^o pyccKozo H3WKa (nurneucmunecKue, co^uono^u^ecKue u ncuxonoemecKue naónmdenun). Ka^yra: Hgare^bcTBo KTny HM. K. ^. ^omoBCKoro. [F. N. Eremin, 2006: Gendernye aspekty semantiki jazykovyh edinic sovremennogo russkogo jazyka (lingvističeskie, sociologičeskie i psihologičeskie nabljudenija). Kaluga: Izdatel'stvo KGPU im. K. E. Ciolkovskogo.] E. A. 3eMCKAA, M. B. KHTAHrOPOflCKAfl, H. H. P03AH0BA, 1993: Oco6eHHOCTH My^CKOK h ^eHCKOH penH. PyccKUü H3UK e ezo fyyB^uoHupoeaHUu. KoMMynuKamueno-npazMammecKuü acneKm. Peg. E. A. 3eMCKaa, H. fflMe^eB. MocKBa: HayKa. 90-136.
[E. A. Zemskaja, M. V Kitajgorodskaja, N. N. Rozanova, 1993: Osobennosti mužskoj i ženskoj reči. Russkijjazyk v ego funkcionirovanii. Kommunikativno-pragmatičeskij aspekt. Red. E. A. Zemskaja, D. N. Šmelev. Moskva: Nauka. 90-136.] H. H. Kacatkhh (peg.), 2001: PyccKUü m3uk. MocKBa: ACADEMIA. [L. L. Kasatkin (red.), 2001: Russkij jazyk. Moskva: ACADEMIA.] M. A. KonnAKHH, 1978: flpywecKue ecmpenu c amnuücKUM r3ukom. HeHUHrpag. [M. A. Kolpakči, 1978: Družeskie vstreči s anglijskim jazykom. Leningrad.] A. B. MupTOB, 1946: Pogon3MeHaeMbie cymecTBHTe^bHbie Substantiva adjectiva.
PyccKUü %3biK e MKone 1. 16-9. [A. V. Mirtov, 1946: Rodoizmenjaemye suščestvitel'nye Substantiva adjectiva. Russkij
jazyk v škole 1. 16-9.] E. ID. Hopmah, 2006: HnHrBoncnxo^ornHecKne acneKTbi rpaMMarnHecKon KaTeropnn
poga. Russian Linguistics. 153-74. [B. Ju. Norman, 2006: Lingvopsihologičeskie aspekty grammatičeskoj kategorii roda.
Russian Linguistics. 153-74.] E. D. Hopmah, 2018: ^pa^Mamu^ecKUü nomen^cwpyccKoüMeKcuKU u ^paMMamuKU.
EKarepHH6ypr-MocKBa: Ka6nHeTHbiH yneHbin. [B. Ju. Norman, 2018: Pragmatičeskij potencial russkoj leksiki i grammatiki.
Ekaterinburg-Moskva: Kabinetnyj učenyj.] A. A. noTEEHa, 1968: H.3 3anucoK no pyccKoü z_paMMamuKe. T. III. MocKBa: npocBe^eHue. [A. A. Potebnja, 1968: Izzapisokpo russkojgrammatike. T. III. Moskva: Prosveščenie.] CTHE^, 1992: Cnoeapb mmpeMno-Maeepno-ÓMamnozo wapzona (peneeou u zpafymecKUü nopmpem coeemcKoü mrnpbMbi). ABTopbi-cocTaBHTenn: C. Ea^gaeB u gp. MocKBa: Kpaa Mockbm. [STLBŽ, 1992: Slovar' tjuremno-lagerno-blatnogo žargona (rečevoj i grafičeskijportret sovetskoj tjur'my). Avtory-sostaviteli: D. S. Baldaev i dr. Moskva: Kraja Moskvy.]
Eopnc ro. HopMaH: Pog b H3tiKe vs. reHgep b co3HaHHH (KorHHTHBHtie h co^Ho^CHXoJTO^HHecKHe acnerrii) 371
P. .Rkoecoh, 1985: O jHHrBncTHHecKHx acneKTax nepeBoga. B kh.: P. .Rkoöcoh.
M3ÖpaHHue paöomu. MocKBa: nporpecc. 361-68. [R. Jakobson, 1985: O lingvisticeskih aspektah perevoda. V kn.: R. Jakobson. Izbrannye
raboty. Moskva: Progress. 361-68.] P. ^koecoh, 1987: OcHOBa cpaBHHTejbHoro c^aBaHCKoro jiHTeparypoBegeHHa. B kh.:
P. ^koöcoh. Paöomu no no^muKe. MocKBa: nporpecc. 23-79. [R. Jakobson, 1987: Osnova sravnitel'nogo slavjanskogo literaturovedenija. V kn.: R. Jakobson. Rabotypo poètike. Moskva: Progress. 23-79.]
POVZETEK
Biološki, psihološki in slovnični spol (rusko: non : reHgep : pog) med seboj sodelujejo na zapleten način. Človek teži k temu, da prenaša svoje spolne stereotipe na obkrožajoči ga svet. V jezikovnih oblikah se spolno nasprotje prelamlja in postaja pogojno, relativno. To se posebno kaže takrat, ko govorec lahko do določene mere izbira slovnični spol, namreč pri sekundarnem poimenovanju. V članku se navaja veliko zgledov anaforičnega nanašanja, folklornih ugank in žargonskih poimenovanj. Opisani so tudi pogoji in vzroki, ki omogočajo govorcu in poslušalcu komunikacijsko igro, v kateri kategorija spola izpolnjuje svojo slovnično nalogo, razvija pa tudi bogat pragmatični potencial.
372	Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
UDK 81'27:811.163.6'366.52
Helena Dobrovoljc
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša helena.dobrovoljc@zrc-sazu.si
Marko Stabej
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani marko.stabej@ff.uni-lj.si
JEZIKOVNE IZBIRE V SLOVENSKIH SMERNICAH ZA SPOLNO OBČUTLJIVO RABO JEZIKA
Prispevek obravnava nabor najbolj občutljivih načel v jezikovni rabi, ki jih morata uporabnik in uporabnica slovenščine razrešiti, če se želita sporazumevati v skladu z spolno občutljivo rabo jezika (dalje SORJ) in s tem povezanimi smernicami OZN in EU. Izhajali bomo iz sedmih dokumentov, ki so za slovenščino nastajali med 1995-2018 in ugotovili, kateri položaji se ponavljajo in jih zato ne moremo prezreti kot »markerjev« SORJ.
Ključne besede: spol, spolno občutljiva raba jezika - SORJ, neseksistični jezik, ženske oblike
The present article addresses a set of highly specific language principles with which Slovenian users must engage if they wish to communicate in gender-inclusive language and according to U.N. and EU guidelines. The principles are derived from seven documents that were created for the Slovenian language in the period 1995-2018. On the basis of these documents, we determine which principles recur and should therefore be recognized as "markers" of gender-inclusive language.
Keywords: gender inclusive language, non-sexist language, feminine forms
Uvod
S pojmom smernice za spolno občutljivo1 rabo jezika (dalje SORJ) označujemo nabor napotkov, pripravljenih v različnih delovnih skupinah oz. okoljih, ki nas odvračajo od jezikovnih izbir, s katerimi utrjujemo stereotipne predstave o spolnih vlogah v družbi. Za slovenščino kot spolski jezik (ang. gender language, Corbett 1991) je bilo doslej pripravljenih sedem smernic: začelo se je z individualnimi pobudami posameznih raziskovalcev in raziskovalk rabe jezika, ki so jih spodbudila mednarodna gibanja in pozivi, nadaljevalo pa z razmeroma uradnimi smernicami različnih ustanov Evropske unije (dalje EU) in Republike Slovenije.
Pregled smernic se osredinja na jezikovne strategije, ki jih smernice narekujejo, na iskanje skupnih točk ubesedenih prizadevanj za uveljavljanje enakosti med spoloma,
1 V slovenskem prostoru uporabljamo tudi izraz spolno vključujoča raba jezika.
374
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
razkriva pa tudi spremembe v naravi dokumentov, ki se od leta 1995, odkar jih lahko spremljamo, odmikajo od zgolj aktivistične zamisli in zahteve, temveč so že odraz realne prakse, ki kaže na spreminjanje kulturnih in jezikovnih vzorcev v skupnosti, najbrž tudi pod vplivom družbenih sprememb in povečane senzibilnosti za vprašanja spola in diskriminacije.
1 Pregled smernic
1.1 Igor Ž. Žagar in Mirjam MilharčičHladnik: Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika (1995)
Prve smernice SORJ za slovenščino sta po zgledu priporočil za uveljavitev neseksis-tičnega jezika pri Unescu2 (1987) in Svetu Evrope3 (1990) leta 1995 pripravila Žagar in Milharčič Hladnik.4 Smernice avtorja opredelita kot prispevek k »dejanski enakopravni obravnavi žensk in moških, pač v skladu z njihovimi sposobnostmi in izkušnjami, ne pa s pripadnostjo spolu« (1996: 2). Predlagata uveljavitev svojih napotkov (raba ženske oblike ob moški, raba nevtralnih oblik, raba zaimkov) v »upravno-administrativnih dokumentih, javnosti namenjenih besedilih ter vzgojno-izobraževalnem procesu«, a šele po presoji ekspertne skupine strokovnjakov, ki bi morala presoditi, katere jezikovne navade so odraz »ustaljenih norm in tradicionalnih kulturnih vzorcev« (1996: 2), katere pa dejanski jezikovnosistemski obrazci.
Smernice je mogoče danes umestiti med prva preizpraševanja in hkrati ozaveščanja slovenske javnosti o diskriminatorni rabi jezika na različnih pojavnih ravneh (Po tej dieti vam bo žena lahko pripravila primerne obroke, str. 11), ki so sprožile tudi prvo obsežnejšo javno razpravo.
1.2 Neseksistična raba jezika v Evropskem parlamentu (2008) - SEP
Druge smernice za slovenščino (Neseksistična raba jezika v Evropskem parlamentu; dalje SEP 2008) so nastale pod okriljem Evropskega parlamenta. Generalni sekretar EP R0mer (2007-2009) jih je na pot pospremil z željo, da bi jih uporabljali v vseh delovnih jezikih in v vseh objavah in pisnih sporočilih parlamenta, ob tem pa je opozoril na uradno stališče EP, da je »čim manj seksistična raba jezika« odločitev te ustanove, katere namen je vplivati na družbena »stališča, vedenje in zaznavanje« (str. 1). Prvo poglavje Težave, kijih ima večina jezikov poudarja različnost jezikov v EP (»neseksistične rabe jezika [se] ne da na enak način uveljaviti v vseh jezikih«, str. 3), v poglavju Posebne smernice za slovenski jezik pa se prizadevanja po SORJ distancirajo od zakonodajnih besedil, saj naj bi v slednjih uporabili zgolj nedvoumne oblike in se izogibali »avantgardnim rešitvam« (str. 4). Ob SEP opozarjamo, da smernice odražajo previdno zavedanje, da je v večjezični ustanovi, kot je EP, uveljavljanje enotnih načel
2	Resolucija Unesca 24/C 14. 1 1987.
3	Ministrski odbor Sveta Evrope: Priporočilo št. R (90) 4 Ministrskega odbora državam članicam o odpravi seksizma v jeziku z dne 21. februarja 1990. Na spletu.
4	V pričujočem prispevku se sklicujemo na objavo v zborniku Spol: ž (1996).
Helena Dobrovoljc, Marko Stabej: Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika 375
SORJ mogoče zgolj na načelni ravni, saj je odprava seksistične rabe jezika dejansko boj s trdovratnimi jezikovnimi vzorci, ki se med jeziki lahko zelo razlikujejo.
1.3	Smernice Komisije za ženske v znanosti (2010)
Predlog z naslovom Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika (dalje Šribar 2010) je nastal v Komisiji za ženske v znanosti pod okriljem Direktorata za znanost Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS. Kljub temu da so smernice - ob uvodni načelni ugotovitvi, da se neseksistična raba jezika prepogosto označuje kot »nepotrebno obremenjevanje jezikovnega izražanja« in da so napisane v želji po »razgradnji spolne hierarhije« - označene kot »delo v nastajanju«, po letu 2010 ni bilo objavljene nobene nadgradnje ali spremembe objave iz leta 2010. Te smernice v večji meri kot prejšnje ob sočasni rabi ženskih in moških oblik priporočajo spolno nevtralno rabo jezika, ob tem iščejo inovativne nevtralne oblike (glagolnike, skupne samostalnike), s čimer se oddaljujejo od uveljavljenih izraznih načinov in vzpostavljajo nenavadne skladenjske položaje.
1.4	Nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo
Deloma spolno občutljivo rabo jezika usmerjajo tudi Nomotehnične smernice Službe vlade Republike Slovenije za zakonodajo (dalje NS),5 in sicer na področju izdelave pravnih predpisov. Prva izdaja NS (2004) vsebuje krajše poglavje Raba ženskega in moškega spola za označevanje oseb v predpisih (str. 62-64). Govori o »generični rabi moškega spola s posplošenim pomenom« in dodaja, da se »z generičnim pomenom včasih uporablja celo samo ženski spol, ker moška oblika slovnično sploh ni možna« (kot primer je navedena beseda stranka). NS sicer ugotavljajo, »da je namen in pomen predpisov določiti abstraktno in splošno ureditev in da pri tem uporaba enega ali drugega spola oziroma zgledovanje po spolu ne ustvarja nikakršne pravne ali vsebinske razlike, razen v primerih, kadar je to zaradi vsebine izrecno posebej potrebno in hoteno. Kljub temu kopičenje (večinsko) moških oznak spola v predpisih z 'visečimi', delno pa tudi z izraženimi pomisleki in ugovori, češ da taka raba zbuja vtis, kot da so ženske pri normiranju v predpisih spregledane, vodi do večje uporabe označevanja oseb v obeh spolih v pravnih predpisih.« Nadalje NS ugotavljajo nejasnosti v zvezi z določilom (tedanjega) 115. člena Poslovnika Državnega zbora.6 NS celo svarijo, da lahko »prevelika zagnanost pri uporabi pravila [te]ga sprevrže v nasprotje«.
Tretja izdaja NS (2018) poglavje z enakim naslovom za nekaj odstavkov razširi (str. 88-90), opusti poimenovanje (in pojmovanje) »generičnosti« moškega spola in ga nadomesti z oznako »posplošena uporaba moškega spola«. Manj previdno, z manj
5	Prva izdaja 2004, druga 2008 in tretja 2018, vse izdal Uradni list Republike Slovenije (na spletu je dosegljiva zadnja izdaja).
6	5. odstavek navedenega 115. člena se glasi: »V besedilu členov se morata smiselno uporabiti ženski in moški spol v tistih prvih členih oziroma poglavjih predloga zakona, ki določajo temeljne subjekte predloga zakona, z navedbo, da se v nadaljnjem besedilu uporabi naslavljanje v moškem spolu.«
376
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
dvoma o upravičenosti, obravnava obvezno vzporedno rabo obeh spolov pri določitvi temeljnih subjektov posameznega zakona, še vedno pa svari pred preveliko zagnanostjo. Po vsem tem lahko sklepamo, da je deset let prakse kljub začetnim težavam in pomislekom prineslo neko ustaljenost prakse začetnega navajanja subjektov zakona v obeh spolih.
1.5	Gender-neutral language in the European Parliament (2018) - SEP2
Druga izdaja parlamentarnih smernic (dalje SEP2 2018) za slovenščino še ni dostopna, zato bo predmet primerjave le splošnojezikovni del. Tu smernice prikazujejo načela za uveljavitev SORJ v različnih jezikovnih skupinah glede na slovnično izraženost spola. Precejšen korak naprej glede na dosedanje smernice je poudarjanje najprej tipološke raznolikosti jezikov. Novo je tudi demokratično spoštovanje individualnih želja predvsem poslank parlamenta, kako jih nasloviti (2018: 7-8), kar se verjetno povezuje z dejstvom, da nekatere (evropske) države SORJ ne uveljavljajo.7
Predstavljeni sta dve strategiji za tipološko različne jezike (izvzete so estonščina, finščina in madžarščina), in sicer: (1) Splošni trend (v danščini, angleščini in švedšči-ni), v katerih so samostalniki večinoma spolno nevtralni, spol pa razlikujejo le osebni zaimki, je nevtralizacija: zmanjševanje števila izrazov, specifičnih za spol (namesto policeman or policewoman > police officer). (2) V spolskih jezikih oz. jezikih s slovničnim spolom (kot so nemški, romanski in slovanski) so samostalniki in večina osebnih zaimkov spolsko določeni. SORJ se v teh jezikih uresničuje s feminizacijo - uporabo ženskih ustreznic moškim ali uporabo obeh izrazov (2018: 5-6).
1.6	Vključujoče komuniciranje v GSS (2018) - SSEU
V letu 2018 so bile pod pokroviteljstvom Sveta Evropske unije v Bruslju oblikovane smernice Vključujoče komuniciranje v GSS (dalje SSEU 2018), ki so bile vsebinsko specializirane za posamezne jezike in razširjene na področje različnih manjšinskih družbenih skupin (ne zgolj na problem neuravnoteženosti spola, temveč tudi na osebe z oviranostmi, slepoto ali slabovidnostjo, epilepsijo, avtizmom, z motnjo v duševnem razvoju in gibalno ovirane osebe). Namen dokumenta je »pomagati govorkam in govorcem slovenščine, da ne bi (nenamerno) uporabljali diskriminatornega jezika« (str. 5) v različnih vrstah besedil, pri tem pa se - tako kot v SEP -, distancirajo od zakonodajnih besedil EU.
Pri oblikovanju so izhajali iz trenutne prakse v organih Sveta in iz dotedanjih slovenskih priporočil. Inovativna prvina teh smernic je odvračanje od jezikovnih vzorcev, šal, komplimentov ipd., ki utrjujejo stereotipne predstave na osnovi »spola, starosti, oviranosti, etnične pripadnosti, verskih ali drugih prepričanj ter spolne identitete ali
7 Npr. v Rusiji (Derganc 2017) in v Srbiji (Bajič 2012); slednji ugotavlja, da ima na uveljavljanje SORJ močan vpliv uradno stališče države, izraženo v jezikovnopolitičnih ukrepih.
Helena Dobrovoljc, Marko Stabej: Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika 377
spolne usmerjenosti« (SSEU 2018: 11),8 v večji meri kot dotedanje smernice pa posegajo po nevtralnih oblikah (oseba, vodja).
1.7 Smernice za spolno občutljivo rabo jezika (2018)
Na pobudo slovenskega prevajalskega oddelka Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije in Sektorja za enake možnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS se je spomladi 2017 oblikovala neformalna delovna skupina posameznic in posameznikov iz slovenske jezikoslovne in prevajalske stroke. V tej skupini so nastale Smernice za spolno občutljivo rabo jezika (dalje SSEM 2018), ki prinašajo najzajetnejši nabor jezikovnih priporočil, »ki izhajajo iz že obstoječih jezikovnih sredstev in načel« in opozarjajo »na primere, za katere se v jezikovni praksi še niso izoblikovale zadovoljive rešitve« (str. 4).
Novost so prevajalske strategije, ki se nanašajo na različnost jezikov: »Namero po uporabi spolno nevtralnega ali spolno občutljivega jezika v izvirniku moramo v prevodu izraziti na načine, ki so lastni ciljnemu jeziku« (str. 21).
2 Obravnava generičnosti moških oblik in splošni napotki glede SORJ v slovenskih smernicah
Slovenščina se tipološko umešča med t. i. spolske jezike (Corbett 1991), v katerih je slovnični spol (moški ali srednji ali ženski) dominantna lastnost samostalnika, ki je ne moremo spreminjati in ki vpliva na skladenjska razmerja v stavku. Slovnično ženski samostalniki se nanašajo večinoma na ženske,9 slovnično moški samostalniki pa imajo širši leksikalni in referenčni potencial, saj se npr. samostalnik doktor lahko nanaša na (a) moške, (b) v množini na skupine ljudi, katerih spol ni znan ali nepomemben v kontekstu, ali celo (c) na ženske, s čimer se izraža t. i. »generična moška« uporaba (Hellinger, Bußmann 2001: 10). Pri slovenskih samostalnikih je mogoče opazovati precejšnjo skladnost med spolskim slovničnim razredom in njegovo leksikalno specifikacijo, kljub temu pa lahko trdimo, da se motivacija za generično moško rabo (zgoraj navedena pod c) nanaša na družbeni spol, tj. na stereotipne predpostavke o tem, katere so ustrezne socialne vloge za ženske in moške, vključno s pričakovanji o tem, kdo je značilen ali tipičen predstavnik neke družbene vloge ali skupine (npr. kirurg ali medicinska sestra) (n. d.).
Vsem predstavljenim smernicam za slovenščino so skupne ugotovitve, da se sek-sistična jezikovna praksa udejanja v obrazcih, ki so jih družbe oblikovale skozi dolgo zgodovino partiarhalnosti, zato je treba pot od seksistične k čim manj seksistični in nato še neseksistični rabi jezika dojemati kot proces, ki se odvija z našim sodelovanjem. Druga skupna lastnost smernic je problematiziranje apriorne generičnosti moškega spola, neodvisno od besedilnih oz. diskurzivnih položajev, kar sovpada z ugotovitvami
8 Npr. izjave: Ta je pa res blondinka!; Si moški ali nisi?!; Kljub svoji starosti obvlada tehnološki napredek. (SSEU 2018: 11).
9 Izjeme so vidne zlasti v frazeoloških zvezah, npr. Kuhar na pikniku je deklica za vse.
378
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
j ezikoslovj a (Kranj c in Ožbot 2013: 234), da se poj movanj e nezaznamovanosti moškega spola v j eziku spreminj a in da tradicionalno razumevanje generičnosti ni več vsesplošno sprejeto, niti ni bilo nikoli dosledno izpeljano (Žagar in Milharčič 1996), saj se npr. ni uveljavilo za poklice, tradicionalno »rezervirane za ženske« (sobarica, čistilka, blagajničarka), in tudi ne obratno - za poklice, ki so jih nekdaj opravljali le moški. Še pred nekaj desetletji so jezikoslovci ob ugotovitvah sistemske pravilnosti ženskih tvorjenk, npr. pri poklicih s pomočjo obrazila -ica, opažali sistematično pomensko asimetrijo (Schulz 1975; Derganc 2017). Gre za pojav, ko tvorjenke tipa ministrica ali županja v nasprotju z moškimi minister ali župan zvenijo ironično in posmehljivo, zato je njihova raba stilno označena in v nevtralnih okoliščinah tudi nesprejemljiva (Skubic 1973: 130),10 kar je posredno zagotovo povezano z odsotnostjo konkretnih nosilk vidnih družbenih funkcij v preteklih obdobjih. To nas utrjuje v prepričanju, da je nevtralnost (ali zaznamovanost) posameznih ženskih oblik zato mogoče raziskovati šele v družbeni situaciji, ki izkazuje tudi poklicno stopnjo družbene enakosti, tj. udej-stvovanje oseb obeh spolov v nekdaj spolsko specializiranih poklicih. Formalno se je na Slovenskem to zgodilo po letu 1997, ko je z objavo v Uradnem listu11 začela veljati nova Standardna klasifikacija poklicev, ki dosledno uvaja ženske in moške oblike za vse poklice in tako vzpostavlja pogoje za ustrezno vzporedno kvalificiranje leksike.
Odraz zakoreninjenega pojmovanja nevtralnosti moškega spola in težav pri uveljavljanju drugačnih razmišljanj je tudi opis splošne zadrege različnih jezikov v Evropskem parlamentu (SEP 2008), ki opozarjajo na konkretne besedilne težave pri odmikanju od slovničnih konvencij, pri tem izpostavljajo prepričanje, da moški spol deluje inkluziv-no, ženski pa ekskluzivno (str. 5). Te smernice omejujejo SORJ zgolj na posebne tipe besedil in besedilne položaje (npr. na nagovore, str. 9), v praktičnem delu brošure pa se celo zavzemajo za moško generičnost pri navajanju funkcij, npr. »Kadar govorimo o funkciji na splošno, uporabljamo ustaljeno moško obliko« (Poslanec opravlja svojo funkcijo do začetka prve seje Parlamenta po volitvah), če pa nazivu oz. funkciji sledi ime, svetujejo, da se tudi ta prilagodi biološkemu spolu osebe (generalna sekretarka Lisa Mayer) (str. 9). Tudi v drugi izdaji teh smernic (SEP2) se odločitev, ali žensko, ki nečemu/nekomu predseduje, nagovoriti z gospa predsednica ali gospa predsednik, prepušča želji nagovorjene osebe (2018: 7). Podobno zadržane so tudi smernice Komisije za ženske v znanosti (Šribar 2010), ki so v istem obdobju nastajale v slovenskem jezikovnem prostoru, in rabo ženskih oblik dosledno uveljavljajo le pri poklicnih nazivih, torej v položajih, pri katerih je bilo dvospolsko izražanje uveljavljeno že dotlej.
Šele oba novejša dokumenta - smernice SEU in SEM (2018) - sta pri enakovrednem kodiranju spolskih oblik naprednejša, saj že izhajata iz primerov, ki jih prinaša dejanska
10	»Za sistem je tvorba samostalnikov ženskega spola pri poklicih s pomočjo obrazila -ica pravilna: učitelj/učiteljica, zdravnik/zdravnica. Torej je pravilna tudi tvorba minister/ministrica, in vendar zveni oblika v ženskem spolu zaradi dvojnega pomena ironično. Za ženski pol v paru župan/županja ima SSKJ dosti gradiva, največkrat v zvezi mati županja velikokrat, zlasti pri Milčinskem, zveni dobrodušno posmehljivo, a brez ironije« (Skubic, 1973: 130).
11	Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev, Uradni list RS, št. 28/1997 z dne 22. 5. 1997.
Helena Dobrovoljc, Marko Stabej: Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika 379
jezikovna praksa, zato lahko opozarjata tudi na skladenjske posledice tovrstnih sprememb (npr. ujemanje samostalnika s pridevnikom in glagolom po bližini, uveljavljanje SORJ zgolj v samostalniških zvezah) in predlagata zavestno rabo vzorcev, ki SORJ vzpostavljajo, pri čemer je treba upoštevati razlike med različnimi besedilnimi zvrstmi (administrativna besedila, pravna besedila, znanstvena besedila .) in diskurzivnimi položaji (nagovor, ogovor).
3 Nabor jezikovnih dilem, povezanih z uveljavitvijo SORJ v slovenščini
Pri izbiri izraznih načinov, s katerimi bi presegli omejitve slovenščine pri uveljavljanju neseksističnega jezika, različne smernice prinašajo več predlogov. Pričujoči prispevek obravnava smernice kot vir za pripravo nabora najbolj nevralgičnih mest v jezikovni rabi, ki jih moramo razrešiti, če se želimo sporazumevati v skladu s priporočili za uveljavitev univerzalnih človeških pravic. Gre za nabor desetih področij, ki jih je mogoče izluščiti iz dosedanjih smernic za SORJ v slovenščini:
(1)	priredno zložena zveza samostalnika moškega in ženskega spola z vezniki in, ali in oziroma v vlogi osebka, če gre za množinskega naslovnika (študentke in študenti; študentke ali študenti; študenti ali študentke, študenti ali študentke);
(2)	uveljavljanje ujemanja elementov priredno sestavljene samostalniške zveze z glagolom in pridevnikom po bližini;
(3)	skladenjske prilagoditve povedi (namesto študenti in študentke ... raje osebe, ki študirajo ...);
(4)	raba spolno nezaznamovanih izrazov (oseba, vodja, stranka, osebnost);
(5)	raba spolno nezaznamovanih oblik - glagolniki (arhivarjenje) in raba skupnih samostalnikov v osebkovi vlogi (študentarija, študentstvo);
(6)	tvorba še neuveljavljenih ženskih (miselka/mislica) in moških oblik (prostitut);
(7)	izražanje svojine ženskih oseb in oblika priimka (Kobilčine slike nasproti slike Ivane Kobilca; Kovač - Kovačeva);
(8)	vikanje (spoštovani) in polvikanje (spoštovana) pri naslavljanju;
(9)	krajšanje in raba posebnih ločil kot inovativnih nesistematiziranih načinov izražanja (podčrtaj in poševnica);
(10) besedilni vidik: uvajanje pojasnil v oklepaju ali podčrtnih opomb.
Zaradi prostorske omejitve bodo v prispevku predstavljene le metode, ki so bile v posameznih smernicah najpogosteje predlagane (1-6).
3.1 Priredno zložena samostalniška besedna zveza in ujemanje ter skladenjske prilagoditve
Med prvimi predlogi za uveljavljanje SORJ je enakovredno navajanje samostalnikov ženskega spola ob moških (Dijak oz. dijakinja ima med šolanjem pravico prestopiti v drugo šolo, Žagar in Milharčič 1996). Ta v slovenščini povzroča težave pri ujemanju z
380
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
glagolom, če je glagolska oblika sestavljena, saj slovenščina dopušča različno ujemanje (Toporišič 2000: 599):
-	ujemanje glagola s prvo sestavino osebka (Dijak oz. dijakinja je imel...);
-	ujemanje glagola z drugo (= bližjo) sestavino osebka (Dijak oz. dijakinja je imela ...);
-	ujemanje glagola z obema sestavinama osebka (Dijak oz. dijakinja sta imela ... ).12
V smernicah SEM (2018: 8) je zato izrecno izpostavljeno, da so pri SORJ »ključni predvsem samostalniki, s katerimi so poimenovane glavne osebe, ki jih besedilo obravnava ali jim je namenjeno«, za pridevnike in glagole pa je predlagano in tudi v rabi že ugotovljeno ujemanje po bližini (SSEU 2018: 8). Slednje je aktualno zlasti pri disjunktivno povezanih prirednih samostalniških zvezah,13 tj. zvezah z veznikoma ali in oziroma, ki jih priporočajo za naslovnike z neznano spolsko sestavo, npr. Uspešna kandidatka ali kandidat bo predstavil ... in Uspešen kandidat ali kandidatka bo predstavila ... (SSEM 2018: 8). Šribar (2010) v teh primerih svetuje tudi skladenjsko preoblikovanje: namesto Tina, Maja in Švrk so šli na sprehod priporoča poved Tina in Maja sta šli na sprehod, s sabo sta vzeli Švrka, ki pa pomensko ni enakovredna oz. spreminja razmerja med udeleženci povedi.
Poleg skladenjskih zadreg pri vzporednem navajanju moških in ženskih oblik se pojavlja tudi težava pri več zaporednih poimenovanjih, ki so lahko samostalniške besedne zveze z ujemalnim ali neujemalnim prilastkom, zaradi česar postane obojespolna redakcija moteče daljša in obremeni besedilo, na kar opozarjajo tudi smernice SEM (str. 18).
3.1.1 Več smernic omenja tudi druge skladenjske prilagoditve, ob katerih se izognemo zapletenemu ujemanju in prirednemu povezovanju moških in ženskih samostalnikov. Ti prispevajo k zgoščenosti sloga: namesto Predavanje je namenjeno seznanjanju gasilcev in gasilk z novim ... uporabimo Predavanje je namenjeno seznanjanju z novim ..., torej izpustimo samostalnik. Prilagoditve so odvisne od besedilne zvrsti, v smernicah SEM (2018: 19) in SEU (2018: 8) je opozorjeno, da npr. v navodilih najpogosteje uporabimo velelnik oz. drugo glagolsko osebo: namesto Študent ali študentka naj odda vlogo najkasneje do konca meseca uporabimo Vlogo oddajte najkasneje do konca meseca. V SSEM (2018: 20) je tudi opozorjeno, da kopičenje samostalnikov, ki označujejo ženske in moške osebe, lahko oteži razumevanje besedila, zato predlagajo uveljavitev SORJ le pri glavnih osebah ali le »pri neposrednih nagovorih ter na vidnejših mestih besedila, na primer v uvodu in zaključku ter v uokvirjenih ali drugače poudarjenih odlomkih« (2018: 20).
3.2 Raba spolno nezaznamovanih oblik
Raba spolno nezaznamovanih oblik (oseba, človek) se deloma zgleduje po angleščini, v kateri se hotenje po uveljavljanju ženskih oblik ob moških (chairman > chairwoman)
12	Če je osebkov več ali če so povezani z vezalnimi vezniki, je možnosti še več.
13	Corbett (1991: 279) je ženske glagolske oblike evidentiral le v pozicijah ujemanja s samostalniki ženskega spola, sicer pa je v teh pozicijah prevladujoč moški spol, vendar so bile upoštevane zveze z veznikom in.
Helena Dobrovoljc, Marko Stabej: Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika 381
danes umika težnji po spolno nevtralnih besedah (chairperson) (Hellinger 2001: 109-110). Slovenščina ima malo izrazov, ki jih je mogoče uporabljati za oba spola. V smernicah je najpogosteje omenjena oseba, zvrstijo pa se še vodja, stranka, priča (SSEU 2018: 7), osebnost, človek, starši, žrtev (SSEM 2018: 8).
3.2.1	Med strategijami v tem okviru so tudi skladenjsko razširjena poimenovanja s spolno nevtralnim jedrom: namesto nosilec oz. nosilka pravice zapišemo oseba, ki je nosilka pravice (Žagar in Milharčič: 1996). V smernicah SEU (str. 8) pa je predlagano skladenjsko preoblikovanje zveze z desnim prilastkom (status uradnika/uradnice) v zvezo z levim prilastkom (uradniški status).
3.2.2	V vlogi spolno nezaznamovanih samostalnikov v slovenščini nastopajo lahko tudi skupni in izglagolski samostalniki. Tako je samostalnik, ki označuje skupnost, priporočen v več smernicah (sodstvo namesto sodniki; osebje namesto zaposleni in zaposlene), manj navadni pa so predlogi Komisije za ženske v znanosti (Šribar 2010), saj predlaga rabo manj formalnih, pogovornih (študentarija), ter bolj formalnih (delavstvo) izglagolskih samostalnikov. Med slednjimi omenja tudi rabo glagolnika (Arhivarjenje je s historične perspektive pomembno opravilo namesto S historične perspektive opravljajo arhivarji pomembno opravilo), če je mogoče povedi prilagoditi tako, da natančnejše poročanje o vršilcih dejanja ne osiromaši pomena besedila.
3.3 Tvorba še neuveljavljenih ženskih (in moških) oblik
V slovenščini se v skladu s SORJ tako kot v drugih spolskih jezikih zaznava femini-zacija imenskega fonda, ki se besedotvorno uresničuje z izpeljavo (doktor - doktorica, filmofil - filmofilka). Precej zadreg pri tvorbi ženskih samostalnikov v slovenščini je razrešila Standardna klasifikacija poklicev (1997), obstajajo pa tudi samostalniki, ki ne označujejo poklicne specializacije in za katere je težko uveljaviti žensko obliko, npr. piska, mislica/miselka, kupka, peška (SEM 2018: 9), zato so te v smernicah posebej izpostavljene. Zlasti samostalniki, ki označujejo nosilce lastnosti in ne vršilce dejanja in niso stilno nevtralni, temveč ekspresivni, lahko povzročajo več dvomov, zato se pogosto odločamo po analogiji: po zgledu že uslovarjenega para zvitež - zvitica (SP 2001), tvorimo lahko tudiplemenitež-plemenitnica. V teh primerih pogosto prihaja do pomenske asimetrije, ki jo Schulz (1975) prikazuje na angleških primerih (major 'major, nosilec vojaške funkcije' - majorette 'mažoretka'), v smernicah izrecno ne opozarjajo na tovrstna razhajanja. V sodobni slovenščini so nesomernosti opazne zlasti na prestižnih funkcijah (tajnik 'administrativni delavec; visok funkcionar' - tajnica 'administrativna delavka') (SSKJ; Dobrovoljc 2017) oz. v okoljih, v katerih je moški spol opazno višje cenjen. Pri nekaterih poimenovanjih je asimetrija presežena z odločitvijo za nov izraz, ki je pogosto prevzet, npr. poslovni sekretar - poslovna sekretarka.
3.3.1 Čeprav SORJ zahteva spolno uravnoteženje izražanja, se v smernicah izrecno ne izpostavlja težavnosti tvorbe moških parov k ženskim samostalnikom (samohranilka - samohranilec). Težave se pojavijo, ko moški samostalnik nima obrazila (prostitutka -prostitut) ali potrebujemo zanj nadomestno osnovo (medicinska sestra - medicinski tehnik; babica - ?).
382
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
4 Sklep
Predstavljene smernice kažejo, da je uveljavljanje SORJ proces, ki se je na Slovenskem začel z aktivističnimi pobudami, nadaljeval pa z uradnimi smernicami in se tako institucionaliziral. Pri tem ne moremo prezreti, da so pobude za pripravo smernic prihajale praviloma s strani mednarodnih ustanov (Unesco, Svet Evrope, EU), deloma tudi na pobudo družboslovne stroke, in da je bila glavnina jezikoslovne javnosti ob oblikovanju in presojanju smernic ter načel zadržana in neodzivna.
Novejše smernice iz leta 2018 izkazujejo predloge, ki izhajajo iz zavedanja posebnosti slovenščine kot spolskega jezika, hkrati pa spoštujejo izrazne sposobnosti in prožnost slovenščine. Ne gre zgolj za deklarativne smernice, temveč za razreševanje konkretnih skladenjskih, besedilnih, besedotvornih in pragmatičnih zadreg, ki nastajajo ob upoštevanju spolno občutljive rabe jezika.
Današnja jezikovna praksa namreč kaže, da moška generičnost, ki je zlasti v pred-pisovalnem jezikoslovju pogosto utemeljevana z zdravorazumskostjo (Pullman 2004: 10) in sistemskim funkcionalizmom, ni več samoumevna in primerna za vse besedilne položaje. Zato je med nalogami družbeno orientiranega jezikoslovja predvsem to, da tovrstne premike v vsakokratni jezikovni praksi zazna in razišče ter opiše kot družbeno in jezikovno danost konkretnega obdobja, pri tem pa se zaveda dinamike in spremenljivosti jezikovnih praks in jezikovnih stališč.
Viri in literatura
Nikola Bajic, 2012: Spolno (ne)občutljiva raba jezika v Srbiji in Sloveniji v teoriji in praksi. Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. A. Bjelčevič. Ljubljana (SSJLK 48). 124-28. Tudi na spletu.
Greville Corbett, 2001: Gender. Cambridge: Cambridge University Press.
Aleksandra Derganc, 2017: Poimenovanja za ženske nosilke poklicev in položajev v slovenščini in ruščini. Jezikoslovni zapiski 23/2. 125-30. Tudi na spletu.
Helena Dobrovoljc, 2017: Ime poklica v ženskem spolu - tajnik VI. v vzgoji in izobraževanju. Jezikovna svetovalnica. Na spletu.
Gender-neutral language in the European Parliament. 2018. (SEP2) Na spletu.
Marlis Hellinger, 2001: English - Gender in a global language. Gender Across Languages: The linguistic representation of women and men. I. del. Ur. M. Hellinger, H. Bußmann. John Benjamins Publishing Company. Amsterdam - Philadelphia. 105-14.
Marlis Hellinger, Hadumod Bussmann, 2001: Gender across languages. The linguistic representation of women and men. Gender across languages: The linguistic representation of women and men. I. del. Ur. M. Hellinger, H. Bußmann. John Benjamins Publishing Company. Amsterdam - Philadelphia. 1-25.
Helena Dobrovoljc, Marko Stabej: Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika 383
Simona Kranjc, Martina Ožbot, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbenafunkcijskostjezika: (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 32). 233-39.
Neseksistična raba jezika v Evropskem parlamentu, 2008. (SEP) Na spletu.
Nomotehnične smernice Službe vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Na spletu.
Geoffrey K. Pullum, 2004: Ideology, Power, and Linguistic Theory. Modern Language Association.
Muriel R. Schulz, 1975: The semantic derogation of woman. Language and sex: Difference and dominance. Ur. B. Thorne, N. Henley. Rowley. MA: Newbury House. 64-75.
Mitja Skubic, 1973: Norma in sistem. Jezik in slovstvo. 128-32.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014: 2. izdaja. Na spletu.
Slovenski pravopis, 2001. Na spletu.
Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. 2018. SSEM. Ur. M. Šauperl, J. Jeram. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Renata Šribar, 2010: Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ljubljana: Komisija za ženske v znanosti. Na spletu.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Vključujoče komuniciranje v Generalnem sekretariatu Sveta, 2018. SSEU. Na spletu.
Igor Ž. Žagar in Mirjam Milharčič Hladnik, 1996: Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. Spol: Ž. Ur. L. Bogovič, Z. Skušek. Ljubljana: KUD France Prešeren, Institutum Studiorum Humanitatis. 163-77.
Summary
Typologically, Slovenian is classified by Corbett (1991) as a gendered language in which grammatical gender is the dominant property of the noun. This property cannot be changed and, furthermore, has a bearing on the syntactic relations in the sentence. Slovenian feminine nouns tend to be female-specific, while masculine nouns have broader lexical and referential potential, since they can refer to men, women, or individuals of unidentified gender.
In observing the application of the gender-neutral use of Slovenian, we decided to review the guidelines for the use of gender-sensitive language (GSL) proposed to date. We found that all of the guidelines commonly problematize the generic nature of the masculine gender, which is in line with findings that the notion of "male generics" (male gender being generic) is changing, and that the traditional understanding of its generic character is no longer universally accepted, nor has it ever been consistently implemented. In the second phase, we analyzed existing language guidelines, thus identifying a set of language problems with which the gender-sensitive user of language should engage:
(1)	coordinate phrases in the subject role consisting of a masculine and a feminine noun with the conjunctions and and or and referring to a plural agent (e.g., študentke in študenti; študentke ali študenti; študenti ali študentke, študenti ali študentke);
(2)	agreement of the elements of such a phrase with the adjacent verb and adjective;
384
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
(3)	syntactic adjustments to the sentence (such as replacing študenti in študentke with osebe, ki študirajo ...);
(4)	the use of gender-neutral lexical items in Slovenian (oseba, vodja, stranka, osebnost);
(5)	the use of gender-neutral forms, such as gerunds (arhivarjenje) and collective agent nouns (študentarija, študentstvo);
(6)	the formation of new feminine (miselka/mislica) and masculine (striptizet) forms;
(7)	expressing possession through possessive forms of proper nouns referring to women or through surname forms (Kobilčine slike vs. slike Ivane Kobilca);
(8)	forms of address: using the plural form when formally addressing people (spoštovani) and a singular form when semi-formally addressing a woman (spoštovana);
(9)	abbreviating and using special punctuation as innovative non-systemic modes (underscore and slash signs);
(10)	the textual aspect: giving explanations in brackets or explanatory footnotes.
The article concludes that the principles presented and also evident in practice suggest that a priori "male generics," especially in prescriptive linguistics, which is often based on common sense and systemic functionalism, is no longer self-evident and suitable for all textual situations.
WUDK 81'27'366.52:811.163.6'366.52
Tina Lengar Verovnik
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša tina.verovnik@fdv.uni-lj.si
Monika Kalin Golob
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani monika.kalin-golob@fdv.uni-lj.si
SPOL MED DRUŽBO, JEZIKOVNO RABO IN PREDPISOM
Slovenščina se uvršča med jezike, ki imajo zaradi sistemske kategorije spola in morfemske kompleksnosti njenega izražanja pri prizadevanjih za spolno pravičnost v družbi središčno vlogo. V preteklem letu so prizadevanja za spolno pravičnejše izražanje doživela dva vrhova: ob rabi podčrtaja kot pisnega signala za spolno nebinarnost oziroma mnogoterost ter ob odločitvi za izmenično rabo moškega in ženskega slovničnega spola kot generičnega v pravilnikih dveh ljubljanskih fakultet. V senci drugega je vprašanje podčrtaja doživelo premalo razprave; v prispevku zato s pomočjo postavk teorije jezikovnega menedžmenta, ki jih predstavljamo tudi ob primerih iz slovenske standardizacijske prakse, osvetljujemo nekatere dodatne vidike (morebitne) implementacije podčrtaja v rabo.
Ključne besede: jezik in spol; spolno pravični jezik; jezikovni menedžment; podčrtaj
Due to its systemic category of gender and morphemic complexity of its expression, Slovenian can be considered a language that plays a central role in promoting gender fairness. During the past year, efforts for gender-fair expression have resulted in two achievements: the use of underscore as a written sign for non-binary or multiple gender, and the decision of two Ljubljana faculties to alternate between the use of masculine and feminine as generic gender in their statutes. Overshadowed by the second event, the question of underscore failed to receive enough public exposure and debate. The article aims to shed some light on additional aspects of (eventual) implementation of underscore based on the theory of language management, which is presented in examples from Slovenian standardization practice.
Keywords: language and gender; gender fair language; language management; underscore
Uvod
V pristopih k raziskovanju jezika in spola se je po letu 1990 (še opazneje pa v novem tisočletju) - sprva v drugih vedah, nato tudi v sociolingvistiki in širšem jezikoslovju - dogodil premik od binarne moško-ženske paradigme k razumevanju spola kot raznolike, nebinarne kategorije. Kot v preglednem prispevku ugotavlja Deborah Cameron (2005), so raziskovalci raznolikost najprej zaznali znotraj binarnega sistema, ko so začeli ugotavljati, da se skozi jezik vzpostavljajo različni 'moški' in 'ženske' ter da se 'moškost' in 'ženskost' pogosto prekrivata. Spol naenkrat ni bil več dojet kot
386
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
binarna kategorija niti kot nekaj stalnega, nespremenljivega, temveč kot nekaj, kar se (lahko) vzpostavlja tudi oziroma šele na performativni ravni.1 Seveda ti premiki niso izvirali v teoretskih inovacijah znotraj posameznih ved, temveč v dejanskih družbenih in kulturnih spremembah.
Že ob t. i. drugem valu feminizma je postalo jasno, da je (ne)središčnost jezika v prizadevanjih za družbeno-politično enakopravnost žensk odvisna tudi od tega, ali jezik ima sistemsko kategorijo spola ter kakšna je v konkretnem jeziku povezava med tako slovnično kategorijo in zunajjezikovnim spolom.2 V okviru prizadevanj za spolno pravično (angl. gender-fair) jezikovno rabo se glede na različne tipe jezikov oblikujejo različne strategije: bodisi nevtralizacija (tj. raba spolno nevtralnih namesto moških oblik), feminizacija (tj. uvedba ženske oblike ob moški) ali kombinacija obojega; pri jezikih, ki kategorije spola ne poznajo, pa navadno ni potrebe po posebnih prilagoditvah (Sczesny idr. 2016). Tovrstne razlike med jeziki izpostavljata tudi Simona Kranjc in Martina Ožbot (2013: 234), ki poleg pomembnosti oblikoslovne narave jezika pri vprašanjih spolno občutljive rabe opozarjata še, da se jeziki razlikujejo tudi »glede na razpoložljiva sredstva eksplicitnega označevanja spola ter na obveznost oz. izbirnost njihove rabe«.
1 Spol in družba
Poseg v jezikovno rabo, in sicer s stališča spolno pravičnega jezika, je bila tudi odločitev senata Fakultete za družbene vede (FDV),3 da se v fakultetnih pravilnikih izmenjaje uporabljata moški in ženski slovnični spol. Odločitev je izhajala iz podpore odločitvi senata Filozofske fakultete (FF) ter iz želje zmanjšati spolne stereotipe in diskriminacijo.
V uvodu splošnih pravnih aktov se običajno navaja dikcija, da se v besedilu uporabljena moška oblika uporablja za oz. nanaša na oba spola. Ob uporabi uvodne določbe »v pravilniku uporabljen za ženski slovnični spol (študentka, učiteljica itn.) se nanaša na kateri koli spol« je treba v celotnem besedilu pravilnika za subjekte pravnega urejanja uporabiti žensko spolno obliko. Nobenega posebnega razloga ni, da bi bila tovrstna rešitev za pripadnike moškega spola kaj bolj nerazumljiva, kot je za pripadnice ženskega spola sedanja praksa. Vsekakor pa uporaba tovrstne rešitve izmenjaje, torej v enakem obsegu kot uporaba dosedanje prakse, npr. za vsak drugi splošni pravni akt, predstavlja spolno manj diskriminatorno prakso kot dosedanja raba. Praksa se uporablja za
1	To za slovenski prostor potrjujeta npr. Branislava Vičar in Boris Kern (2017: 228), ki navajata, da transspolne osebe, ki so sodelovale v njuni raziskavi, »pojmujejo jezik kot enega najpomembnejših vidikov prepoznavanja, sprejemanja in potrjevanja identitet«.
2	Suzanne Romaine (1997) meni, da je ravno to razlog za razlike med francoskim feminizmom, ki je v središče postavljal zahteve po jezikovni reformi, in anglosaksonskim feminizmom, ki se je razvijal v druge smeri.
3	Senat FDV je 4. 6. 2018 ostro obsodil sovražni govor, ki ga je sprožil sklep Senata FF o spolno občutljivi rabi jezika v internih pravilih Filozofske fakultete, in sprejel sklep, da se primerljiva praksa priporoči tudi za pravne akte FDV, tako da se bo v uvodnem delu teh besedil izmenjaje zapisovala ena od naslednjih dikcij: »V pravilniku uporabljen ženski slovnični spol (študentka, učiteljica itn.) se nanaša na kateri koli spol.« ali »V pravilniku uporabljen moški slovnični spol (študent, učitelj itn.) se nanaša na kateri koli spol.«
Tina Lengar Verovnik, Monika Kalin Golob: Spol med družbo, jezikovno rabo in predpisom
387
naslovljence in naslovljenke posamezne določbe (profesorica, asistentka, študentka ...), ne pa za vse druge in nasploh.
Sklep senata je torej treba razumeti kot eno od možnosti minimalne higiene spolno občutljive rabe jezika 21. stoletja v pravnem aktu, znotraj katerega živi kot dogovor, v konkretnih primerih pa seveda poimenovanja referirajo na dejanski spol dejanske osebe. Rešitev je ena od možnih rešitev: za pravno besedilo dosti bolj enostavna kot dvojne oblike s poševnicami in podčrtaji, pri katerih smo lahko le delno dosledni zaradi slovenščine kot izrazito obrazilnega jezika. Šlo je za simbolno gesto, očitno zelo pomembno in nujno, ker je povzročila toliko odzivov, žal tudi izjemno ekstremnih.4
Presenetljivo in zaskrbljujoče je, da se je velik del jezikoslovne stroke in javnosti na relativno nedolžno spremembo, ki je nastala na pobudo tistih, ki opozarjajo na seksističnost jezika, odzval tako burno in z zavračanjem. To kaže, da je stanje veliko slabše, kot smo mislili. Slabše na področju dojemanja enakosti, kot tudi jezikoslovja, za katerega se zdi, da v pomembnem delu ni dovolj vpeto v aktualne znanstvene premisleke.
2 Spol in izrazna raven jezika
Ob razpravi, ki je sledila rabi ženske slovnične oblike kot generične v pravilnikih omenjenih fakultet, pa je žal povsem zamrla razprava o rabi podčrtaja kot pisnega signala za spolno nebinarnost. Na obrobju ideološkega jedra problema je ta razprava namreč odprla tudi pomembno temo razmerja med jezikovno rabo posameznikov, družbenih skupin in splošnejše javnosti ter jezikoslovjem, natančneje, njegovo standardizacijsko vlogo. Tudi zaradi pravkar potekajoče prenove pravopisnih pravil5 je treba vprašanje rabe podčrtaja osvetliti z nekaterih vidikov, ki vsaj v povezavi s pravopisjem pri nas še niso bili izpostavljeni.
Sebba (2012) piše, da je bilo proučevanje sociolingvističnih variacij do 90. let preteklega stoletja vezano zlasti na govorjeni jezik; šele takrat se je pojavilo bolj sistematično proučevanje variacij tudi na ravni (izbire) pisave in pravil zapisovanja. Izbire na izrazni ravni so (kadar ne gre za nenameravane odklone) namreč preveč očitno posledica zavestne odločitve, da bi jih bilo mogoče prezreti - zlasti kadar postanejo ikonične za skupine uporabnikov oziroma za družbene značilnosti, ki se jih tem skupinam pripisuje.6 Pravila zapisovanja so navadno visoko standardizirana in strogo regulirana. Simbolna vrednost odklonov je zato toliko večja, pisna plat jezika - izrazito vidna, fizična podoba jezika - pa prikladno mesto za raznolike ideološke boje in proteste (Sebba 2003: 152).
4	23. 10. 2018 je bila na FF organizirana okrogla miza Jezik in spol. Binarnost odzivov je lepo vidna tudi na posnetku okrogle mize na Youtube.
5	Prenova pravopisnih pravil poteka od leta 2013 pod okriljem Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU (http://pravopisna-komisija.sazu.si).
6	Odsev družbenega na zapisovalni ravni ni pravzaprav nič novega - v slovenskem pravopisu je na primer t. i. socialna velika začetnica pri pisanju izrazov posebnega razmerja in spoštovanja do oseb, s katerimi navezujemo neposredno komunikacijo, z izjemo SP 1962 prisotna že od prvega pravopisa dalje (Dobrovoljc 2004: 154).
388
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Družbeno pomenljive izbire se lahko dogajajo že na ravni pisave (npr. latinica proti cirilici ali arabski pisavi), pogosteje pa na ravni zapisa. Pravila zapisovanja so navadno sicer zasnovana tako, da čim bolj zmanjšajo možnost deviacij, vendar uporabniki najdejo kreativne načine, kako te vpeljati. Novosti morajo biti le dovolj podobne temu, kar velja kot norma, da jih uporabniki sploh prepoznajo kot varianto ali kot alternativo (Sebba 2007: 33). Pomenljivost deviacij pa je odvisna tudi od tipa besedil, v katerih se pojavljajo. Dejstvo je namreč, da vsi tipi besedil niso podvrženi enako strogi presoji in imajo zato različne potenciale za vpliv na (pre)oblikovanje zapisovalnih pravil - med grafiti in knjižno objavo denimo obstaja velika razlika v stopnji jezikovne regulacije in nadzora.
3 Upravljanje z jezikom oz. jezikovni menedžment
Žanri, ki so podvrženi največjemu jezikovnemu nadzoru, so tisti, ki nas v procesu standardizacije tudi najbolj zanimajo. Helena Dobrovoljc in Nataša Jakop (2011: 15) ta proces za aktualno slovensko situacijo opredeljujeta kot »ciklično dejavnost, ki poteka v štirih etapah: (1) ugotavljanje jezikovne rabe, (2) ovrednotenje rabe glede na opisano normo, (3) zapis norme oziroma uvajanje predpisa, (4) preverba uveljavitve predpisa v rabi«. Ob preverjanju obstoječih norm pa se v procesu seveda pojavljajo tudi novi jezikovni pojavi in problemi, potrebni presoje oziroma reševanja. Za ta del standar-dizacijskega procesa se zdi zelo uporaben model, kot ga ponuja teorija upravljanja z jezikom oz. teorija jezikovnega menedžmenta (v nadaljevanju JM), ki sta jo utemeljila Jernudd in Nestupny (1987), razvijali pa še mnogi drugi avtorji (za pregled gl. Sherman 2016). JM namreč postavi jezikovne probleme v sociolingvistični kontekst, pri čemer jih poveže z ustrezajočimi pojavi oz. problemi na ravni sporazumevanja ter na druž-beno-kulturni oz. družbeno-ekonomski ravni.
V izhodiščni utemeljitvi teorije (Jarnudd in Nestupny 1987) avtorja izhajata iz vprašanja, v čigavem imenu se izvaja (celovito) jezikovno načrtovanje in koliko so pri tem nemara oškodovane posamezne družbene skupine. Ugotavljata, da različni jezikovni problemi zahtevajo različne postopke reševanja, vseeno pa lahko JM v grobem opredelimo kot proces, ki zajema naslednje korake: (1) primerjanje jezika v rabi z normami, da zaznamo odklone; (2) ovrednotenje odklonov (izpostavljeni so negativno ovrednoteni); (3) opredelitev potrebnih popravkov ali prilagoditev; (4) proces je zaključen, ko je popravek ali prilagoditev implementirana v rabo. JM lahko zajema vse od posameznega diskurza do sistemskih korekcij; prilagoditve pa so lahko enostavne oz. takojšnje (takoj implementirane v diskurz)7 ali pa organizirane. Tudi organizirane sistemske korekcije izvirajo v posameznih, vendar ponavljajočih se diskurzih in so vanje ponovno usmerjene ob koncu procesa JM. Značilnost organiziranega JM pa je udeležba mnogoterih posameznikov, povezanih v družbene mreže, ter večja eksplici-tnost in usmerjenost postopkov. Jezikovni problemi se pri tem zaznajo in ubesedijo na metajezikovni ravni ter postanejo predmet razprav, v katerih teorije in ideologije
7 Nekvapil (2009: 5) dodaja še možnost, da govorec problema ne reši takoj, ga pa zazna in ga reši kasneje, npr. s pomočjo jezikovnega priročnika ali strokovnjaka.
Tina Lengar Verovnik, Monika Kalin Golob: Spol med družbo, jezikovno rabo in predpisom
389
služijo kot motivacija in sredstvo za legitimacije smeri, v katerih poteka proces JM (Sherman 2016: 194).
V procesu organiziranega JM posamezniki ali skupine opredelijo določene prvine jezikovne rabe in/ali sistema kot jezikovne probleme - gre za jezikoslovno utemeljene zahteve, ki pa navadno sovpadejo z ekonomskimi, družbenimi, političnimi ali kulturnimi interesi govorcev. Nekatere take zahteve pa ne izvirajo iz jezikovne rabe oz. iz obstoječega procesa sporazumevanja, temveč se skupine, ki jih izražajo, sklicujejo na simbolno vlogo ali na potencialni učinek rabe predlagane prvine (gre torej za zahteve, utemeljene na zunajjezikovnih interesih). Če take zahteve po statusu uspejo, je prvina uvrščena v sistem; vendar pa morajo zunajjezikovni interesi najprej dobiti odslikavo v rabi, s čimer nastane jezikovni problem, ki je nato ovrednoten v procesu JM. Nekatere zahteve v procesu organiziranega JM so torej odkrito ideološke, druge se zgodijo z malo ali nič zavedanja o njihovem dejanskem izvoru ali posledicah (Jarnudd in Nestupny 1987).
Nekvapil (2006) v nadgradnji izhodiščne teorije opozarja, da v sodobnosti JM ne poteka le na ravni državnih ustanov, kjer so dejavnosti usmerjene v družbo kot celoto, temveč tudi na ravni različnih družbenih mrež (vse od šol, podjetij do medijev ipd.) in z različnim dosegom. JM mora torej poleg makro družbene ravni upoštevati tudi mikro družbene dimenzije in predvsem dinamiko dialektičnega razmerja med obojim. Kot smo zapisali že zgoraj, namreč organizirani JM vpliva na enostavnega, po drugi strani pa na njem hkrati temelji (čeprav organizirani ni preprosto vsota enostavnih postopkov JM). Idealno bi cikel JM torej potekal v zaporedju mikro > makro > mikro raven, vendar Nekvapil (2009) piše tudi o delnih in fragmentiranih ciklih, ko torej JM zadeva samo dve ali celo samo eno stopnjo tega trifaznega procesa.
3.1 Slovenski primeri
Nekaj takih nepopolnih ciklov najdemo tudi v okviru slovenskega pravopis(j)a. Primer delnega cikla makro > mikro, za katerega je po Nekvapilu značilno, da jezikovni strokovnjaki oblikujejo in tudi implementirajo prilagoditve, ne da bi pri tem izhajali iz dejanskih problemov uporabnikov oziroma sledili premikom v jezikovni praksi, je bila neuspela8 pravopisna reforma v SP 1962, kasneje poimenovana kar »bralec - bravec« (za podrobnosti gl. Dobrovoljc 2004: 232-37). Podobno intervencijo »od zgoraj« predstavlja sprememba pravila pri zapisovanju dvojnih priimkov med izdajama pravopisnih pravil leta 1990 in 1994. V prvi so ti še zapisani s stičnim vezajem (kar je bila tudi norma obeh predhodnih pravopisov), v drugi je uveden nestični vezaj, ki naj bi nakazoval sklonljivost obeh sestavin. Na mikro ravni ta sprememba ni zaživela - še več, v sodobnosti lahko opazujemo opuščanje vmesnega ločila (kar je izdaja iz leta 1994 sicer predvidela kot dvojnico ob nestičnem vezaju).
8 Čeprav tak delni cikel ni nujno neuspešen, pa ga pogosto spremljajo nadaljnji problemi jezikovnih uporabnikov in njihovo upiranje spremembam. To se je zgodilo denimo ob češki (1994) in nemški (1996) reformi pravopisa, ki sta v osnovi sicer želeli uporabnikom olajšati pisanje, a sta bili zelo različno sprejeti, ponekod tudi s skrajnim odporom.
390
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Zdi se, da lahko v smeri makro > mikro delni proces JM uspe le, kadar je omejen na določeno družbeno mrežo, brez ambicije, da bi se prilagoditve prenesle v celotno jezikovno rabo. Take primere lahko opazujemo na ravni ustanov EU, kjer se prek Medinstitucionalnega slogovnega priročnika9 implementirajo nekatere prilagoditve, ki predstavljajo odklon od siceršnjega jezikovnega standarda (za primere gl. Lengar Verovnik 2016: 572-75). Podobne prilagoditve z omejenim obsegom lahko opazujemo tudi v smeri mikro > makro. Primer za slovenščino je zapisovanje t. i. ideološke velike začetnice, ki je »v slovenski pravopisni tradiciji vezana največkrat na izraze krščanske verske misli« (Dobrovoljc 2004: 154). SP 1990 je vseboval uveljavljeni obliki Sveti duh in božji, pod vplivom novega prevoda Svetega pisma in uveljavljanja drugačne rabe v teoloških in poljudnih verskih besedilih pa sta že v slovarju SP 2001 dodani dvojnici Sveti Duh in Božji, vendar s pojasnilom 'v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi'.10
3.2 Primer podčrtaja
S pomočjo teorije JM lahko analiziramo tudi inovacijo, ki jo v slovenščini predstavlja raba podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti. Vičar in Kern (2017: 232) pišeta, da je bila transspolni skupnosti v Sloveniji taka raba podčrtaja znana iz nemščine in hrvaščine, na podlagi tega je bil podčrtaj vpeljan v slovensko pisno rabo, sprva zgolj znotraj transspolne skupnosti. Govorimo torej o zahtevi po jezikovni prilagoditvi, ki ni izvirala iz jezikovne rabe, temveč je temeljila na simbolni vlogi prvine na zapisovalni ravni in njenih potencialnih učinkih. Po Jarnuddu in Nestupnyju mora, kot smo zapisali zgoraj, taka zunajjezikovna zahteva najprej postati jezikovni problem, šele nato vstopi v ciklus JM. To se je v primeru podčrtaja zgodilo v trenutku, ko je raba prestopila meje zgolj transspolne skupnosti. Do takrat je šlo po Nekvapilu za fragmentirani JM, omejen zgolj na mikro raven (in tam uspešen); po izidu Priročnika za medijsko poročanje o transspolnosti,11 ki je doseg prilagoditve želel razširiti, pa se je začela razprava tudi na makro ravni.
Omenili smo že, da morajo biti novosti na izrazni ravni dovolj podobne že uveljavljenim prvinam, da jih uporabniki prepoznajo kot varianto ali alternativo (Sebba 2007: 33). V primeru podčrtaja je šlo izvirno za idejo vpeljave alternative, saj uveljavljeni načini (zapisi z vezajem, poševnico in/ali oklepajem) po prepričanju transspolnih oseb »predstavljajo dve medsebojno izključujoči se spolno zaznamovani poziciji«, medtem ko podčrtaj razumejo kot ločilo, ki »se zapisuje med obliko za ženski in moški slovnični spol in s tem simbolno nadomešča vse (še) neobstoječe končnice in obrazila za spole, ki se gibljejo onstran binarnosti« (Vičar in Kern 2017: 232). Kljub temu pa se
9	Na spletu.
10	Ni pa na primer uspela prilagoditev Alah > Allah, prav tako uvedena v prevodu temeljnega verskega besedila, saj ni bila sprejeta niti na mikro ravni (tj. med pripadniki verske skupnosti).
11	Na spletu.
Tina Lengar Verovnik, Monika Kalin Golob: Spol med družbo, jezikovno rabo in predpisom
391
je v velikem delu javnosti ustvarilo razumevanje, da gre za vpeljavo variante,12 kar je bil gotovo eden od povodov, da se iščejo nadaljnje alternative, npr. raba zgolj moške slovnične oblike in za njo podčrtaja (Kot sempovedal_), ki jo za prvoosebno izražanje uporablja ena od intervjuvanih oseb v Vičar in Kern (2017: 233). Sebba piše tudi, da je teža odklonov toliko večja, kolikor bolj je jezikovno reguliran žanr, v katerem se ti pojavljajo, oziroma kolikor večjo težo ima tak žanr pri oblikovanju in vzdrževanju zapisovalnih navad. S tem, ko je zgoraj navedeni priročnik z nasveti posegel v domeno »medijskega poročanja«, bi se raba podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti lahko razširila na to, čemur zaradi velikega vpliva medijskih besedil na oblikovanje jezikovnih navad pravimo splošna raba. Povedano drugače: akterji z mikro ravni so dali jasen signal, da želijo svojo rabo razširiti, jo legitimirati na makro ravni in povratno implementirati tudi v druge diskurze.
Sczesny idr. (2016) opažajo, da poleg jezikovnosistemskih in družbeno specifičnih okoliščin na sprejemanje ali zavračanje spolno pravičnih jezikovnih praks pri posameznikih vplivajo še mnogi drugi dejavniki. Eden glavnih je novost, ki jo taka raba predstavlja v nasprotju z govorčevimi utečenimi jezikovnimi navadami. Med drugimi avtorji navajajo še posameznikovo splošno razumevanje razmerij med spoloma oz. spoli, politično usmerjenost ipd.; poleg tega povod za prilagoditve pogosto prihaja iz aktivističnih gibanj, kar je razlog za nadaljnje negativne odzive. Slednje se je pokazalo tudi pri javni razpravi o podčrtaju, saj je bila beseda »aktivizem« pogosto uporabljena kot argument proti predlagani inovaciji, denimo: »Pri presojanju novosti (knjižnega jezika) moramo jezikoslovci upoštevati jezikovno rabo, jezikovni sistem, izročilo in gospodarnost, ne pa postati glasniki aktivistične skupine [,..].«13 Odziv se nanaša na odgovor v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, v katerem je poleg razlage (načrtovane oz. želene) razlike med podčrtajem in drugimi ločili zapisano: »V slovenščini je možnost zapisa s podčrtaji sicer novost, vendar ni razloga, da bi jo že vnaprej označili za nesprejemljivo. Po mnenju tistih, ki novi izrazni način uveljavljajo, gre za edini način, ki vključuje celotno družbo. [...] Zaradi praktičnosti se velja pri pisanju besedil zavedati tudi drugih jezikovnih možnosti, ki nam omogočajo, da se izognemo ponavljajočemu navajanju moških in ženskih oblik.14 Jezikoslovje se še ni opredelilo do novih izraznih možnosti, saj so te - zlasti z vidika
12	Takšen je npr. odziv na forumu SlovLit: »Spremljam polemiko o bizarni novi rabi podčrtaja, zato sem pogledala v pravopis, ali sem kaj prezrla ali pozabila - ali res ni mogoče vsega opraviti z oklepaji in poševnicami. [...] Že možnosti, navedenih v jezikovni svetovalnici [...], je po moje preveč, nikar da bi uvajali še eno, ki nima prav nobene jezikovne podlage« (M. L., 16. 4. 2018).
13	V prispevku »Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali 'Opovabili_e so ga_jo k sodelovanju?'« (Saška Štumberger, Portal Plus, 12. 4. 2018). Podobno tudi v odzivih na forumu SlovLit, npr.: »S prispevkom bi radi nekoliko razkadili meglo, ki se je nad nekatere pojme v povezavi s podčrtaji in jezikoslovjem spustila predvsem zaradi laičnih posameznikov, na žalost pa tudi zaradi nekaterih jezikoslovno izobraženih, ki včasih niso sposobni stopiti korak stran od golega aktivizma in sledenja modnim trendom ter celostno pogledati na predmet razprave« (T. Š., 17. 4. 2018).
14	Na to opozarja tudi Perger (2016: 55): »Poleg rabe podčrtaja so na voljo še številne druge možnosti praks preseganja obstoječih družbenih razmerij moči spolnega reda, ki prepoznavajo živete realnosti, zaznamovane s pluralnostjo spolov, še-ne-zajetih v formalizirani lingvistični kod, npr. izogibanje rabi določenih besednih zvez (npr. 'nasprotni' spol, ki implicira obstoj dveh spolov, raba množinske oblike - 'spoli', izogibanje rabi priimka osebe, družbeno prepoznane kot ženske, v svojilni obliki ipd.).«
392
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
skladenjskih in govornih uresničitev - slabo raziskane.«15 Odgovor dobro povzema trenutno stanje na makro ravni v ciklu JM in nikakor ne nakazuje kakršnihkoli intervencij »od zgoraj«, kaže pa na zaznavanje pobud »od spodaj«. Ali bo ciklus sploh v celoti izpeljan (v smislu sistemskih prilagoditev, ki bi povratno vplivale na vse mikro ravni) ali ne, pa je nemogoče predvideti. Ne nazadnje je mogoča tudi delna implementacija (Jernudd in Nestupny 1987: 79) predlagane prilagoditve zgolj na nekaterih mikro ravneh (npr. v besedilih, ki jih tvorijo pripadniki transspolne skupnosti, morda tudi v medijskih prispevkih, ki se te skupnosti tičejo - tovrstno prakso nekateri mediji že privzemajo16) ali pa bo z mikro ravni prišla drugačna pobuda (gl. zgoraj omenjeno dodajanje podčrtaja za moškimi slovničnimi oblikami) in se bo celotni cikel JM začel znova.
4 Zaključek
Obe v prispevku obravnavani prilagoditvi - uporaba ženskega slovničnega spola kot generičnega v pravilnikih fakultet in podčrtaja za označevanje spolne nebinarnosti - sta se v jezikovni rabi začeli pojavljati znotraj omejenih družbenih mrež in sta vsaj na začetku imeli omejene ambicije glede njunega dosega. Pri prvi torej ni šlo za poseg v jezik kot sistem, ampak za dogovor o izmenjujoči se rabi ženske ali moške oblike v pravnih aktih, vključujoč razlagalni člen, ki je dotakratno moškospolno rabo prenesel tudi na izključno ženskospolne oblike, in sicer kot odgovor na potrebo po spolno občutljivem jeziku. Ker jezik ni zgolj odsev našega mišljenja, ampak naše mišljenje oblikuje ter aktivno ustvarja in odraža družbene pomene (tudi družbeno neenakost), lahko obe obravnavani jezikovni prilagoditvi razumemo tudi kot poskus soustvarjanja družbe, v kateri živimo, prek simbolnega pomena, ki ga prinašata v sporazumevanje. Z vidika teorije jezikovnega menedžmenta so taki zunajjezikovno motivirani odkloni od ustaljene rabe ravno toliko legitimni kot odkloni, ki izvirajo v (posameznih) diskurzih in so od družbeno-kulturnih in družbeno-ekonomskih okoliščin vsaj navidezno manj odvisni. Do vsakršnih sprememb v rabi bi moralo jezikoslovje torej zavzeti enako držo ter jih enakovredno obravnavati v postopku presoje, iskanja rešitev in njihove implementacije v rabo. Pri tem je zagotovo najpomembnejša faza razprave na metajezikovni ravni, ki pa bi morala biti čim bolj odprta in v kateri bi moralo jezikoslovje tankočutno opravljati vlogo dobro informiranega mediatorja, ki avtoriteto gradi na strokovnosti in razgledanosti. Pomembno spoznanje, ki ga prinaša koncept jezikovnega menedžmenta, pa je tudi, da lahko ta poteka na različnih ravneh, v različnih smereh in zlasti z različnim dosegom. Predstavo o monolitni in uniformni normi bi bilo torej treba zaradi večje skladnosti z realno besedilno tvorbo vseh vrst razrahljati z dopuščanjem podmnožic normativnih načel, ki so za neko področje rabe ravno toliko zavezujoča, kolikor niso zavezujoča za jezik kot celoto.
15	Odgovor »Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje 'spolne nebinarnosti'« (Boris Kern, Helena Dobrovoljc, julij 2017).
16	Gl. npr. prispevek » Transspolne osebe v Sloveniji imajo dovolj čakanja na ureditev pravnega položaja« (Izak Košir, Mladina, 12. 11. 2018).
Tina Lengar Verovnik, Monika Kalin Golob: Spol med družbo, jezikovno rabo in predpisom
393
Viri in literatura
Deborah Cameron, 2005: Language, gender, and sexuality: current issues and new directions. Applied Linguistics 26/4. 482-502.
Helena Dobrovoljc, 2004: Pravopisje na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Helena Dobrovoljc in Nataša Jakop, 2011. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Helena Dobrovoljc in Boris Kern, 2017. Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«. Jezikovna svetovalnica ISJFR, ZRC SAZU. Na spletu.
Björn Holger Jernudd in Jirí Václav Neustupny, 1987: Language planning: for whom? Actes du Colloque international sur l'aménagement linguistique = Proceedings of the International Colloquium on Language Planning. Ur. L. Laforge. Québec: Les Presses de L'Université Laval. 69-84. Tudi na spletu.
Simona Kranjc in Martina Ožbot, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbenafunkcijskostjezika (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 32). 233-39.
Jiri Nekvapil, 2006. From language planning to language management. Sociolinguistica 20, 92-104.
Jiri Nekvapil, 2009. The integrative potential of Language Management Theory. Language Management in Contact Situations: Perspectives from Three Continents. Ur. J. Nekvapil, T. Sherman. Frankfurt am Main: Peter Lang. 1-11.
Tina Lengar Verovnik, 2016. Razvidni in prikriti vplivi načela skladnosti izvirnika in prevoda v prevodnih besedilih pri Evropski komisiji. Teorija in praksa 51/4. 568-82.
Nina Perger, 2016. Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41-60.
Suzanne Romaine, 1997. Gender, grammar, and the space between. Communicating Gender in Context. Ur. H. Kotthoff, R. Wodak. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. 51-76.
Sabine Sczesny, Magda Formanowicz in Franziska Moser, 2016. Can gender-fair language reduce gender stereotyping and discrimination? Frontiers in Psychology. Na spletu.
Tamah Sherman, 2016. Language management and Language Management Theory [LMT]. Investigating English in Europe. Ur. A. Linn. Boston/Berlin: Walter de Gruyter. 192-99.
Mark Sebba, 2003. Spelling rebellion. Discourse Constructions of Youth Identities. Ur. J. K. Androutsopoulos, A. Georgakopoulou. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. 151-73.
Mark Sebba, 2007. Spelling and Society: The Culture and Politics of Orthography around the World. Cambridge: Cambridge University Press.
Mark Sebba, 2012. Ortography as social action: Scripts, spelling, identity and power. Ortography as Social Action. Ur. A. Jaffe, J. Androutsopoulos, M. Sebba, S. Johnson. Boston/Berlin: Walter de Gruyter. 1-19.
Branislava Vičar in Boris Kern, 2017. Možnosti jezikovnega izražanja nebinarnih transspolnih identitet v slovenščini. Dialogi 53/11-12. 223-37.
394
Slavisticna revija, letnik 67/2019, st. 2, april-junij
Summary
When it comes to the use of gender-fair language, different languages have applied different strategies; in Slovenian, neutralization (the use of gender neutral forms instead of masculine) appeared along with feminization (introduction of feminine alongside the masculine forms). Besides strategies that regard language in its entirety, there have also been more limited interventions in usage. Such was the decision of two Ljubljana faculties to alternate the use of masculine and feminine linguistic gender as a comprehensive form in their statutes, which would represent a less gender discriminatory practise than the one that has been in use so far. Similar was the reasoning behind the use of underscore (first limited to the transgender community), with the intended symbolic meaning of a non-binary gender expression. Selections at the level of expressiveness (not counting unintended deviations) are a far too evident consequence of conscious decisions to be overlooked; and yet the use of underscore failed to generate broad debate. Supported by the theory of language management, the article seeks to establish at which point in the process of assessing this language novelty we actually are. On the margin of the problem's ideological core, the debate has actually opened up the important topic of relations between language use by individuals, social groups and the general public, and linguistics, with its standardizing role. The theory of language management offers a model that enables efficient assessment of deviations or adaptations in language use, their evaluation, and the search for adequate solutions to be implemented in practice, which can be seen in Slovenian examples presented in the article.
UDK 81'27:37(497.4)
Simona Kranjc
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani simona.kranjc@ff.uni-lj.si
SPOLNO OBČUTLJIVA RABA JEZIKA V UČNIH GRADIVIH
V prispevku se avtorica osredotoča na nekatera vprašanja o jeziku in spolu, ki se zastavljajo ob učnih gradivih za osnovno šolo. Ob tem se ustavi ob vprašanjih naslavljanja učencev in učenk v navodilih, rabi generičnega moškega spola v primerih in spolno stereotipnih vsebinah tako v verbalnih kot tudi neverbalnih delih sporočila.
Ključne besede: spolno občutljiva raba jezika, stereotipnost spolnih vlog, generičnost moškega spola
In this article, I focus on some questions of language and gender that are set in elementary school teaching materials. I discuss issues of addressing female and male pupils in instructions and using generic male sex and gender stereotypes in examples and sexually stereotypical contents in both verbal and non-verbal discourse.
Keywords: gender sensitive use of language, stereotype of gender roles, generic male gender
Za uvod
Razmerje med jezikom in spolom je izjemno široka tema, ki vključuje vprašanja spola in jezikovne rabe (govorjenja in pisanja, produkcije in recepcije) ter jezika kot koda (npr. slovenščina, narečja ...). Moderne raziskave jezika in spola, ki so dobile spodbudo predvsem v ženskih študijah, so se prvič razcvetele v zgodnjih 70. letih, sprožil pa jih je t. i. drugi val ženskega gibanja na zahodu. Od tedaj naprej se je pozornost razširila na diskurz in razlike (med ženskami in moškimi). Glede na to bi danes lahko rekli, da središče teh raziskav nista govorec oz. govorka kot taka, marveč to, kar je bilo napisano in izrečeno o ženskah, moških, dečkih, deklicah in odnosih med spoloma. Gre v bistvu za konceptualizacijo spola, ki vključuje tudi razlike med ženskami in moškimi; v ospredju tako nista več biološka kategorija spola (čeprav ima tudi ta nedvomno pomembno vlogo) ali pa proces socializacije otrok v skladu s prevladujočimi spolnimi stereotipi, npr. o tem, kdo prej začne govoriti, kdo ima bolj razvito jezikovno zmožnost. Vprašanje spola je razumljeno mnogo širše, in sicer kot družbena konstrukcija posameznikov in posameznic o posameznikih in posameznicah v jeziku in družbenih praksah.
Tako opredeljeno pojmovanje spola se morda na prvi pogled zdi bolj kot s pragma-tiko povezano s sociologijo, tudi sociolingvistiko. Vendar tudi povezave s pragmatiko ni težko najti, še zlasti, če jo razumemo kot:
396
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
proučevanje jezikovne rabe ali, če se izrazimo nekoliko bolj zapleteno, kot proučevanje jezikovnih fenomenov z vidika značilnosti in procesov njihove rabe. Ta temeljna definicija ne začrta jasne meje med pragmatiko in nekaterimi drugimi področji lingvistike, kot so dis-kurzivna analiza, sociolingvistika ali konverzacijska analiza. Kljub temu pa ji le malokdo oporeka; in če se držimo njenih logičnih izpeljav, vidimo, da ima zanimive implikacije za določitev mesta pragmatike v jezikoslovni vedi na splošno. (Verschueren 2000: 13)
Vprašanje, na katero poskuša odgovoriti pragmatika, je, kako uporabljamo jezikovna sredstva.
Zato pragmatika ni še ena sestavina jezikovne teorije, temveč ponuja drugačen pogled na jezik. Nedvomno obstajajo enote jezikovne strukture, ki jih je primerneje proučevati z vidika pragmatike kot pa z vidika jezikovnih sredstev. To velja za večino nadstavčnih enot, kot so teksti, konverzacije in diskurz na splošno. Razlog je v tem, da so to značilni proizvodi rabe jezikovnih sredstev, pri čemer gre tudi za razširitev same palete teh sredstev. Onkraj glasov, besed in stavkov obstajajo argumentativni vzorci, slogi, zvrsti ipd., ki jih zunaj konteksta sploh ne moremo definirati. Vsekakor pa na katerikoli ravni strukture ni nobenega jezikovnega fenomena, ki bi ga z vidika pragmatike lahko zanemarili. (Verschueren 2000: 15)
Tudi za slovnične izbire morfemov veljajo pragmatične omejitve. Spomnimo se, na primer, nedavnih sprememb v družbenopolitičnem zavedanju, ki so otežile interpretacijo generične rabe angleškega osebnega zaimka he (on) (ki se nanaša na katerokoli človeško bitje, ženskega ali moškega spola) brez izraženega spola. (Verschueren 2000: 17)
Jezikovna pragmatika raziskuje, kako ljudje uporabljajo jezik, to pa je oblika socialnega dejanja. Zato je razsežnost, ki naj bi nam jo pomagalo razumeti pragmatično stališče, povezava medjezikom in človeškim življenjem na splošno. To je tudi razlog, da je pragmatika najmočnejša povezava med lingvistiko in drugimi humanističnimi družbenimi vedami. (Verschueren 2000:21)
1 Pristopi k analizi jezika in spola
Ker je področje precej obsežno, so raznoliki tudi teoretični in empirični pristopi, s katerimi se mu poskušamo približati. Jane Sunderland (2010) npr. navaja različne pristope, na katere naletimo na področju raziskovanja jezika in spola. To so sociolingvi-stični, korpusni pristop, konverzacijska analiza, diskurzivna psihologija in kritična analiza diskurza.
1.1 Najdaljšo tradicijo med vsemi naštetimi pristopi ima sociolingvistični. Izvirna sociolingvistična paradigma je bila variacijska in kvantitativna, ki je gledala na razlike v jezikovni rabi kot rezultat človekove starosti, družbenega razreda, zemljepisnega področja ali biološkega spola. Tipična metodologija, ki so jo uporabljali v raziskavah jezika in spola, so bile obsežne raziskave, v katerih so primerjali jezikovno rabo žensk in moških v različnih govornih položajih in jezikovnih zvrsteh, tako v standardnem kot pogovornem jeziku. Spol v teh raziskavah v 60. letih prejšnjega stoletja ni bil proble-matiziran (npr. pri Labovu). Nekatere kasnejše sociolingvistične raziskave pa so dale zanimive rezultate, v katerih se je kot pomemben pokazal zlasti kontekst. Susan Gal (1978, v: Sunderland 2010: 320) je recimo v kraju Oberwart na avstrijsko-madžarski
Simona Kranjc: Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih
397
meji opazila zanimivo tendenco, da so moški bolj ohranjali madžarščino kot ženske, kar je povezala z dejstvom, da so se ženske raje poročale izven svojega družbenega okolja, medtem ko so moški bolj stremeli k temu, da so ostajali v njem in še naprej opravljali svoje delo na kmetijah. Da je za rabo jezika socialno okolje, v katerem ljudje živijo, relevantnejše od spola, je v eni od raziskav pokazala tudi Lesley Milroy (1980, v: Sunderland 2010: 320), ki je v Belfastu pri skupini žensk odkrila pogostejšo rabo nekaterih pogovornih oblik kot pri moških. Sicer pa za prvo monografijo s področja jezika in spola šteje delo Robin Lakoff iz leta 1975 (Language and Woman's Place). V njej se osredotoča na razlike med govorom žensk in moških (Sunderland 2010: 319). Spol je jasno konceptualizirala kot binarno opozicijo ženska : moški, od česar se novejše raziskave precej odmikajo.
1.2	Drugi, danes precej pogosto uporabljan pristop, je korpusni. Ta namreč omogoča analizo obsežnega jezikovnega gradiva, kar zadeva pogostnost in možnost pojavljanja določenih besed ali besednih zvez, skupaj z demografskimi značilnostmi njihovih uporabnikov. Pristop je uporaben tako za oblikovanje odgovorov na tradicionalna vprašanja s področja jezika in spola, kot npr. ali neko obliko, besedo ali besedno zvezo več uporabljajo ženske ali moški (z ozirom na starost, nacionalnost in družbeni razred), kot tudi modernejša, npr. kako ženske in moški različno referirajo sami nase ali kako kažejo nanje drugi.
Korpusna lingvistika ima glede na druge pristope prednost v robustnosti svojih trditev, ki jih lahko preveri na številčnem gradivu. Seveda pa pogostnost in možnost ne določata interpretacij, zato dobre korpusne študije nikoli niso mehanične. Lahko celo podpirajo in dopolnjujejo manj obsežne kvalitativne raziskave.
1.3	Konverzacijska analiza se ukvarja pretežno z nizi, ki se pojavljajo v interakciji (npr. vsakdanji ali institucionalni pogovori), in spretnostjo v pogovoru. Z uporabo mikroanaliz identificira strukturne značilnosti, in sicer organizacijske vzorce, kot so npr. menjavanje vlog, prekinitve in popravki.
1.4	Diskurzivna psihologija, veja socialne psihologije, se verjetno v svojem načinu analize bolj približuje jezikoslovju kot psihologiji (Sunderland 2010: 322). Čeprav so tradicionalno spolne razlike v psihologiji bolj ali manj pojmovane kot stalne in monolitske entitete, se že v zgodnjih delih o diskurzu in spolu v socialni psihologiji osredotočajo na način, kako se spolna identitita kaže iz diskurza. Ključna koncepta sta ideološke dileme in interpretativni repertoarji. Zanima jih, kako so izrečene različne stvari, v kakšne namene in s kakšnim učinkom v interakciji. Povezujejo po eni strani to, kako govorci ustvarjajo spol v svojem govoru, in po drugi strani, kako so istočasno oblikovani kot spolska bitja v tem pogovoru: kako govorci oblikujejo (in uporabljajo) spolne kategorije in kako jih te kategorije oblikujejo.
1.5	Pri analizi diskurza se ne osredotočamo samo na jezik kot abstraktni sistem, marveč so v središču vprašanja o tem, kaj se zgodi, ko ljudje uporabljajo vedenje o jeziku, ki temelji na njihovih spominih o stvareh, ki so jih izrekli, slišali, videli ali
398
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
prebrali, da bi opravili nekaj, npr. izmenjevali informacije, izražali čustva, naredili, da se stvari opravijo, ustvarili nekaj lepega, stopali v odnose z drugimi, se zabavali in zabavali druge ... To vedenje - niz posplošitev - se pogosto razume kot jezik. Diskurz je oboje - vir tega vedenja oz. znanja (ljudje naredijo posplošitve na podlagi diskurza, v katerem so sodelovali) in njegov rezultat.
V	resnici je analiza diskurza študija jezika, in sicer v najširšem pomenu, kot ga razumejo ljudje v splošni rabi, torej komunikacije, pogovora, diskurza. V formalnih jezikoslovnih študijah je jezik razumljen deskriptivno in preskriptivno, torej se nanaša na strukturo in pravila, ki so podlaga govoru.
Na analizo diskurza lahko gledamo podobno kot na kemijsko analizo. Postavljamo si vprašanja, kot so npr. vprašanja o jezikovni strukturi, spremembah v jeziku, o pomenu, usvajanju in učenju jezika, o družbenih vlogah in odnosih, strategijah sporazumevanja; sprašujemo se tudi o identiteti govorcev.
Kritična analiza diskurza identificira in analizira delovanje diskurzov, mnogi od njih so povezani s spolom. Obstaja več oblik kritične analize diskurza (Weiss, Wodak 2007, v: Sunderland 2010: 323). Ruth Wodak je tako npr. razvila zgodovinski diskur-zivni pristop in v študiji o identitetah (ženskih) priseljenk razvila analizo, ki je tako mikro- kot makroanaliza, upoštevajoč različne ravni prostorskega, zgodovinskega in jezikovnega konteksta.
Sicer pa se večinoma vse kritične analize diskurza osredotočajo predvsem na moč in odpirajo nove možnosti interpretacij oz. branj različnih besedil (tudi fikcijskih). Predpostavljajo dialektični odnos med diskurzom in gradivom, torej diskurz oblikuje posamezne oblike gradiva, hkrati pa te oblikujejo diskurz.
2 Pedagoški diskurz in spolno občutljiva raba jezika
Prav zaradi tega, ker so diskurzi med drugim tudi neizčrpen vir različnih informacij, imajo izjemno pomembno vlogo pri poučevanju. Pedagoški diskurz, katerega pomemben del so učna gradiva, j e tudi v slovenskem prostoru pogosto preučevana tema (npr. Kunst Gnamuš, Slabe 1992), vendar, z izjemo gradiv za poučevanje slovenščine kot tujega jezika (Bednarska 2013), v razpravah ni zaslediti teme o jeziku in spolu ali o spolno občutljivi rabi jezika (ta termin je v zadnjem času zamenjal termin (ne) seksistična raba jezika).
V	nadaljevanju zato:
[s] pomočjo različnih pristopov poskušamo ugotoviti, kako se ne nazadnje v diskurzu kaže spolna identiteta. Ključna koncepta sta ideološke dileme in interpretativni repertoarji. Zanima nas, kako so izrečene različne stvari, v kakšne namene in s kakšnim učinkom v interakciji. Po eni strani povezujemo to, kako govorci ustvarjajo spol v svojem govoru, in po drugi strani, kako se istočasno konstruirajo kot spolna bitja v tem pogovoru: kako govorci oblikujejo (in uporabljajo) spolne kategorije in kako jih te kategorije določajo. (Kranjc, Ož-bot 2014: 7)
Simona Kranjc: Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih
399
3 Analiza gradiva
V naključno izbranih gradivih za poučevanje v osnovni šoli bomo s pomočjo kvalitativne analize poskušali pokazati, kako avtorji in avtorice ustvarjajo spolno identiteto, kako referirajo na spol v primerih in navodilih ter kako se spolna identiteta kaže v ilustrativnem gradivu. S študijo primera bomo poskusili odgovoriti na vprašanje, ali lahko v primeru učnih gradiv govorimo o spolno občutljivi rabi jezika. Zanima nas torej, ali v gradivu, ki ga uporabljajo pri pouku, ni spolnih stereotipov, ali so v gradivu enakovredno zastopani moški in ženske, ali se v gradivu kaže enako spoštovanje do moških in žensk.
Enakopravnost spolov je ena od temeljnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin; opredeljena je v Ustavi Republike Slovenije: »14. člen: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.« in npr. v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic: »14. člen: Prepoved diskriminacije. Uživanje pravic in svoboščin, določenih s to Konvencijo, je zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine.«
Pričakovati je, da bosta tudi okolje in celoten diskurz v razredu odražala tako enakopravnost. Seveda pa to ni odvisno le od učitelja ali učiteljice, marveč tudi od gradiv, ki jih uporabljata pri pouku. V slovenskem prostoru ni smernic, ki bi učitelje in učiteljice ter avtorje in avtorice učnih gradiv opozarjale na spolno občutljivo rabo jezika, kot npr. v Kanadi, kjer so že leta 1995 sprejeli dokument z naslovom Oblikovanje spolno občutljivega učnega gradiva (Jenkins 1995).
S kurikularno prenovo se je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja v novih učnih gradivih za osnovno šolo začelo množično pojavljati gradivo, v katerem so bila navodila za učence in učenke napisana obojespolno. Le v redkih primerih pa je bilo mogoče zaslediti tudi načrtno izogibanje spolno stereotipnim vlogam (npr. vir 1). Tako je bila npr. babica arheologinja, oče je ostal doma in skrbel za otroka, mama pa je bila uspešna znanstvenica.
Številne raziskave, tudi UNESCOVE (gl. v Literaturi), kažejo, da so v gradivu za poučevanje npr. angleščine spolni stereotipi precej pogosti. Po pregledu naključno izbranega gradiva lahko trdimo, da jih tudi v gradivu za poučevanje slovenščine ni malo. Tako npr. v viru 2 v uvodu v poglavje Po poklicu sem beremo: »Ko bom velik, bom veterinar.« V nadaljevanju so slike moškega s stetoskopom, opis poklica. Tudi v drugem izhodiščnem besedilu v istem poglavju beremo o arheologu. V eni od nalog (str. 58) je zapisano vprašanje »Kaj delata kmet in kmetica?«, vendar je takoj na naslednji strani spet omenjen samo kmet.
400
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Ker gre za poglavje, kjer se učenci in učenke učijo poimenovanja za poklice moških in ženskih oseb, v nalogi samostalnike moškega spola za poimenovanje poklicev pretvarjajo v ženski spol. Glede na prostor, ki je namenjen moškim ali ženskam, lahko v tem poglavju brez dvoma rečemo, da gre v prid moškim. Tako npr. pod sličice z moškimi napišejo samostalnike moškega spola (tri četrtine strani), nato pa v naslednji nalogi zapišejo še ženske oblike (brez slik, na črte). O spolni stereotipnosti lahko govorimo na dveh ravneh, najprej glede prostora, ki je namenjen moškim in ženskam, nato pa vrsti poklicev, ki jih povezujemo z enim ali drugim spolom. Oba intelektualno zahtevnejša poklica opravljata moška, ženska pa je kmetica. V 14. poglavju je deček detektiv, učiteljica pa je ženska. Na ta način učenci in učenke lahko oblikujejo vtis o tem, kateri poklici so bolj moški in kateri ženski. Učno gradivo torej vpliva na njihovo predstavo o tradicionalno ženskih in moških vlogah.
Kot odgovor na eno izmed vprašanj, ki smo si jih zastavili, lahko brez dvoma ugotovimo, da je v gradivu 2 veliko več prostora namenjenega moškim, celo na uvodnih fotografijah na začetku poglavij je vedno deček.
Slika 1: Količina prostora, ki je namenjena moškim in ženskam (vir 2).
Simona Kranjc: Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih
401
Ob stereotipnih vlogah, ki jih pripisujemo ženskam (na str. 71 npr. šivilja ženska), pa se, čeprav redko, pojavijo tudi nestereotipne, npr. na str. 70 deček, ki pospravlja (v rokah drži sesalnik).
V istem viru (št. 2) so navodila večinoma napisana v moški obliki, npr. »Kaj si ugotovil?«, vmes pa najdemo tudi navodilo: »S sošolci in sošolkami se pogovorite o tem, katere pravopisne zmaje ste uspeli premagati v tej enoti.« (Vir 2, str. 99). Pri naslavljanju je opaziti tudi nekaj nedoslednosti. Na str. 66 tako piše: »Kaj bi bil rad po poklicu? [...] Besedilo pošlji učiteljici/učitelju po elektronski pošti, da ti bo povedala/ povedal svoje mnenje o njem in ti svetovala/svetoval, kako bi ga lahko izboljšal.« Vprašanje v takem kontekstu lahko učenka ignorira, saj sicer generično obliko za moški spol razume kot referenco zgolj na učence. Tako interpretacijo ji narekuje nadaljevanje navodila, kjer je rabljena obojespolna oblika.
Slika 2: Referenčnost oblike za moški spol (vir 2).
Tudi hiter pregled primerov, s katerimi učenci in učenke utrjujejo snov, kaže, da prevladujejo moške oblike, npr. »Ko bom vrgel pismo v nabiralnik, bom nanj nalepil znamko. Ko je v sobi postalo toplo, je zakuril peč. Medtem ko bom vadil violino, bom ...« (Vir 2, str. 14-15). Primeri, kjer je glagol v moškem spolu v tretji osebi, so sicer pogostejši od glagolov v ženskem spolu, vendar vseeno lahko rečemo, da se pojavljajo v obeh spolih. Tega pa nikakor ne moremo reči za tiste primere, kjer je glagol v prvi osebi. Tu se, tako rekoč brez izjem, pojavlja moški spol. Primeri v višjih razredih kažejo, da učenke pri različnih pretvorbah enostavno zamenjajo spol, kar pa seveda ni ustrezno, saj propozicija po pretvorbi ni več identična tisti iz primera, npr. »Če bom pridna, bom šel šla s sošolci v kino; Rad bi vedel vse o vremenu. Prebrati bom moral
402
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
veliko knjig. ^ Če bom prebrala veliko knjig, bom vedela vse o vremenu.« Primeri in ilustrativno gradivo ne nagovarjajo enako učenk in učencev.
4	O čem/kom je besedilo
Kritična analiza diskurza se razteza preko besedila k njegovi produkciji in potrošnji. Ker gre za učbeniško gradivo, izdano v knjižni obliki, seveda vemo, kdo je avtor ali avtorica besedila. Gradivo, ki smo si ga nekoliko podrobneje ogledali, so napisale avtorice. Tudi naslovniki oz. naslovnice so natančno določene, to so učenci in učenke 4. razreda osnovne šole. Prav zaradi tega bi pričakovali, da bo gradivo naslavlj alo vse. Ker pa se pojavljajo nedoslednosti, npr. v navodilih k eni nalogi uporabljeni tako generična moška oblika kot obojespolna, sta kritični bralec in bralka lahko v negotovosti. Znajdeta se v podobni situaciji, kot sta npr. pri pouku, ko v interakciji potencialni naslovnik ni jasno določen. Kako npr. vemo, komu je namenjen izrek učitelja ali učiteljice: »Hej, ti tam,« ki opozarja nemirnega učenca ali učenko? Ko se učenec/učenka obrne, pokaže, da je sprejel oz. sprejela tak način naslavljanja. Obrne se, ker ve, da se ne obnaša v skladu s pravili (gre v bistvu za poseben ideološki okvir).
5	Za zaključek
Pregled naključno izbranih učnih gradiv za poučevanje slovenščine v osnovni šoli kaže, da se avtorice in avtorji sicer zavedajo problematike spolno občutljive rabe jezika, da pa se s stereotipnimi spolnimi vlogami večinoma ne ukvarjajo preveč. Prav tako premalo pozornosti posvečajo neverbalnim prvinam, ki pogosto prve pokažejo na neenakost spolov v gradivu. Gre predvsem za količino slik in besedil o moških in ženskah; ta je med spoloma razporejena zelo neenakomerno. Problematična je tudi raba predvsem moške glagolske oblike v primerih. V uvodu v učna gradiva razložena izbira generične moške oblike v navodilih je sicer z vidika razumljivosti besedila razumljiva, problematična pa je zato, ker ni vedno dosledna. Prav nedoslednost pa pri učencih in učenkah vzbuja vtis, da moška glagolska oblika ni zgolj generična, marveč vzpostavlja referenco na naslovnika moškega spola, ne pa tudi na naslovnice ženskega spola.
Seveda se izbire sredstev in strategij med govorci različnih jezikov, ki izhajajo iz različnih kontekstov, razlikujejo. Vsak jezik ima namreč svoje značilnosti, zato so možne rešitve za spolno občutljivo rabo jezika na diskurzivni ravni vezane na določen jezik in jih torej ni mogoče prenašati z enega jezika na drugega - torej jih je treba najti za vsak jezik posebej in za vsako vrsto diskurza posebej. (Kranjc, Ožbot 2014: 7)
Simona Kranjc: Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih
403
Viri in literatura
Katarzyna Bednarska, 2013: Kdo naj dela, kdo pa skrbi za otroke? Spolni stereotipi v slovarjih. Družbenafunkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 32). 35-42. Tudi na spletu.
Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj, Marja Bešter Turk, 2014: Gradim slovenski jezik 4, drugi del. Ljubljana: Rokus Klett. (Vir 2).
Penelope Eckert, Sally McConnell Ginet, 22013: Lanuage and Gender. Cambridge: Cambridge University Press.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Na spletu.
Vojko Gorjanc, Alenka Morel, 2013: V zagovor kritične analize diskurza. Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 32). 141-47. Tudi na spletu.
Janet Jenkins, 1995: Producing Gender Sensitive Learning Materials. Vancouver: The Commonwealth of Learning. Na spletu.
Vera Kozmik, Jasna Jeram, 1995: Neseksističnaraba jezika. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko.
Simona Kranjc, Tatjana Kokalj, 2005: Moja slovenščina 4. Domžale: Izolit. (Vir 1).
Simona Kranjc, Martina Ožbot, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 32). 233-239. Tudi na spletu.
Olga Kunst Gnamuš, Vika Slabe, 1992: Sporazumevanje in spoznavanje jezika. Ljubljana: DZS.
Rae Lesser Blumberg, 2007: Gender bias in textbooks: A hidden obstacle on the road to gender equality in education. Unesco. Na spletu.
Nomotehnične smernice, 220 08. Ljubljana: Uradni list. [Izdajatelj: Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo].
Breda Pogorelec, 1997: Slovenska skladnja in poimenovanja ženskih oseb. Dodatek k 33. SSJLK. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 1-9.
Marko Stabej, 1995: Kdaj bodo lastovci ponosno in svobodno letali ob lastovkah. Delo 37/27 2. 2. 1995. 9.
Marko Stabej, 1997: Seksizem kot jezikovnopolitični problem. 33. SSJLK. Zbornik predavanj. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 57-68.
Jane Sunderland, 2010: Researching Language and Gender. Continuum Companion to Research Methods in Applied Linguistics. Ur. B. Paltridge, A. Phakiti. London: Continuum International Publishing Group.
Renata Šribar, 2010: Interne smernice za občutljivo rabo jezika. Na spletu.
Mary Talbot, 22010: Language and Gender. Cambridge: University Press.
Deborah Tannen, 1994: Gender and Discourse. New York: Oxford University Press.
Neža Umek, 2008: Feminizacija v slovenščini in francoščini: družbeni in/ali jezikovni problem?: Diplomsko delo. Ljubljana: FDV in FF.
Ustava Republike Slovenije. Na spletu.
Jef Verschueren, 2000: Razumetipragmatiko. Prev. I. Prosenc Šegula. Ljubljana: *cf.
404
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69-79.
Summary
A review of randomly selected materials for the teaching of Slovene in elementary school shows that authors are generally aware of issues of gender sensitive use of the language, but that stereotypical gender roles are largely not dealt with. They also pay inadequate attention to non-verbal elements, which often first show the inequality of genders in the material. The use of masculine verb forms is also problematic when giving examples. In the introduction to the material, the explanation of the choice of a generic masculine form in the instructions is understandable in terms of the comprehensibility of the text, but it is problematic because of frequent inconsistencies. Therefore, it is no longer generic, but instead creates an exclusive reference to a male addressee.
UDK 81'27:81'366.52:070.16
Mira Krajnc Ivič
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru mira.krajnc@um.si
SPOLNI STEREOTIPI V INFORMATIVNO-ZABAVNIH SPLETNIH STRANEH IN REVIJAH1
Stereotip je integralni del procesiranja informacij, zato sodi v človekov mentalni svet, ki tudi prek medijskih besedil z informativno-zabavno vsebino in sporočevalno namero sooblikuje socialnega. V teh besedilih so spolni stereotipi kljub feminizmu tretjega vala pogosti, s čimer ohranjajo binarnost obeh (družbenih) spolov in njune značilne (družbene) vloge.
Ključne besede: jezik, besedilo, družbeni spol, spolni stereotip, mediji
Stereotypes are an integral part of processing information; therefore, they belong to the human mental world, which co-shapes the social world, including by means of media texts with informational and entertainment content and communicative intent. Despite third-wave feminism, gender stereotypes can still often be found in these texts, thus maintaining the binarity of both genders and their characteristic (social) roles.
Keywords: language, text, gender, gender stereotype, media
1	Uvod
Benwell (2017: 240) navaja, da je raziskovanje spola v jeziku zgodovinsko gledano sinonim za raziskovanje zapostavljenosti ženskega in da je raziskovanje moškega v jeziku enako pomembno, zato sem izbrala gradivo, ki se tematsko nanaša na oba spola. Znano je, da imajo mediji močan vpliv na oblikovanje vrednot, prepričanj, predstav o čem, zato sem analizirala besedila popularnih in pogosto branih revij ter spletnih strani. Za medije Ehrlich, Meyerhoff (2017: 12) namreč ugotavljata, da ohranjajo dihotomijo moški - ženske, torej tudi (spolne) stereotipe. Analiza je pokazala, da se pojavljajo univerzalni spolni stereotipi, npr. ženska je lepa, urejena, moški so hladni, lovci. Spolni stereotipi se v zbranem gradivu pokažejo celo kot motivacija za tvorjenje besedil.
2	Družbeni spol kot diskurzni učinek
Družba spol razume kot enega najpomembnejših identitetnih dejavnikov, čeprav se identiteta oblikuje vedno na novo glede na kontekst. Ko je oseba v vlogi žene/moža, niso enako pomembne iste osebnostne in fizične lastnosti kot takrat, ko je v vlogi profesorice/profesorja. To je temelj t. i. »teorije performativnosti« (Ehrlich in Meyerhoff
1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 (Slovenskojezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine — vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
406
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
2017: 4), po kateri družbeni spol ni stabilen, zunaj diskurzni konstrukt v človeku, ampak nekaj, kar se pojavlja v diskurzu in drugih semiotskih praksah. Ljudje ne delujemo kot vnaprej določen spol, ampak smo vedno dejavno vključeni v »oblikovanje« spola. Benwell (2017: 243, 250) razume družbeni spol celo kot učinek diskurza, saj »govorci pri sklicevanju na (družbeni) spol, pogosto ne »delajo« spola, ampak delajo kaj s spolom. Spol je narejen za določen interakcijski učinek«. Učinek diskurza ustvarja iluzijo celovitosti med spolom telesa in kulturnim/družbenim spolom, zato Benwell (2017: 244) navaja, da je raziskovanje jezika v razmerju do (družbenega) spola, ki je pravzaprav diskurzni učinek, ključnega pomena za dekonstrukcijo norm in binarnosti obeh (družbenih) spolov.
Da v besedilih delamo kaj s spolom, se zdi, da ugotavljajo pri nas med drugimi že Vidovič Muha in Kranjc, Ožbolt. Po prvi sta jezikovna raba in sistem le verna podoba našega (družbenega) vedenja (1997: 77), diskriminatornost pa del perlokucijskega učinka, saj naj bi jezikovna sredstva bila tako izbrana. Kranjc in Ožbolt spol razumeta kot družbeno konstrukcijo posameznika o posamezniku v jeziku in družbenih praksah (2013: 233). Če upoštevamo, da je komunikacijski stik neponovljiv in enkraten, je tudi izbira družbenega spola odločitev posameznika v trenutku komuniciranja, kar prikazuje raziskava jezika zaposlenih na klicnih centrih (Kielkiewicz-Janowiak, Pawelczyk 2017: 368-369). Ugotovljeno je, da je slog odvisen od osebnosti stranke in naloge, pred katero so bili postavljeni zaposleni: moški so izkazovali sočutje, ženske pa odločnost, če je to od njih zahteval kontekst.
Ne gre spregledati, da v trenutku govora govoreči izhodiščno ne doživlja sebe in ogovorjenega kot predstavnika nekega spola, saj jezikovna sredstva za referiranje na govorečega oziroma ogovorjenega v sedanjiku ednine praviloma ne nosijo informacije o spolu (npr. -m, -š, jaz, ti). Šele ko govoreči o sebi ali ogovorjenem govori s časovne razdalje, tj. za nazaj (sem/si bila) ali naprej (bom/boš šla), sebe ali drugega spolno opredeli.2
Razumevanje (družbenega) spola je del človekovega mentalnega sveta oziroma predstavlja pogled na svet v konkretni komunikacijski situaciji. Človekovo gledišče je sorazmerno tog preplet izkušenj, vrednot, prepričanj in želja, ki so družbeno pogojevane glede na časovno in zemljepisno umeščenost skupnosti, ki ji pripada.
2.1 Sta jezikovni sistem in njegova raba lahko spolno občutljiva?
Dejstvi, da v slovenščini ne obstajata poimenovanji za biološki in družbeni spol, kot velja npr. za hrvaščino, angleščino, in da je nezaznamovanost po spolu v veliki večini primerov homonimna z obliko za moški spol, potrjujeta, da so komunikacijska sredstva kot ustrezna in primerna glede na družbeni položaj določali tisti, ki so imeli
2 Primeri iz gradiva: »Spoznala sva se tik za tem, ko sem že odplavala svoj trening, in se kot ženska seveda vprašala, ali sem sploh videti urejeno.«, (govori.se), »Moški smo pač hitro zaskrbljeni za naše sodržavljanke. Saj veste, vloga zaščitnika in ostale mačo zadeve zraven. Ko torej vidiš brhko dekle ali jedro žensko srednjih let v mini krilu na kolesu, se kot moški najprej nekoliko ustrašiš [... ] ko kot voznik avtomobila npr. pri zavijanju v desno vstopaš v križišče.« (Playboy)
Mira Krajnc Ivič: Spolni stereotipi v informativno-zabavnih spletnih straneh in revijah
407
moč vplivanja na duhovni, politični in intelektualni razvoj (Jogan 2001: 6), in da je slovenska (in širša) družba tradicionalno patriarhalna ter več kot dve tisočletji pod močnim vplivom rimokatoliške cerkve, kar je ostalo zapisano v jezikovnem sistemu (Vidovič Muha 1997: 74-75). Od devetdesetih let dalje se raba generičnega moškega spola ne razume kot nezaznamovana (Kranjc, Ožbolt 2013: 234). Korošec (Kozmik, Jeman 1995: 25, 29) navaja, da je težko ločiti, kdaj se poimenovanje v moški obliki nanaša na množinski denotat izključno moškega spola, kdaj pa vključuje tudi ženski denotat ženskega spola. Po njegovem mnenju mora biti tudi v razpisih jasno, kdaj gre za oba spola.
Kot problematične kategorije za slovenščino Kranjc in Ožbolt (2013: 234) navajata srednjespolsko poimenovanje za žensko osebo, žensko poimenovanje za moško osebo, (edninska in needninska) generična raba moškega spola, priimki ženskih oseb v pridevniški svojilni obliki in moško poimenovanje za žensko osebo, kar se je začelo izrazito odpravljati s tvorjenem ženskih oblik za poklice, čeprav tega raba morda v jeziku vsakdanjega komuniciranja ne izkazuje dosledno (gospa profesor/doktor, spoštovani).
S pogosto navedenima primeroma on je prava klepetulja in same reve so se zbrale ponazarjam učinek ženskega poimenovanja za moško osebo. V obeh primerih se moškemu, če se izraz reve nanaša tudi na moške, pripiše stereotipno ženska lastnost (klepetavost, šibkost). Moški je degradiran iz dominantne v recesivno, tj. žensko skupino. Primera le utrjujeta spolne stereotipe. Kielkiewicz-Janowiak in Pawelczyk (2017: 369-371) v tovrstnih primerih govorita o benevolentnem seksizmu in ga razlikujeta od sovražnega, ko npr. ženske iščejo nadzor nad moškimi ali svoje mesto dosegajo prek spolnosti ali feministične ideologije. Benevolenten seksizem postavi žensko na piedestal in hkrati pred omejitve, s čimer utrdi njeno podrejeno vlogo. Ženska je idealizirana (mati) in zmagovalka (samostojna), a hkrati zapostavljena (služba) ter poražena (postavlja se v ozadje), saj mora v primeru dvoma izbrati družino (Kielkiewicz-Janowiak, Pawelczyk 2017: 356), posledica je nadobremenitev (Jogan 2001), kar je splošna značilnost komunističnih in postkomunističnih (evropskih) držav (Kielkiewicz-Janowiak, Pawelczyk 2017: 357).
Razdvojenost družbe o spolno občutljivem jeziku prikazuje raziskava o prepoznavanju seksizma v pregovorih, kjer Kielkiewicz-Janowiak in Pawelczyk (2017) ugotavljata, da osebe izkazujejo spoštovanje do tradicije, kulture,3 zato takih pregovorov ne obsojajo, a njihov odnos do spolno neobčutljivih pregovorov je ambivalenten, še posebej, če je podprt z osebno izkušnjo.
Avtorici zaključita, da sta sovražen in benevolenten seksizem najbolj prisotna v družbah, kjer je dejanska stopnja enakosti med družbenima spoloma in opolnomoče-njem žensk najnižja. Jezik, ki ukodira benevolenten odnos do žensk, zakriva družbeno škodo, nastalo zaradi seksizma,4 a spolno neobčutljiv pristop je, tako avtorici (2017: 372), ukodiran v jezikovni sistem.
3	Prim. z Vidovič Muha (1997: 74-75, 78).
4	O zakodiranosti stereotipnih predstav o družbeni vlogi spola glej Gorjanc (1997).
408
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Mar ni že čas, da se v jeziku pozna, da se spreminja družbena realnost? Odgovor bo prinesel čas, saj se niti jeziku (Kielkiewicz-Janowiak, Pawelczyk 2017: 363) niti človeku ne da česa vsiliti.
3 Spolni stereotip
3.1	Stereotip je zapleten niz prepričanj in stališč,5 »zlepljen s »kulturnim lepilom« ali predsodkom« (Zupan Sosič 2007: 183). Je del človekovega mentalnega sveta oziroma nepreverjena posplošitev o skupinah in kategorijah, ki te skupine, kategorije zavrača (Zupan Sosič 2007: 184; Babič 2018: 83; Furlan 2006: 88). Omogoča občutek pripadnosti, saj postavlja meje. Član privilegirane družbene skupine je po Furlan (2006: 89) heteroseksualen bel moški, ki je pripadnik zahodne urbane kulture, liberalnega krščanstva in srednjega ali višjega družbenega razreda. Stereotip je pomemben pri izgradnji družbenih identitet, saj odraža družbena razmerj a, čeprav se sam redko spreminja (Babič 2018: 83). Kot integralni del procesiranja informacij omogoča delovanje in odločanje o nadaljnjih dogodkih, saj bi sicer življenje bilo »kaotično, popolnoma nepredvidljivo in neobvladljivo« (Zupan Sosič 2007: 183).
3.2	Spolni stereotip
Spolni stereotip je posplošitev o spolih oziroma spolnih vlogah, ki temelji na uzakonjeni spolni binarnosti (Zupan Sosič 2007: 188). Družbenospolska identiteta je izpogojevano oblikovana kot diskurzni učinek dveh neločljivo povezanih osi: moči in odnosa (Tannen 2017: 491, 498). Razmerje med družbenim spolom in jezikom je temelj za razumevanje interakcije znotraj družine (p. t.). V družini, kakor tudi v celotni družbi, tako Tannen (2017: 493), interakcija poteka kot boj za moč oziroma pripadnost. Os moči omogoča družinskemu članu, da vrednoti ravnanja drugih, os odnosa pa zagotavlja čustveno povezanost. Avtorica ugotavlja, da ženskam odgovor na vprašanje Kako je potekal tvoj dan? pomeni poročilo o občutjih in dogodkih, moški pa o svojih občutjih ne želijo govoriti, saj menijo, da bi tako izgubili pozicijo moči. Komuniciranje med družinskimi člani, ne oziraje se na spol in starost, pomeni manevriranje med nadzorom in bližino.
Morda lahko te ugotovitve povežemo s spolnim stereotipom Moški je glava, ženska srce, iz katerega so izpeljani stereotipni opisi6 ženske kot senzibilne, skrbne, nežne, urejene, lepe, z občutkom za estetiko, občutljive za potrebe drugih, čustvene, klepeta-ve, spoštljive, intuitivne osebe in moškega kot dominantne, neodvisne, tekmovalne, osredotočene, arogantne, (telesno) pripravljene, samozavestne, samozadostne, čustveno neranljive osebe.
5	Prepričanja so prečiščene in utrjene domneve, stališča pa sorazmerno trajni sistemi presojanja, občutenja in teženj po spremembah (Zupan Sosič 2007: 183). Predsodki so vrsta stališč, tj. nizi brezrazložnih čustvenih reakcij ali negativnih mišljenj do drugih (Zupan Sosič 2007: 183; Babič 2018: 84).
6	Povzemam po Kielkiewicz-Janowiak, Pawelczyk (2017: 366), Zupan Sosič (2007: 188) in Jogan (2001).
Mira Krajnc Ivič: Spolni stereotipi v informativno-zabavnih spletnih straneh in revijah
409
4 Spolni stereotipi v zbranem gradivu
4.1	O gradivu
Za analizo je bilo zbranih 27 besedil, objavljenih v revijah in spletnih straneh, namenjenih ženskam (OnaPlus, Liza, Cosmopolitan), moškim (Motomagazin, Playboy) ali moškim in ženskam osebam (revijaAktivni in njena spletna stranAktivni.si, spletna stran govori.se). Besedila so različnih besedilnih vrst: kolumna, intervju, odgovori strokovnjakov, a s skupno temo, tj. odnosi ženska - moški, ter informativno-zabavno sporočevalno namero.7
4.2	Raziskovalni motivi
Na odločitev za raziskavo so vplivale ugotovitve Ehrlich in Meyerhoff (2017: 12-13), da mediji ohranjajo dihotomijo moški - ženske, posledica česar je tudi ohranjanje stereotipov, da aktualna razmišljanja o jeziku pomenijo destabilizacijo tradicionalnega razumevanja družbenega spola in da globalizacija prinaša dodatne spodbude za spremembe, a hkrati ustvarja konflikte glede prekrivnosti in nasprotij med lokalnim ter globalnim družbenim spolom. Zanimala me je predvsem pogostost spolnih stereotipov v besedilih, ki posredno govorijo o osebnostnem razvoju, saj je v teh besedilih prisoten nepolitični feminizem (Plemenitaš 2012: 172). Stereotipne predstave in predsodki so namreč manj očitni ali prepoznavni kot raba moške generične oblike (Kranjc, Ožbolt 2013: 235).
4.3	Analiza gradiva
4.3.1 Prisotnost spolnih stereotipov
4.3.1.1 Naslovi zbranih besedil kot Lepe celo po 40.?!; Ali sem našla gospoda Pravega?; Zakaj ustvarjanje potomcev ni na vrhu moje lestvice prioritet?; Baba pijana, rit prodana!; Zaslužiš si, da te ljubi moški, ki ve, kaj pomeni močno ljubiti; Zakaj res ljubim mini krila na kolesih?; Moške napake: kako se spopasti z njimi odražajo katerega od (spolnih) stereotipov, npr.: ženska je lepa; prava ljubezen je ena sama; namen partnerstva je zagotavljanje okolja za rast in razvoj potomcev; pod vplivom alkohola ženska najhitreje izgubi nadzor nad telesom; ljubezen je nagrada; moški je lovec, aroganten.
Spolne stereotipe glede na ciljno publiko odražajo tudi naslovi rubrik in podrubrik. Naslovi partnerstvo, zdravje, stil (lepota, styling dneva), užitki (potovanja, kuhinja), onine zgodbe, seks in razmerja, moški, lepota, kariera, bodi fit, samo zate, astro, dekle z naslovnice, aktivne mame so primeri naslovov rubrik revij in spletnih strani, namenjenih
7 V analizo sem izhodiščno nameravala vključila še šale, a je večina pregledanih šal odražala katerega od spolnih stereotipov, tarča posmeha pa je bila oseba drugega spola. Pregledane šale sem dojela kot žaljive, kar je v nasprotju s splošno teorijo verbalnega humorja, po kateri humor ne sme biti žaljiv. Da so šale, vezane na spol, žaljive, ponižujoče in tudi šovinistične, ugotavlja že Babič (2018: 94).
410
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
pretežno ženskam, moto, avto, plugin, dekleta, branje, gourment pa moškim. Moški in ženske stereotipno radi potujejo, a članek, namenjen moškim, je naslovljen s Pravi London ob vrčku piva!, za ženske pa Najlepša mesta Afrike.
Naslovi rubrik, podrubrik in prispevkov potrjujejo, da so spolni stereotipi pogosti in da je prisoten benevolenten seksizem.
4.3.1.2 Precej očiten primer sovražnega seksizma so nasveti ženskam, kako se »spopasti z moškimi napakami«, ki temelji na spolnih stereotipih: moški so leni, ne marajo reda, ženske so občutljive, prijazne, a maščevalne:8
Mokro brisačo pusti kar na postelji.
Zakaj to počne?
Iz čiste lenobe [...]
Kako se odzvati?
Ne bo pomagalo, če boste mulasto pospravili brisačo. Lahko ste prijazni in jo obesite nazaj v kopalnico - ali pa z njo ovijete njegov vzglavnik.
4.3.2 Pri nadaljnji analizi sem bila pozorna še na nagovorne oblike, stileme pri nanašanjih zaporedjih ter rabi evfemističnih ali disfemističnih izrazov.
4.3.2.1	Tvorci analiziranih besedil ciljno publiko nagovarjajo s prvoosebnimi množinskimi oblikami [1], s čimer s publiko ustvarjajo skupnost, ali z drugoosebnimi edninskimi oblikami kot manevrom bližine ustvarjajo osebni, prijateljski odnos [2]. Ta oblika je v gradivu hkrati pogosteje kot človek rabljena za izražanje splošnega vršilca dejanja [3], kar pomeni, da tvorci do neke mere skušajo biti spolno občutljivi.
[1]	Nočem zveneti patetično, a poglejmo, kaj se zadnjih sedem let dogaja v Siriji.
(govori.se)
[2]	Moški, ki si želi poznati tvoje strahove, skrbi, negotovosti, fobije in dvome ter si te želi ljubiti še bolj skozi vsakega od njih [...] Moški, ki te ljubi pred, med in po tvoji jutranji kavi - ne glede na to, ali si se pritoževala nad sabo, ko si se ta dan zagledala v ogledalu ali ne. (Cosmopolitan)
[3]	... v Sloveniji talentiranemu človeku postavljajo ovire. Imaš občutek, da ti pod noge mečejo polena. Če si dober, se te bojijo, poskušajo te potisniti v povprečje.
(govori.se)
4.3.2.2	Stilemi so jezikovna sredstva, ki pritegnejo pozornost. Z vidika oblikovanja nanašanjskih zaporedij je pozornost pritegnilo besedilo Zakaj res ljubim mini krila na kolesih? Tvorec besedila s koreferencami za žensko spodnje perilo žensko iz trenutnega objekta poželenja (hlačk) spreminja v sopotnico (ženskega spodnjega perila) in v nadležni objekt prodajnih katalogov (ženskih gat):
Izplačalo se je namreč biti na preži in preračunavati vse tiste možnosti in nemožnosti razga-ljenja roba hlačk. Saj ne, da moški nismo še nikoli videli ženskega spodnjega perila. Ne, ne
8 Primeri so zapisani kot v originalu.
Mira Krajnc Ivič: Spolni stereotipi v informativno-zabavnih spletnih straneh in revijah
411
gre za to. Vsak hoferjev ali šparov letak je poln raznih ženskih gat. Gre namreč za dejstvo, da se je čakanje izplačalo. Lovec je čakal in dočakal svoje.
Predvidevanje, da bodo v besedilih, ki jih tvorijo moški in so namenjena moškim, prisotni disfemizmi [4], v besedilih, ki jih tvorijo ženske in so namenjena ženskam, pa evfemizmi [5], gradivo ni potrdilo. Pojavitev teh izrazov je odvisna od želenega diskurznega učinka, ki temelji na spolnem stereotipu.
[4]	Če v okviru osebnostnega razvoja naslavljaš namreč moške, preprosto nihče ne pride. Ženske tako ali tako ne, moški pa še manj. Saj veste, po moško pač le spiješ pivo ali pof* kakšno češpljo, pa je osebnostni razvoj zagotovljen.
[5]	21 odstotkov žensk je potrdilo, da raje gledajo televizijo, kot pa seksajo. To se morda zdi nizka številka, a vseeno pomeni, da vsaka peta ženska ob ponudbi potne akcije s svojim dragim le skomigne in preklopi na Gorske sanje.
5 Sklep
Zdi se, da se temeljna binarnost med absolutnim, večnim, nespremenljivim in relativnim, trenutnim, spremenljivim zrcali tudi v (telesnem, družbenem, psihološkem) spolu. A spol in jezik sodita med relativno, saj sta odvisna in spremenljiva glede na kontekst, v prvi vrsti od človekovega gledišča. Spremembe so torej možne, a najprej zahtevajo spremembo gledišča.
Viri in literatura
Saša Babic, 2018: Stereotipi in predsodki o ženskah in moških v šaljivih vprašanjih. Humor u svakodnevnoj komunikaciji. Ur. R. Jambrešic Kirin idr. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku. 81-95.
Bethan Benwell, 22017: Language and Masculinity. The Handbook of Language, Gender and Sexuality. Ur. S. Ehrlich, M. Meyerhoff, J. Holmes. Wiley, Blackwell: Hoboken, ZDA. 240-59.
Susan Ehrlich, Miriam Meyerhoff, 20172: Introduction: Language, Gender, and Sexuality. The Handbook of Language, Gender and Sexuality. Ur. S. Ehrlich, M. Meyerhoff, J. Holmes. Wiley, Blackwell: Hoboken, ZDA. 1-20.
Nadja Furlan, 2006: Manjkajoče rebro: Ženska, religija in spolni stereotipi. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
Vojko Gorjanc, 2007: Kontekstualizacija oseb ženskega in moškega spola v slovenskih tiskanih medijih. Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. I. Novak Popov. Ljubljana: FF (43. SSJLK). 173-80.
Maca Jogan, 2001: Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana: FDV (Znanstvena knjižnica, 46).
412
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Agnieszka Kielkiewicz-Janowiak, Joanna Pawelczyk, 20 1 72: Language and Gendre Researche in Poland. The Handbook of Language, Gender and Sexuality. Ur. S. Ehrlich, M. Meyerhoff, J. Holmes. Wiley, Blackwell: Hoboken, ZDA. 355-77. Vera Kozmik, Jasna Jeram (ur.), 1995: Neseksistična raba jezika. Ljubljana: Vlada
Republike Slovenije, Urad za žensko politiko. Simona Kranjc, Martina Ožbolt, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbenafunkcijskostjezika (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 32). 233-39. Katja Plemenitaš, 2012: Sožitje med spoloma v luči manj vidnih oblik seksizma v slovenski družbi. Sožitje med kulturami. Poti do medkulturnega dialoga II. Ur. M. Lamberger Khatib. Maribor: FF, Pivec. 169-77. Alojzija Zupan Sosič, 2007: Moški je glava in ženska srce - spolni stereotipi. Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. I. Novak Popov. Ljubljana: FF (43. SSJLK). 181-93.
Deborah Tannen, 20172: Gender and Family Interaction. The Handbook of Language, Gender and Sexuality. Ur. S. Ehrlich, M. Meyerhoff, J. Holmes. Hoboken: Wiley, Blackwell. 491-508.
Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimeno-valne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. 33. SSJLK: Zbornik predavanj. Ur. A. Derganc. 69-79.
Summary
Gender identity is negotiated and formulated as a discursive affect on an inseparable axis of power and connection, which is the foundation for understanding interaction within a family and society. Exploration of language as correlated with gender is key for the deconstruction of norms and binarity of both recognized genders. Stereotypes as part of the human mental world enable functioning and decision making on future actions; without them, life would be chaotic. Benevolent and hostile sexism in the form of gender stereotypes is present in the material analysed. They are harder to recognize than the use of masculine gender forms or a masculine epithet for a female person. Language that encodes a benevolent stance towards women camouflages the social damage caused by sexism. Change is possible, but it cannot be forced upon a language or a person.
UDK 81'27
Boris Kern1
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša boris.kem@zrc-sazu.si
Branislava Vičar2
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru branislava.vicar@um.si
JEZIK IN TRANSSPOLNE IDENTITETE
Prispevek v skladu z razumevanjem identitete kot dialoškega konstrukta preučuje vlogo jezika pri konstruiranju transspolnih identitet v diskurzivni interakciji. Posebno pozornost namenja alternativnim jezikovnim praksam, ki jih razvijajo nebinarne transspolne osebe, da konstruirajo svoje identitete zunaj normativnega binarnega spolnega sistema.
Ključne besede: jezik in spol, spolna identiteta, spolni binarizem, nenormativni spoli, kvirovsko jezikoslovje
The article analyzes the role of language in the construction of transgender identities in discursive interaction, in accordance with the understanding of identity as a dialogic construction. Particular attention is given to alternative language practices introduced by non-binary transgender people to construct their identities outside the normative binary gender system.
Keywords: language and gender, gender identity, gender binarism, non-normative genders, queer linguistics
1 Uvod
Zgodnejši pristopi k jeziku in spolu, ki so izšli iz drugega vala (oz. modernističnega modela) feminizma, so razvoj tega znanstvenega polja zaznamovali s preučevanjem razmerj a med družbenimi razmerj i moči in j ezikom ter izpostavili spolno zaznamovane asimetrije v jeziku. Vendar pa so z esencialističnim pojmovanjem spola, kot poudari Motschenbacher (2010: 2), utrdili normativno konstrukcijo žensk in moških kot binarnih nasprotij. Spol je v teh razpravah pojmovan kot edini dejavnik jezikovnih variacij, kategoriji ženskosti in moškosti pa sta predpostavljeni kot homogeni entiteti. Ta predpostavka je usmerjala preslikavo družbenih kategorij žensk in moških na določene jezikovne oblike brez razlikovanja med več specifičnimi skupinami žensk ali moških, to pa »neizogibno prispeva k stabilizaciji izključno binarnih spolnih pojmovanj« (Motschenbacher 2010: 47). Sociolingvistične raziskave obsežnih jezikovnih korpusov so pokazale, da ne
1	Prispevek je nastal v okviru raziskovalne skupine P6-0038 z naslovom Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki jo financira ARRS; vodja raziskovalne skupine je Kozma Ahačič.
2	Prispevek je nastal v okviru raziskovalne skupine P6-0156 z naslovom Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine, ki jo financira ARRS; vodja raziskovalne skupine je Marko Jesenšek.
414
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
obstajajo stabilne, kontekstualno neodvisne »ženske« ali »moške« jezikovne lastnosti (prav tam). To spoznanje je tesno povezano z »diskurzivnim obratom« v tretjem valu (oz. postmodernističnem modelu) feminizma. »Diskurzivni obrat« označuje osredinjenost na preučevanje interakcij v njihovem širšem družbenem kontekstu (Mills in Mullany 2011: 41), tj. pomeni premik od preučevanja korelacij med jezikovnimi enotami in družbenimi makrokategorijami k analizi teh enot v razmerju do konteksta. Poskusi preseganja binarnega pojmovanja jezikovne konstrukcije spola in kritične analize normativnih spolnih diskurzov, povezane s teorijo diskurzivne konstrukcije spolnega binarizma (Butler 2001 [1990], 1993), so tlakovale pot poststrukturalističnim jezikoslovnim pristopom, kot je kvirovsko jezikoslovje, ki je omogočilo pojasnitev vloge normativnosti pri diskurzivni konstrukciji spola in seksualnosti, na novih teoretskih temeljih pa je bilo mogoče utemeljiti tudi kritiko esencializiranih dihotomij (Davis idr. 2014: 1).
Razprava se umešča v okvir poststrukturalističnih pristopov k obravnavi jezika in transspolnih identitet. Najvidnejše raziskave tega področja se ukvarjajo z jezikovnimi praksami določenih transspolnih skupnosti v različnih jezikovnih, kulturnih in geografskih kontekstih ter konstruiranjem nenormativnih spolov v vsakodnevnih interakcijah (npr. Livia in Hall 1997, Hall in Bucholtz 2012, Zimman idr. 2014, Corwin 2017) ter z novimi teoretskimi pogledi na binarizme (npr. Motschenbacher 2010, Zimman idr. 2014), te pa podpirajo raziskave diskurzivne konstrukcije »biološkega spola« (npr. Zimman 2014).
V slovenskem prostoru je bila za razvoj področja jezika in spola pomembna javna strokovna razprava leta 1995, ki je odprla vprašanja generične rabe moškega slovničnega spola in spolno zaznamovane asimetrije v jeziku z izhodiščnim ciljem iskanja možnosti spolno vključujoče jezikovne rabe (Žagar in Milharčič Hladnik 1995). Prizadevanja so bila pri delu slovenistične stroke soočena z zagovorom nevtralnosti moškega slovničnega spola (Vidovič Muha 1997). V zadnjih letih lahko spremljamo tudi obravnave spolno vključujoče jezikovne rabe v medkulturnem kontekstu (npr. Plemenitaš 2014), medtem ko se vprašanje diskurzivnega konstruiranja transspolnih identitet in razširitev pojmovanja spolno vključujoče jezikovne rabe s transspolno perspektivo začneta pojavljati v raziskavah zadnjih štirih let (Perger 2016, Vičar in Kern 2017, Popič in Gorjanc 2018). Raziskave povezuje denaturalizacija hegemonih spolnih diskurzov, kot je diskurz spolnega binarizma. Ker hegemoni spolni diskurzi podpirajo hegemonijo heteronormativnosti, se s temi raziskavami povezujejo analize dominantnih heteronormativnih struktur s pristopi kvirovskega jezikoslovja (Gorjanc in Fišer 2018).
2 (Trans)spolna identiteta in diskurzivna interakcija
Razmerje med jezikom in identiteto je v zadnjih nekaj desetletjih postalo eno od osrednjih vprašanj sociolingvistike, jezikovne antropologije, diskurzivne analize in jezikovne etnografije. Kljub temu da so med posameznimi pristopi temeljne razlike, jih povezuje pojmovanje, da identiteta ni preprosto psihološki mehanizem samoopredelitve
Boris Kern, Branislava Vičar: Jezik in transspolne identitete
415
posameznice_ka,3 ampak se konstituira v družbenem dejanju, zlasti z jezikom. Pri poststrukturalističnih pristopih k jeziku in identiteti v nasprotju s tradicionalno so-ciolingvistiko identiteta ni pojmovana kot preddiskurzivna danost, tj. govorke_ci ne posedujejo identitete, ki bi se zgolj odražala v jezikovni rabi, temveč jo z jezikovno rabo konstruirajo (Motschenbacher in Stegu 2013: 522). Sociokulturni lingvistki Bucholtz in Hall (2005) pojmujeta identiteto kot primarno družbeno in kontekstualno specifično ter jo opredelita kot »odnosni in sociokulturni pojav, ki nastaja in se razširja v lokalnih diskurzivnih kontekstih interakcije« (Bucholtz in Hall 2005: 585-86). Na bistvene spremembe v sociolingvističnem pojmovanju spola je pomembno vplivalo delo poststrukturalistične teoretičarke na področju študij spola in kvirovske teorije Judith Butler, zlasti njen koncept performativnosti (Butler 2001 [1990], 1993). Pri performativni perspektivi se spol ne pojmuje več kot »množica predobstoječih, statičnih resničnosti, temveč kot porajajoči se, kontekstualni in intersubjektivni pojav, ki je stalno odprt za pogajanja in je odvisen od sistema medsebojno povezanih 'citatov' spolnih norm« (Davis idr. 2014: 3). To pomeni, da spol v nasprotju s prevladujočimi diskurzi, utemeljenimi na normativnem spolnem binarizmu, ni pojmovan kot lastnost, ki jo oseba ima, temveč kot dejavnost, ki jo izvaja. Spol torej ni predobstoječe družbeno dejstvo, ampak se konstruira z jezikovnimi in drugimi semiotskimi praksami, to pa poteka v različnih družbenih interakcijah in njihovih kontekstih. Interakcijska razsežnost konstruiranja spola je eden od pomembnih poudarkov performativnega pristopa: »Človek ne 'dela' spola sam. Zmeraj ga 'dela' z drugimi ali za druge, tudi če je drugi_a zgolj imaginaren_a« (Butler 2004: 1).
V nadaljevanju prikažemo konstruiranje identitete transspolne ženske (tj. osebe, ki se identificira z ženskim spolom, ob rojstvu pa ji je bil pripisan moški spol), ki jo imenujemo Linda. Podajamo izsek iz intervjuja, posnetega aprila 2017.4
Linda uporablja različne semiotske vire (materialne, vizualne, jezikovne), da interaktivno konstruirata svojo spolno identiteto. Pri interpretaciji se osredinimo na rabo jezika. V navedenem izseku Linda opiše interakcijo z osebo, ki jo je, ko se je z ženo in otrokoma peljala na počitnice, vprašala za pot.
Izpraševalec: A se ti sicer pogosto dogaja, da ti pripisujejo napačen spol?
Linda: Majn in majn. [...] Sicer se dogaja, sem lih zdejle, ja, ko sva bli na dopustu z ženo pa ... sva vprašali za pot. Smo bli v avtu, sssm ... in pač en kmet tko ... pač ... videl je, da sem vozla, ne? Družina kao v avtu in pol avtomatsko je sklenu »vidva«, ne? Izpraševalec: Mhm.
Linda: Mene je pa to tok prizadel ... To mi je uničl čist prvi dan dopusta ... Izpraševalec: Ker je uporabil ...
Linda: Ker je uporabu v bistvu dvojino kot ... ženska moški, ne? Vidva, namesto vidve, ne?
3	Več o rabi podčrtaja v poglavju 4.
4	Za zapisovanje je bil uporabljen zapis po zgledu Govornega korpusa slovenščine (GOS).
416
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Na začetku intervjuja Linda svojo spolno identiteto opiše kot žensko. Oznaka spolne kategorije je konsistentna z vedenji, ki se povezujejo z družbenim pojmovanjem ženskosti. V navedenem izseku Linda z rabo prvoosebnih edninskih in dvojinskih glagolskih končnic za ženski slovnični spol strukturira spol, s katerim se identificira (le enkrat je uporabljena glagolska končnica za moški slovnični spol, in sicer v primeru, ko se Linda nanaša na osebe različnih spolov). Lindina raba oblik v ženskem slovničnem spolu odraža tako njeno doživljanje sebe kakor tudi prizadevanje, da bi bila prepoznana kot ženska. Kot poudarja Motschenbacher (2010: 162), morajo biti spolno zaznamovana dejanja v interakciji tudi dekodirana, da je konstruiranje spola uspešno. Da se Linda konstituira kot ženska, je odvisno tudi od rabe jezika pri udeleženkah_cih interakcije. Linda opiše interakcijo z osebo, ki jo je vprašala za pot. Ta oseba Lindo in njeno ženo naslavlja z drugoosebnim dvojinskim zaimkom za moški slovnični spol (vidva). Raba zaimka vidva kaže, da ta oseba ni dekodirala Lindinih spolno zaznamovanih dejanj, tj. ni je prepoznala kot ženske. Kot predpostavlja Linda, so bila njena spolno zaznamovana dejanja soočena z normativnimi pričakovanji glede spola, utemeljenimi na predpostavki o heteronormativni nuklerani družini, tj. heteroseksualni skupnosti staršev različnega spola in njunih otrok. Znotraj heteronormativnih struktur, ki so trdno umeščene na družbenem makronivoju (Motschenbacher in Stegu 2013: 525), je namreč med staršema predpostavljeno heteroseksualno razmerje, osnovano na spolni normativnosti.
3 Spolni binarizem v jeziku
Binarno pojmovanje spola je eno od temeljnih raziskovalnih vprašanj poststruk-turalističnega feminizma in kvirovskega jezikoslovja ter se umešča v njuno kritiko esencializiranih dihotomij. Spolni binarizem kot prevladujoči spolni sistem, utemeljen na predpostavki, da obstajata le dva »biološka spola« in iz njiju izpeljani spolni identiteti (Perger 2016: 47), se izgrajuje na ločnici med »biološkim« in družbenim spolom. Zato natančnejšo obravnavo spolnega binarizma, kot poudari Zimman, v prvi vrsti omogoča denaturalizacija te ločnice, tj. prepoznanje skupnega izvora »biološkega« in družbenega spola v diskurzivni praksi (Zimman 2014: 14-15). Ločnica, vzpostavljena v drugem valu feminizma, je utemeljena na predpostavki biološkega esencializma (tj. predpostavki, da je »biološki spol« neizogibno naravno dano dejstvo, družbeni spol pa družbeno konstruirana vloga, določena pripadnicam_kom vsakega »biološkega spola«) in se preslikuje na ločnico narava - kultura. Poststrukturalistične feministke (npr. Butler 1993) trdijo, da je tudi »biološki spol« družbeno, kakor tudi diskurzivno konstruiran. Pomen, pripisan različnim telesom, ne izhaja iz njihovih inherentnih lastnosti, ampak se vanje diskurzivno vpisuje skozi kulturno in historično različna pojmovanja spola. Argumenti o družbeni konstrukciji »biološkega spola« ne pomenijo, da telesa niso pomembna, ampak da jih nikoli zgolj ne opisujemo, temveč z opisom zmeraj tudi konstituiramo. Izjava »Deklica je!« namreč telesu pripiše spol in obenem sproži dis-kurzivno socializacijo: »deklica« bo v tem procesu prisiljena ponavljati spolne norme, s čimer se bo konstituirala kot ženski subjekt (Butler 1993).
Kljub temu da je diskurzivni konstrukciji »biološkega spola« od devetdesetih let 20. stol. namenjene veliko raziskovalne pozornosti (npr. Delphy 1992, Butler 1993,
Boris Kern, Branislava Vičar: Jezik in transspolne identitete
417
Motchenbacher 2009, Zimman 2014), je koncept dveh »bioloških spolov« tako globoko zakoreninjen v zahodnih družbah, da je v javnem mnenju pridobil status naravno danega dejstva. V vsakodnevnih diskurzih se spol zarisuje kot binarna kategorija, interspolna prekrivnost in intraspolna raznolikost pa ostajata spregledani (Motschenbacher 2010: 13) in s tem je obstoj oseb, katerih spol se ne umešča v binarni spolni sistem, potisnjen v nevidnost (Enke 2012, Perger 2016). Ko govorimo o osebah, se nanje nanašamo s samostalniki s podkategorijo človeško, z osebnimi zaimki, v jezikih s slovničnim spolom tudi s spolno zaznamovanimi končnicami in priponskimi obrazili. Ker sta nam v diskurzivni socializaciji ponujeni zgolj dve možnosti za nanašanje na osebe, tj. spolno zaznamovana jezikovna sredstva za dva jezikovna spola, ženskega in moškega, izgradimo epistemološki okvir, v katerem osebe umeščamo v dve - in zgolj dve - spolni kategoriji. S tem se odraža in reproducira hegemonija cisnormativnosti, ki jo Perger definira kot »družbeno strukturiranost, utemeljeno na biološkem determinizmu in na predpostavki skladnosti spola, pripisanega ob rojstvu, s spolom osebe (tj. spolno identiteto)« (Perger 2016: 47).
Motschenbacher (2010) razmerje med strukturnimi kategorijami in reprezentacijo spola pojasnjuje v okviru poststrukturalističnega razumevanja jezika in trdi, da jezik ni abstraktni predpogoj, na katerem je osnovana jezikovna raba, ampak »rezultat ponavljajočih se jezikovnih praks, ki so v času pripeljale do materializacije določenih strukturnih kategorij« (Motschenbacher 2010: 61-62). Nanašanje na osebe s spolno zaznamovanimi jezikovnimi sredstvi oseb zgolj ne umešča v določeno spolno kategorijo, ampak vsebuje tudi normativna pričakovanja, da bodo posameznice_ki svojo spolno identiteto konstituirale_i znotraj prevladujočih hegemonih diskurzov. Ko denimo določeno osebo poimenujemo ženska ali moški, obenem s poimenovanjem predpišemo normativna vedenja, prototipično povezana s tema kategorijama (Motschenbacher 2010: 177). Zato je v kvirovskem jezikoslovju spolni binarizem pojmovan kot »primarni simbol marginalizacije in stigmatizacije nenormativnih subjektov in praks« (Davis idr. 2014: 1); kot normativni spolni sistem posameznice_ke sili, da se umestijo na eno stran binarne ločnice, in marginalizira tiste, ki ne izpolnjujejo normativnih pričakovanj o »spolnih nasprotjih« (Barrett 2014: 210).
4 Konstruiranje spola onstran spolnega binarizma
Medtem ko so izbire spolno zaznamovanih jezikovnih oblik pri osebah z normativnimi spolnimi identitetami hitre in samodejne, je za izbiro jezikovnih sredstev pri transspolnih osebah značilna veliko višja stopnja samoreflektivnosti. Spolno nebinarne osebe, ki jim slovnični spolni sistem slovenščine ne omogoča vidnosti, razvijajo alternativne jezikovne prakse, ki bi jim omogočile družbeno in diskurzivno eksistenco. V slovenščini se kot učinkovita praksa, ki destabilizira spolni binarizem in lingvistično kodirano cisnormativnost, v zadnjih štirih letih kaže raba podčrtaja.5 V nasprotju s
5 Iskanje možnosti za izražanje nebinarnih spolnih identitet je značilno tudi za več tujih jezikov. V kontekstu angleščine, ki ne pozna slovničnega spola, velja na tem mestu omeniti predvsem edninsko rabo spolno nevtralnega (sicer množinskega) zaimka they (edninska raba je uslovarjena v Oxfordovem slovarju - https://
418
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
poševnico, oklepajem ali vezajem, ki predstavljajo dve medsebojno izključujočih se možnosti, podčrtaj vzpostavlja prostor pluralnosti spolov (Perger 2016: 54). Podčrtaj se zapisuje med obliko za ženski in moški slovnični spol (npr. Spoštovanei sodelav-ke_ci) in simbolno nadomešča vse (še) neobstoječe končnice in obrazila za spole, ki se gibljejo onstran binarnosti ali moško ali žensko. Podčrtaj je praksa, ki prihaja »od spodaj navzgor«; rabo so transspolne osebe vpeljale znotraj transspolne skupnosti, od tam se je podčrtaj razširil v LGBTIQ+ skupnosti, v zadnjih treh letih pa prehaja tudi v splošno rabo.6 Popič in Gorjanc (2018) na podlagi raziskave, v okviru katere sta bila v dveh časovnih obdobjih (marca in septembra 2018) izdelana in analizirana dva korpusa spletnih besedil organizacij, ki uporabljajo podčrtaj, ugotavljata, da se je pogostnost rabe podčrtaja v pol leta povečala za 63,8 odstotka7 in da je raba podčrtaja konsistentna (2018: 346-47). S tem sta ovrgla argument o zahtevnosti rabe podčrtaja (2018: 347). Podčrtaj je omenjen tudi v novih Smernicah za spolno občutljivo rabo jezika, ki jih je izdalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Šauperl idr. 2018), tovrstno rabo podčrtaja pa registrira tudi ePravopis:
Slika 1: ePravopis. Fran.si.
en.oxforddictionaries.com/; združenje American Dialect Society pa je zaimek izglasovalo celo za besedo leta 2015) in okrajšavo Mx., ki nadomešča Mr. ali Ms. (pojavi se že v 70. letih, vendar je v Merriam-Websterjev slovarju uslovarjenja leta 2017). V nemščini so za izražanje nebinarnih spolnih identitet v rabi tri možnosti: (a) pisanje obrazila za ženski slovnični spol neposredno za moškim, pri čemer je prva črka obrazila zapisana z veliko črko (SchulerIn); (b) podčrtaj: Schauspieler_in, mit den Schuler_inne_n; in (c) zvezdica: Lehrer*in. Francoščina poleg načina (a) pozna tudi zapis s srednjo piko (etudiantes) in z vezajem (etudiant-e-s), v španščini pa a in o kot morfema, ki zaznamujeta moški ali ženski slovnični spol, v rabi nadomeščajo z: (a) afno (l@s), (b) zvezdico (l*s), (c) črko x (lxs), (č) črko A v krožcu (l®s) ali (d) ligaturo ® (l&s) (Sitnikova 2017). V nekaterih slovanskih jezikih se za izražanje nebinarnih spolnih identitet pod vplivom nemščine pojavlja podčrtaj (informatorke_ji so potrdile_i rabo podčrtaja v hrvaščini, poljščini; razprave potrjujejo tudi obstoj rabe podčrtaja v ruščini), vendar je sorazmerno redka in omejena predvsem znotraj LGBTIQ+ skupnosti oz. v besedilih na temo študij spolov.
6	Več o splošnosti rabe podčrtaja v Vičar in Kern (2017) ter Popič in Gorjanc (2018).
7	Ob tem velja opomniti, da podatek o večji pogostosti podčrtaja ne kaže na to, da je jezik posameznega besedila bolj spolno vključujoč, saj avtoriceji pogosto posegajo tudi po spolno nevtralnih jezikovnih strategijah.
Boris Kern, Branislava Vičar: Jezik in transspolne identitete
419
Že v prispevku Možnosti jezikovnega izražanja nebinarnih transspolnih identitet v slovenščini (Vičar in Kern 2017) je bilo navedenih nekaj konkretnih predlogov glede rabe podčrtaja, zato jih na tem mestu zgolj povzemamo.
-	Praviloma najprej navajamo obliko za ženski slovnični spol, nato za moški: udeležen-kaec. To velja tudi za neimenovalniške sklone: Predstavo sije ogledalo veliko gledalk_ cev.; Sodelovalo je veliko profesoricjev. Moško obliko navajamo kot prvo takrat, ko je ta oblika besedotvorno osnova za tvorbo oblike za ženski slovnični spol oz. ko ima oblika za moški slovnični spol ničto končnico. To velja tako za samostalnike (pisateljica, županja) kot deležnike na -l in -n (Lahko bi se prijavila; Odšela je; Je razgledana) ter pridevnike (Je zanimiv a). V primerih, ko pri obliki za ženski slovnični spol pride do izpada polglasnika, je za podčrtajem smiselno navesti tudi črko pred izpadlim polglas-nikom takrat, ko lahko pride do nepotrebne dvoumnosti: zadovoljen_jna uporabnik_ca spletnega portala. V nasprotnem primeru črk pred izpadlim polglasnikom ne pišemo, torej je ustrezno: Prišela je.
-	Ne navajamo celih obrazil, ampak zaradi poenostavitve le spremenljivi končni del: pisateljice, zdravnikice, torej NE: pisateljiice, zdravnikinice.8
-	V primeru spolno zaznamovanih zaimkov med oblikama za ženski in moški slovnični spol uporabimo podčrtaj: Vidim jo_ga.; Njenjega ni bilo. Pri zaimkih se predvsem zaradi kratkosti samih zaimkov ne zdi smiselna raba okrajšanih oblik: Nje_ga ni bilo.
-	Navajanje oblike za ženski in moški slovnični spol v celoti se zdi smiselno tudi v primerih, kot je: sestrabrat, in pri večbesednih poimenovanjih za ženske in moške, pri katerih nastopata različni osnovi: srednja medicinska sestra_srednji zdravstvenik.
V izogib kopičenju podčrtajev kot dopolnjujočo strategijo predlagamo rabo spolno nevtralnih jezikovnih oblik:9
-	semantično spolno nevtralnih besed, kot so: oseba, stranka, vodja, ali skupnih imen, kot so: mladina, občinstvo, prebivalstvo;
-	besednih zvez z levim pridevniškim prilastkom namesto samostalniških besednih zvez z desnim samostalniškim prilastkom: skupnost študentkov > študentska skupnost;
-	posamostaljenih množinskih deležniških oblik: potrebe vključenih posameznickov > potrebe vključenih;
-	posamostaljenih oblik: predlagalei smo > naš predlog je bil;
-	trpnih stavkov: z raziskavo smo ugotovile_i > z raziskavo je bilo ugotovljeno;
-	sedanjika za izražanje prihodnosti: jutri bomo nadaljevale i > jutri nadaljujemo.
8	Pri navajanju oblik za moški in ženski slovnični spol v okviru poševnic in oklepajev se večinoma navajajo celotna obrazila, torej: učitelj/-ica, dedič/-inja. Navajanje le spremenljivega dela v primeru poševnic sicer priporočajo nove Smernice za spolno občutljivo rabo jezika (Šauperl idr. 2018).
9	Nekaj spolno nevtralnih izbir navaja že Šribar v Internih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika (2010).
420
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Glede na to, da je podčrtaj kot možnost izražanja nebinarnih transspolnih identitet (zaenkrat) omejen le na pisno sporazumevanje (branje podčrtajev z vmesnimi premori bi otežilo razumevanje), se za glasovno realizacijo podčrtajev kot ustrezno kaže branje polnih oblik za ženski in moški slovnični spol s premorom, brez uporabe veznika in, ki bi na ta način nakazovalo, da ne gre le za dve družbeni skupini oseb. Sicer pa v govornem diskurzu spolno nebinarne osebe uporabljajo tudi druge jezikovne prakse, kot je npr. izmenjujoča raba oblik za ženski in moški slovnični spol.
5 Sklep
Raziskovanje alternativnih jezikovnih praks, ki jih razvijajo nebinarne transspolne osebe, da pozicionirajo svoje identitete zunaj binarnega spolnega sistema, podpira kritično preučevanje cisnormativnosti, tj. diskurzivnih konstruktov določenih spolnih identitet kot »naravnih«, »normalnih« in zaželenih, ter dominantnih diskurzov spolnega binarizma. Vendar pa je treba poudariti, da namen kritičnega preučevanja spolnega binarizma v jeziku ni odprava spolno zaznamovanih in seksualnih makrokategorij, temveč destabilizacija naturaliziranih pojmovanj spolnih in seksualnih identitet ter relativizacija njihove brezpogojnosti (Motschenbacher 2010: 180). V slovenščini se kot učinkovita praksa, ki presega spolni binarizem in lingvistično kodirano cisnormativnost, kaže raba podčrtaja. Ker se je podčrtaj že uveljavil tako v individualni kot (določeni) skupnostni rabi, ga pojmujemo kot legitimen objekt znanstvenega preučevanja, zaradi možnosti identitetnga pozicioniranja, ki jo ponuja osebam, ki jim slovnični spolni sistem ne omogoča jezikovne reprezentacije, pa ga prepoznavamo kot legitimno sredstvo potrjevanja avtentičnosti in legitimnosti spolno nebinarnih oseb. Vendar pa so družbene sodbe o tem, kaj velja za legitimno, velikokrat povezane s strukturami moči. Kot poudari van Dijk (2009: 63), in pri tem izhaja iz predpostavk kritične diskurzivne analize, so lahko določeni diskurzivni sistemi »nelegitimni glede na nekatere temeljne norme, ki izhajajo na primer iz mednarodnih človekovih in družbenih pravic«. Tudi podatki o številu oseb, ki se identificirajo kot spolno nebinarne, zadnji podatki za Slovenijo so bili pridobljeni z raziskavo Vsakdanje življenje mladih LGBTIQ+ oseb (Perger idr. 2018), kažejo na potrebo po premisleku obstoječih institucionalnih praks.
Viri in literatura
Rusty Barrett, 2014: The Emergence of the Unmarked. Queer Excursions. Ur. L.
Zimman idr.. Oxford: Oxford University Press. 195-219. Mary Bucholtz, Kira Hall, 2005: Identity and Interaction: A Sociocultural Linguistic
Approach. Discourse Studies 7/4-5. 585-614. Tudi na spletu. Judith Butler, 2001 [1990]: Težave s spolom. Ljubljana: ŠKUC. Judith Butler, 1993: Bodies that Matter. London in New York: Routledge. Judith Butler, 2004: Undoing Gender. London in New York: Routledge. Anna I. Cqrwin, 2017: Emerging genders. Gender and Language 11/2. 255-77.
Boris Kern, Branislava Vičar: Jezik in transspolne identitete
421
Jenny L. Davis idr., 2014: Opposites Attract: Retheorizing Binaries in Language, Gender, and Sexuality. Queer Excursions. Ur. L. Zimman idr. Oxford: Oxford University Press. 1-12.
Christine Delphy, 1993: Rethinking Sex and Gender. Women's Studies International Forum 16/1. 1-9. Tudi na spletu.
Teun Van Dijk, 2009: Critical Discourse Studies: A Sociocognitive Approach. Methods of Critical Discourse Analysis. Ur. R. Wodak, M. Mayer. Los Angeles: Sage. 62-86.
Finn Enke, 2012: The Education of Little Cis. Transfeminist Perspectives in and beyond Transgender and Gender Studies. Ur. A. Finn Enke. Philadelphia: Temple University Press. 60-77.
ePravopis. Na spletu.
Vojko Gorjanc, Darja Fiser, 2018: Twitter in razmerja moči: diskurzna analiza kampanj ob referendumu za izenačitev zakonskih zvez v Sloveniji. Slavistična revija 66/4. 473-95.
Kira Hall, Mary Bucholtz, 1995: Gender Articulated. New York: Routledge.
Steffen Kitty Herrmann, 2003: Performing the Gap queere Gestalten und geschlechtliche Aneignung. Arranca! 28. 22-26.
Sara Mills, Louise Mullany, 2011: Language, Gender and Feminism. London, New York: Routledge.
Heiko Motschenbacher, 2010: Language, Gender and Sexual Identity: Poststructuralist Perspectives. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins.
Heiko Motschenbacher, Martin Stegu, 2013: Queer Linguistic Approaches to Discourse. Discourse & Society 24/5. 519-35. Tudi na spletu.
Louise Mullany, 2010: Gendered Identities in the Professional Workplace. Language and Identities. Ur. C. Llamas, D. Watt. Edinburgh: Edinburgh University Press. 179-90.
Nina Perger, 2016: Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41-60. Tudi na spletu.
Nina Perger idr., 2018: Vsakdanje življenje mladih LGBTIQ+ oseb v Sloveniji. Ljubljana: Društvo parada ponosa.
Damjan Popič, Vojko Gorjanc, 2018: Challenges of Adopting Gender-Inclusive Language in Slovene. Suvremena lingvistika 44/86. 329-50.
Katja Plemenitas, 2014: Gender Ideologies in English and Slovene. ELOPE 11/1. 17-29.
Dennis Scheller-Boltz, 2014: On Gender Awareness in German, Russian, and Polish. PrzeglqdRusycystyczny 4/2014. 80-105.
Mojca Šauperl idr., 2018: Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Renata Šribar, 2010: Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Komisija za ženske v znanosti. Ljubljana.
Branislava Vičar, Boris Kern, 2017: Možnosti jezikovnega izražanja nebinarnih transspolnih identitet v slovenščini. Dialogi 53/11-12. 223-37.
Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti žensk prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. 33. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. A. Derganc. Ljubljana: FF.
Lal Zimman, 2014: The Discursive Construction of Sex. Queer Excursions. Ur. Lal Zimman idr. Oxford: Oxford University Press. 13-34.
422
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
Lal Zimman idr. (ur.), 2014: Queer Excursions. Oxford: Oxford University Press. Igor Ž. Žagar, Mirjam Milharcic Hladnik, 1995: Temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. Neseksistična raba jezika. Ur. V. Kozmik, J. Jeram. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko. 7-18.
Summary
The article is set in the frame of post-structural approaches to language and transgender identities and critical research of hegemony of cisnormativity and dominant discourses of gender binarism. The binary conceptualization of gender is one of the fundamental research questions of post-structural feminism and queer linguistics and belongs to their critique of essentialised dichotomies. Identifying people with gendered linguistic means does not merely place them in a particular gender category, but also includes normative expectations that individuals will construct their identity within dominant hegemonic discourses. Non-binary people, who are rendered invisible by Slovenian grammatical gender, are developing alternative language practices which allow them social and discursive existence. In Slovene, the use of an underscore emerges as an effective practice that destabilizes gender binarism and linguistically coded cisnormativity. Since the underscore has already been established in both individual and (particular) community use, it is considered a legitimate object of scientific study. Moreover, the use of underscore offers the possibility of identity positioning to those who are not given representation by the grammatical gender system. We identify it as a legitimate means of confirming the authenticity and legitimacy of the identity of non-binary people.