POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Polde Goljuf Janez Vipotnik Delegati okraja Trbovlje za kongres V soboto bodo odpotovali v Zagreb na VI. kongres KPJ delegati, ki bodo zastopali okraj Trbovlje: Miha Marinko, sekretar CK KPS, Vipotnik Janez, Ribič Alojz, Jerič Miha iz Hrastnika, Burkeljc Ferdo iz Zagorja in Goljuf Polde iz Trbovelj, vsi trije rudarji Alojz Ribič Ferdo Burkeljc Miha Jerič ZASAVSKI VESTNIK leto v. — St. 43. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA trbovlje, 30. oktobra 1952 f Pozdrav VI. kongresu K P/ J Problematika gospodarsko-politlčne dejavnosti v okraju Trbovlje Pred nedavnim smo poročali o uspehih partijske konference okraja Trbovlje. Ta konferenca in njeni zaključki so dali članstvu Partije in ostalemu delovnemu ljudstvu izčrpen pregled gospodarsko-politične situacije v trboveljskem okraju. Mirno lahko rečemo, da bo splošen napredek v naših centrih odločilno vplival tudi na delo in razvoj naših podeželskih krajev. Uspehi in pridobitve našega delovnega ljudstva, samostojno upravljanje naših industrijskih in drugih podjetij ter napredek v gospodarstvu so nujno zahtevali reorganizacijo tudi v naši državni upravi. Dvodomni sistem v okrajnih ljudskih odborih je velika pridobitev za socialistično demokracijo naše oblasti, v katero so sedaj vključeni tudi proizvajalci. Naše partijske organizacije bodo stale pred važno nalogo, saj bodo pomagale vzgajati zastopnike delovnih ljudi, ki bodo izvoljeni v naše okrajne, mestne odbore in ljudske odbore in v zbore proizvajalcev. Velika pridobitev v naši socialistični demokraciji je nadalje večja proračunska samostojnost občinskih ljudskih odborov, ki bodo te naloge reševali v tesni povezavi s Fronto in Partijo. Z vsemi presežki, ki jih ustvarjajo naši delovni kolektivi s svojim delom in ki ne gredo za gradnjo naših ključnih objektov in za državno obrambo ter stroške naše državne oblasti in njenih obveznosti, razpolagajo sedaj naši delovni kolektivi popolnoma samb V našem okraju dajo delovni kolektivi naših industrijskih podjetij v državno akumulacijo blizu 5 milijard dinarjev, naše kmetijstvo le nekaj čez 33 milijonov dinarjev, obrtna gospodarstva pa nekaj čez 4 milijone dinarjev. Te številke nam povedo, da prispeva za našo skupnost največ naše delavstvo v industriji. Ob teh številkah morajo utihniti naši nasprotniki o velikih davkih kmetov, saj je dovolj jasno, da za skupnost največ prispeva naš delavec. Te obveznosti pa izpolnjujejo naša industrijska podjetja zavestno in uspešno, ti uspehi pa so sad dela in žive revo- Miha Marinko lucionarne zavesti naših delovnih kolektivov, ki s svojimi delavskimi sveti in upravnimi odbori dobro upravljajo naša podjetja, ki jim jih je izročila naša družbena skupnost. Naši delovni kolektivi pa preživljajo letošnje leto preizkusno dobo Rudarsko gradbeno podietie v Trbovljah je edino te vrste v državi V zasavskem bazenu so imeli že dalj časa v načrtu ustanovitev specialnega rudarskega gradbenega podjetja. Izvršitev raznih rudarskih zgradb in del je v naši državi zaradi pomanjkanja rudarskih strokovnjakov v splošnem poseben problem. Ko si je pred nedavnim specialna komisija rudarskih strokovnjakov iz Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah ogledala skoraj vse rudnike v državi, je ob tej priliki ugotovila, da je pri nas potreba po ustanovitvi posebnega rudarskega gradbenega podjetja, kot jih že imajo v drugih državah, ki naj bi se ukvarjalo izključno z izdelavo in izpeljavo kompliciranih jamskih gradbenih objektov in zgradb. Pri ustanovitvi tega specialnega rudarskega podjetja je posebno važno to, da imamo ravno v Trbovljah najboljši rudarski kader ter edino rudarsko strojno tovarno v državi. Zaradi tega so to podjetje ustanovili na rudniku Trbovlje-Hrastnik, ki se bo ukvarjalo z gradnjo raznih rudarskih objektov po rudnikih naše države, hkrati pa bo to podjetje v neposrednem stiku s Strojno tovarno »Miha Marinko« v Trbovljah, kjer bo to podjetje pravilno izkoriščalo vse rudarske me-hanizacijske naprave in stroje, ki jih ta tovarna že izdeluje in jih bo še izdelovala. Za rudnik Trbovlje-Hrastnik in za Strojno tovarno »Miha Marinko« v Trbovljah smemo mirno reči, da sta ti dve podjetji tako rekoč predestinirani za izvršitev važnih rudarskih in meha-nizacijskih del v naši državi, ki bosta VaSki aktiv LMS Tirna je dobil priznanje Prejšnjo nedeljo so imeli v Tirni 1 ad Savo lepo slovesnost. V okusno okrašeni dvorani se je polnoštevilno zbrala mladina te vasi, prišli pa so tudi starejši. Ta dan je bil praznik timske mladine, saj je dobila za svoje uspešno delo pohvalo od CK LMS kot eden izmed najboljših vaških aktivov mladine. Član OK LMS Trbovlje, tov. Hinko Rus, je čestital tem mladincem in mladinkam k uspehu ter jim izročil pohvalno diplomo. To listino so prejeli za uspehe v tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ; imeli so redne organizacijske sestanke, posvečali so vso skrb ideološki vzgoji, lep napredek zaznamujejo v kulturnem delu, prav tako pa je ta mladina napravila cesto skozi Tirno. Po izročitvi pohvalne listine in po govorih zastopnikov mladine je mladinski aktiv te vasi obljubil, da bo še v naprej vztrajno opravljal zaupano mu nalogo na političnem in kulturnem področju. Lep in bogat kulturni spored, Ki je nato sledil, je dal še večji poudarek slovesnemu dnevu mladine iz Tirne. orali ledino v modernem rudarskem gospodarstvu v Jugoslaviji. Popolnoma "ravilno je, da Trbovlje s svojo stoletno rudarsko prakso^ m tradicijo prenese svoje bogate izkušnje na vse ostale rudnike v naši državi. V bližnji bodočnosti bo odigralo važno vlogo pravilna zaposlitev dragocenega rudarskega kadra v naših revirjih, kar bo za obstoj novega trboveljskega rudarskega podjetja in za modernizacijo in mehanizacijo rudnikov naše, države velikega pomena, saj bomo z njo pospešili in v nemali meri tudi pocenili rudarsko produkcijo, kar je izredno važno narodno-gospodarsko vprašanje. svojega samostojnega gospodarstva, zato so se nekateri izmed njih zaprli v ozke meje svojega podjetja ter ne posegajo s svojo politično silo v našo komunalno, zdravstveno, kulturnopro-svetno in ostalo družbeno dejavnost, pri drugih pa že opažamo prve uspehe na tem področju dela. POMOČ PODJETIJ KOMUNALNI DEJAVNOSTI Gospodarska podjetja našega okraja so napravila že prve korake v naši komunalni dejavnosti, saj so že vsa razpravljala o vprašanju oddaje 15 do 20% svojih razpoložljivih sredstev našim občinskim ljudskim odborom za njihove komunalne, kulturne in druge potrebe. Tako gradi n. pr. rudnik Trbovlje-Hrastnik delavska stanovanja, cementarna v Trbovljah gradi Dom »Svobode-Zasavje«, za katerega je tudi že kupila kinoprojekcijski aparat, prav tako sta nadalje trboveljski in zagorski rudnik obljubila pomoč pri gradnji kulturnih domov v obeh krajih. Vsa podjetja okraja Trbovlje bodo letos razpolagala s približno 138 milijoni dinarjev ter bodo z oddajo 15 do 20% prispevkov omogočila našim občinskim ljudskim odborom izvršitev najnujnejših komunalnih in drugih občeko-ristnih del. Pa tudi na področju komunalne dejavnosti same se že kažejo nekateri vidni uspehi; v Trbovljah so prenovili in modernizirali del svoje glavne ceste, v Zagorju so obnovili vodovod, v Šklendrovcu nadaljujejo gradnjo ceste na Podkum, gradi se cesta skozi Slačnik v Zagorje, prav tako pa se nadaljujejo dela na vodovodu v Zidanem mostu za potrebe šole in tamkajšnjih naselij. Pomembne uspehe pa zaznamujemo tudi' na področju delavske prosvete, kar je nedavno pokazal zlet »Svobode« v Trbovljah, istotako pa kažejo že lep vzpon in napredek obnovljena delavska prosvetna društva »Svobode« po celem našem okraju. USPEHI IN NAPAKE PARTIJSKIH ORGANIZACIJ V ČASU OD V. DO VI. KONGRESA KPJ Uspehi, ki smo jih dosegli na gospo-darskem področju ter v delu naših družbenih in političnih organizacij, nam kažejo, da je okrajni komite KPS Trbovlje dajal članom naših partijskih organizacij pravilna navodila za delo, ki so jih tolmačili najširšim ljudskim množicam Naša Partija živi v naših množicah, ker vodi pravilno politiko, hkrati pa ugotavlja in opozarja na potrebo odprave raznih slabosti in napak, ki so negativno vplivale na naš socialistični razvoj. Nov predlog statuta Partije zaostruje partijsko disciplino, odnos do religije, plačevanje, Članarine in udeležbo na sestankih. Po sprejetju tega pravilnika se ne bodo mogli ponavljati primeri kot n. pr. v strojnih reparaturnih delavnicah rudnika Trbovlje, kjer se zaradi malomarnosti sekretarja OPO ni sešla tri mesece, članarino pa je organizacija plačevala samo polovično. Prav tako je v bodoče povsem razumljivo, da v Partiji ne bo mesta za ljudi, ki niso razčistili svojih pojmov do religije, ali pa so z nemoralnim življenjem in ponašanjem kvarili ugled Partije. Človek z dvojno moralo ni moralen, ker je morala samo ena. Ta pa ne dovoljuje, da bi živeli življenje dvoživke. Takšno življenje je mogoče samo v malomeščanski družbi, Partija pa ni malomeščanska ustanova, zato tudi ne sodijo v njo ljudje, ki pomagajo cerkvi in njeni protinarodni politiki. Iz tega razloga je bilo popolnoma nepravilno početje nekaterih članov Partije, ki so na skrivaj imeli krste, birme in poroke. Okraj Trbovlje je proletarski center z revolucionarno tradicijo, zaradi česar je popolnoma pravilen sklep, da se v Partiji v teku enega leta razčisti vprašanje splošne morale in da se zaprejo vrata v Partijo vsem tistim, ki niso razčistili svojih pojmov do' religije. ■ - , j DEMOKRATIZACIJA V PARTIJI 1 - SAMOSTOJNOST KOMITEJEV V partijskih organizacijah prihaja vse bolj do izraza vprašanje samostojnosti za reševanje nalog, ki sodijo v pristojnost osnovnih partijskih organizacij in ki jih te rešujejo s pomočjo mestnih ali rudniških partijskih komitejev. Socialistična demokracija narekuje to samostojnost, zato odpade morebitno čakanje na direktive, češ da bo okrajni komite Partije reševal vsa vprašanja OPO, MK in RK. Večja samostojnost OPO in komitejev bo samo še Afečja pobuda za odpravo dosedanjih napak in za dosego večjih uspehov na vseh področjih družbene, politične, gospodarske in kulturne dejavnosti. Nadaljevanje na 3. strani Ob 7.obletnici ORC«WI«CIJE ZDRUŽENIH NARODOV 24. oktobra pred sedmimi leti je večina narodov sveta začela po svojih vladah največji napor za skupno delo za trajni mir in za gospodarski in socialni napredek vseh narodov .v zgodovini. Danes je jasno, da še daleč nismo dosegli teli ciljev. Živimo sredi ogorčenih ideoloških nasprotij, velikanskih spopadov sil, lokaliziranih bojev in nevarnosti svetovne vojne, ki bi mogla uničiti našo civilizacijo do temelja. To je položaj, ki mu moramo gledati naravnost v oči, moramo pa tudi omeniti, kaj vse smo poskušali in kaj smo dosegli. Če to napravimo, bomo videli velike neuspehe in mnogo brezuspešnih poskusov, toda tudi nepreneh-no prizadevanje. Videli bomo dober začetek in nekatere uspehe na vseh področjih, na področju kolektivne varnosti, pri mirnem reševanju sporov, pri gospodarski, socialni, kulturni in humanitarni dejavnosti, pri napredku odvisnih narodov in graditvi svetovnega pravnega sistema. Vendar so to le prvi koraki do ciljev, katerih še nikdar prej nismo dosegli. Potrebna je mnogoletna vera in delo. da bi še izkoreninili stoletno zlo vojne, bede in neenakosti. To perspektivo moramo imeti stalno pred očmi. Spomniti pa se moramo na še eno bistveno stvar. Združeni narodi niso nekaj ločenega od narodov in vlad, nekaj, kar bi lahko samo od sebe izpolnilo naše želje. Združeni narodi smo mi sami, narodi sveta in naše vlade. Mednarodna organizacija je samo orodje naše volje in našegn duha. V neposredni. bodočnosti se moramo v polni meri posluževati tega svetovnega orodja za tri glavne naloge. Moramo zgraditi kolektivno silo, da bi onemogočili ali pa udušili oboroženo napadalnost, l/koristiti moramo vsa sredstva za mirno reševanje sporov med velikimi ali malimi silami, podvojiti moramo naše prizadevanje, da bi pomagali tistemu delu človeštva, ki še Nova palača ZiJmjenih narodov v Nem Yorku vedno živi v neverjetni revščini, da bi losegli dostojno življenjsko raven. Na te naloge moramo osredotočiti naša prizadevanja, toda vsi cilji Zdru Ženih narodov so potrebni in koristni, to so potrebe, ki jih človeštvo občuti ne pa samo nedosegljivi ideali. Zarad1 tega se moramo veseliti vsakega uspeha v mednarodnem sodelovanju, ki krepi Združene narode. Danes, sredi sporov in strahu pred vojno, so nam Združeni narodi bolj potrebni kot kdaj koli poprej. Pomagajmo jim čim bolj, ne samo na »Dan Združenih narodov«, ampak tudi v dneh in letih, ki bodo sledili. Ako bomo storili to, bomo še v času našega življenja zgradili močne temel je za svetovno ureditev splošnega miru in trajne varnosti GENERALNA SKUPŠČINA OZN Na zasedanju Generalne skupščine OZN se je prvič sešel politični odbor. Pri glasovanju o dnevnem redu je odbor z velikansko večino zavrnil predlog sovjetskega bloka, naj bi prišla poljska resolucija o Koreji in o sklenitvi pakta petih velesil na dnevni red kot prva .točka. Po predlogu ameriškega zunanjega ministra Ache-sona, naj bi Generalna skdpščina podprla stališče predstavnika Združenega poveljstva na pogajanjih za premirje, od kitajske in severnokorejske vlade pa naj bi zahtevali priznanje prostovoljne repatriacije vojnih ujetnikov in konec sovražnosti. Politični odbor se je izjavil za poziv zastopnika Južne Koreje, sovjetski predlog glede poziva zastopnika Severne Koreje pa je bil zavrnjen. Jugoslovanska delegacije se je v obeh primerih vzdržala glasovanja z utemeljitvijo, da pri sedanjem stanju vojne na Koreji prihod delegacij Južne in Severne Koreje ne bi prispeval k rešitvi tega vprašanja. V odločilnih krogih si ne obetajo mnogo o razpravi korejskega vprašanja in nimajo upanja za skorajšnji konec korejske vojne. Stališče sovjetskega bloka je, sodeč po govorih in resolucijah njihovih zastopnikov, ostalo nespremenjeno kljub raznim lepim besedam o miroljubnosti teh držav. ODSTOP AVSTRIJSKE VLADE Zaradi spora, ki je nastal v zvezi s proračunom, je avstrijska vlada odstopila. Verjetno je, da bodo zaradi sedanje krize vlade, ki je prva po letu 1945, volitve razpisane že v januarju. PET MILIJARD AMERIŠKE POMOČI Po objavi ameriškega ministrstva za trgovino so ZDA izdale okrog pet milijard dolarjev za pomoč tujim državam v proračunskem letu 1952. — Skupni znesek pomoči tujim državam v zadnjih dveh proračunskih letih obsega 9 milijard dolarjev, od tega 8 ki pol milijarde dolarjev v darilih in 500 milijonov v kreditih. KANADSKA PŠENICA ZA JUGOSLAVIJO Te dni je bil dosežen sporazum med jugoslovansko in kanadsko vlado o nakupu 150.000 ton kanadske pšenice, ki jo bomo dobili že oktobra in novembra letos. V sporazumu so določene tudi kreditne olajšave za Jugoslavijo. AMERIŠKI VOJAŠKI PRORAČUN Proračun za ameriške oborožene sile za leto 1953-54 bo znašal po sporočilih ameriških časnikov 41 milijard dolarjev. Ta proračun je za 6 milijard dolarjev manjši od proračuna za leto 1952-53. Novi načrt proračuna je bil predložen v potrditev ameriškemu ministru za obrambo. OBISK IZRAELSKE VOJAŠKE DELEGACIJE V JUGOSLAVIJI Te dni pride v Jugoslavijo na obisk k Jugoslovanski ljudski armadi izraelska vojaška delegacija. Delegacija si bo ogledala nekatere vojaške šole, enote JLA ter naprave civilne in vojaške industrije. PO USTAVITVI ANGLO-IRANSKIH DIPLOMATSKIH ODNOSOV Po sporočilih iz pristojnih krogov bo po ustavitvi anglo-lransklh diplomatskih odnoeov Švedska prevzela zastopstvo iranskih, Švica pa zaščito angleških interesov pri iranski vladi. Izgleda pa, da bo za prenehanje delovanja angleškega veleposlaništva v Teheranu in za izselitev osebja potrebno več časa kot za konec delovanja iranskega veleposlaništva v Londonu. V Teherann so zanikali vesti o iransko-ameriških pogajanjih v zvezi s prenehanjem diplomatskih odnosov med Iranom in Veliko Britanijo. RAZGOVORI CHURCHILL-TRUMAN-STALIN Nn vprašanje konservativnega poslanca Lewisa je Churchill izjavil v spodnji zbornici, da se ni pokazala še nobena priložnost za pripravljalne korake za razgovore o mednarodnih vprnšanjih s Trumanom in Stalinom in da za to ne moremo šteti za odgovorno ne Veliko Britanijo ne ZDA. V Ifudshe odbore bomo volili najboljše ljudi V Hrastniku so postali zelo razgibani Kako se okraj Trbovlje pripravlja na volitve Takoj ko je okrajni ljudski odbor sprejel sklep o razdelitvi okraja Trbovlje na volilne enote in določil število odbornikov, so se nemudoma lotili podrobnih priprav za izvedbo bližnjih volitev. Okrajni odbor Fronte je takoj sklical razširjeno sejo s člani komiteja ter izdelal podroben načrt za predvolilne sestanke, prav tako pa je tudi napravil organizacijske in politične priprave za volitve. Na tem sestanku so obravnavali predvsem delo občinskih odborov OF in množičnih organizacij, ocenjevali pa so seveda tudi delo posameznih odbornikov. 2e prejšnjo nedeljo, 19. oktobra, so imeli po vseh občinskih ljudskih odborih razširjene seje s sodelovanjem članov OF in KZ ter ostalih množičnih organizacij. Občinski ljudski odbori so sprejeli sklepe za sklicanje zborov volivcev, ki so se že začeli v nedeljo 26. oktobra. V sredo 22. oktobra je okrajni komite KP sklical širšo konferenco, ki so se je udeležili člani OLO Trbovlje, okrajnega odbora OF, OK KPS Trbovlje, ljudski poslanci ter zastopniki ostalih množičnih organizacij. Udeležba na tem sestanku je bila prav dobra, saj se je zbralo preko sto najboljših aktivistov, ki so razpravljali o političnem delu in o potrebi čim večje aktivizacije množic za bližnje volitve. Na konferenci so predelali tudi sklepe Glavnega odbora OF Slovenije. Zastopniki posameznih občin so živahno posegali v diskusijo ter si napovedali tekmovanje za čim boljšo izvedbo volitev; tako je mestni odbor OF v Hrastniku napovedal tekmovanje vsem mestnim odborom na področju našega okraja, t. j. Zagorju, Radečam in Trbovljam — občinski in frontni odbor na Trojanah pa sta napovedala tekmovanje vsem ostalim občinskim odborom trboveljskega okraja. Tekmovanje obsega sledeče točke; politično aktivizacijo volivcev, izbiro kandidatov, organizacijo predvolilnih sestankov, nadalje bodo tekmovali, kje bodo najboljše pripravili in kje najboljše izvedli volitve. Tekmovali bodo tudi, kje bodo najprej končali volitve s 100 odstotno udeležbo. Po tej uspeli konferenci najboljših aktivistov okraja so bili še podobni sestanki na obt. očju mestnih komitejev KPS Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče. Povsod so razpravljali v • podrobnostih, kako bodo čim bolje organizirali volitve. Ta teden bodo večja pred /olilna zborovanja v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Radečah. Z zbori Tollfccv smo le pričeli Zbori volivcev so se v našem okraju že pričeli. Preteklo nedeljo so se zbrali na zbor volivci štirih volilnih enot v Podkumu, šest volilnih enot v Loki pri Zidanem mostu, tri volilne enote pa v Zagorju, Radečah in na Polšniku. Na teh zborovanjih so v skladu z zakonskimi določili sestavili kandidatne liste za bodoče občinske odbore. Udeleženci so živahno razpravljali o predlogih kandidatnih list, ter je upati, da so izbrani možje res najboljši med volivci. Zborovalci pa so se seveda razgovarjali tudi o gospodarskih in političnih vprašanjih, med drugim o 4. davčni akontaciji, o komunalnih potrebah svoje občine in o možnostih za kritje teh potreb. Manj pa je bilo govora o dosedanjem delu občinskih odborov, kar je napaka, ki se na ostalih zborih ne sme ponoviti. Zbori volivcev so trenutno najvažnejša naloga vseh naših političnih in drugih organizacij ter ljudskih odborov. Zato je potrebno, da se za bližnje zbore, ki bodo po vseh volilnih enotah v prihodnjih dneh, res temeljito pripravimo; od zborov volivcev je namreč odvisno, kakšni bodo naši bodoči ljudski odbori, kakšno bo njihovo delo in kakšni bodo uspehi na področju družbene in gospodarske dejavnosti. V polnem teku pa so nadalje priprave tudi za volitve v zbor proizvajalcev. Določene so volilne enote ln število odbornikov ter število delegatov v skupnih volilnih enotah. Ta teden bodo na sektorjih Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče konference z direktorji, upravniki podjetij, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov, predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic ter sekretarji osnovnih partijskih organizacij. Na konferencah bodo dobili politična in organizacijsko-tehnična navodila za izvolitev delegatov oz. odbornikov za zbor proizvajalcev. Bližnje volitve v občinske in okrajni ljudski odbor imajo v primerjavi z vo- Za zdravstveni dom v Litiji V Litiji so glede nekaterih zadev precej zaostali, kar pomeni, da vodilne osebnosti do sedaj niso storile za naš kraj tistega, kar bi bilo zanj koristno. Litija doslej še nima vodovoda ne kanalizacije. Za drugimi kraji smo tudi glede zdravstvenih naprav. Tako še sedaj nimamo zdravstvenega doma, kjer bi osredotočili vse zdravstvene naprave. V Litiji tudi še nimamo reševalnega avtomobila, gasilsko vozilo pa ni zmeraj sposobno za prevoz. Državna ambulanta se nahaja v skromni stavbi za predilniškim konsumom. Dispanzer je tudi v odročnem kraju za litijsko predilnico. Letos smo dobili državno zobo-tehnično ambulanto, ki je v Zadružnem I domu, prav tam je nadalje materinska posvetovalnica. Torej so zdravstvene institucije razkropljene. V interesu kraja pa bi bilo, da bi bile vse te zdravstvene ustanove v skupni stavbi. O zdravstvenem domu se je govorilo sicer že dostikrat, pa do sedaj še ni bilo nikogar, da bi znal to zadevo spraviti v življenje. Sedaj pa upamo, da bo Litija le prišla do prepotrebnega zdravstvenega doma. Največ zaslug bo imel pri tem kolektiv litijske predilnice, ki se je v zadnjem času lotil reševanja nekaterih domačih problemov povsem na praktičen način. Tako je tudi prav. Besed in krilatic in obljub smo čuli že dovolj, ljudje pa hočejo sedaj — dejanj. Delavski svet litijske predilnice je na svoji seji sklenil, da želi omogočiti začetek del za zdravstveni dom. Zastopniki delavstva so takoj nakazali v stavbni sklad 230.000 din. Iz vrst predilniških delavcev pa je prišel nato še drug predlog: predilni-čarji naj bi delali en dan za sklad za zdravstveni dom O tem predlogu so razpravljali v predilniški direkciji, nato v delavskem svetu in sindikatu. Sindikat je nato sklical tri sestanke članov, vsako delovno izmeno so priredili vprašanje zdravstvenega doma še vsem tistim, ki o tem niso vedeli še vseh podrobnosti. Ko so čuli delavci, da bo zdravstveni dom v korist njim in njihovim družinam, so pri glasovanju stoodstotno sklenili, da bodo delovni zaslužek enega dne poklonili za zdravstveni dom. To obljubo so storili v počastitev tekmovanja za VI. kongres KP Jugoslavije. Vrli predilničarji so ta sklep izvršili 22. oktobra L 1. Ves zaslužek tega dne v znesku 250.000 din so dali za zdravstveni dom. Hvala litijskim predilničar-jem, prav bi pa bilo, da bi našli po-snemalce še v ostalih sindikatih. Le na ta način bomo prišli do tega doma in nas bodo podprle nato še uradne ustanove. litvami v prejšnjih letih predvsem sledeče značilnosti: 1. volitve zbora proizvajalcev, s katerim je delavsko samoupravljanje dobilo organ, ki v imenu delovnih kolektivov popolnoma enakopravno odloča o vseh vprašanjih gospodarske, družbene in upravne narave; 2. predlaganje kandidatov na zborih volivcev, s čimer je ljudem dana možnost, da izberejo res ljudi, ki bodo pravilno zastopali koristi občinske skupnosti v okviru državne celote; 3. odpravlja se sistem volitev s krogljicami; voli se z listki. Volivci torej izbirajo odbornike po lastni presoji. Na ta način izvoljeni odborniki bodo čutili mnogo večjo odgovornost pred svojimi volivci. Te volitve so torej sedaj naša najvažnejša politična naloga; imeti jo moramo stalno pred očmi in storiti vse, da bodo volitve vsestransko dobro pripravljene. -sg- KolikOT bolj se leto bliža kraju, toliko večja postaja v Hrastniku razgibanost na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Prav poseben razmah je zavzela gradbena dejavnost; tako zidajo za steklarske delavce tri stanovanjske hiše, med steklarno in kemično tovarno so začeli graditi moderno tržnico, v kemični tovarni renovirajo tovarniške objekte, prav tako skončavajo dela na tamkajšnji sindikalni dvorani — pri Birti-čevemu mostu gradijo tudi moderno tržnico za zgornji Hrastnik, na rudniku pa skončavajo nedograjene hiše. Tudi gradnja spomenika padlim boroem je v zaključni fazi. Spomenik bodo odkrili 16. novembra. Mnogo je nadalje zasebnikov, ki si zidajo stanovanjske hišice in hite z deli, da napravijo čim več pred bližnjo zimo. V Hrastniku so prav tako stalni razgovori in posvetovanja o nadaljnjem razvoju kraja ter o zboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva. V Hrastniku delajo tudi na pripravah za svoj glavni vodovod, ki bo oskrboval kraj s pitno vodo bodoča desetletja. Predvidena je nadalje rekonstrukcija dosedanje ceste in gradnja nove Nujnost narekuje tudi izgradnjo sodobne klavnice, zlasti pa še zidavo nove šole. Položaj glede pitne vode je kritičen, prav tako pa tudi razširitev šole za nove učilnioe. Ravno sedaj obravnavajo vprašanje, kje najti prostore vsaj za dva razreda. Končno so rešili tudi to vprašanje, vendar so nastale motnje, ki jih delajo prav lastniki hiš. ki politični nizaoij ln aktivi zaclji društev. Tudi v Radečah se pripravljajo Mestna občina Radeče ae Je po zadnji decentralizaciji znatno povečala ter obsega bivše KLO Radeče, Zidani most in Vrhovo. Radeče zavzemajo na vzhodnem delu našega okraja važno meato v gospodarskem In političnem pogledu. Ljudski odbor mesta je bil v letošnjem letu posebno delaven ter zaznamuje po svoji reorganizaciji pomemben napredek. Tudi vprašanje izvedbe volitev v ljudski odbor mestne občine, okrajni zbor In zbor proizvajalcev Je sporazumno z mestnim komitejem KP In zastopniki množičnih organizacij vzel resno v roke ter sklenil, da volitve Izvrši po zahtevah In koristih delovnega ljudstva. Pretekli petek je sklical izredno sejo mestnega ljudskega odbora in nanjo povabil zaatopnlke vseh množičnih organizacij, aindlkalntli podružnic ter ostalih društev, prav tako tudi vao člane Partije. Na tein sestanku je predsednik mestne občine podčrtal važnost volitev 7. decembra, predsednik okraja tov. Viktor Burkeljo pa Je nato obrazložil pomen našega družbenega plana. V avojem govoru s« Jo dotaknil velikanske škode, ki nam Jo je napravila letošnja auša, ki nam narekuje varčevanje v vsakem pogledu. Prav tako Je opozoril vse navzoče, da moramo paziti na delo naše maloštevilne reakcije, ki v avojem aovraltvu rovari prot' poštenim prizadevanjem naše ljudske sknpnoati. Ob konen je omenil še novo davčno osnovo oziroma davčne akonta rije za kmečka gospodarstva. Tukaj je dejal, da imejmo pred očmi, da naši kraji niso toliko trpeli po tuši kot na našem Jugu, ki smo Jim moralno dolini pomagati. Iz razgovorov, ki so nato sledili, smo dobili sliko, da Je naše ljudstvo na terena zdravo ln da bo tudi na bližnjih volitvah Izvolilo v naše ljudske odbore tovariše, ki bodo pošteno delali In slnilll svojemu narodu. Po tem aeatanku Je bila še Izredna seja Predvolilna konferenca na Dolah pri Litiji Predvolilno konferenco zo imeli na Dolah pri Litiji prejšnjo nedeljo. Udeležili so ae je občinski odborniki, državni uslužbenci ln zastopniki množičnih organizacij, ni pa bilo predstavnlo AF2. Na ta zeatanek »o prišli iudl aktivisti s trboveljskega okraja, ki ao poročali o politični In gospodarski attnaeiji v našem okraju. Po poročilih se je razvila diakuslja, ki je bila precej živahna. Aktivisti z okraja so vpraševali, zakaj ljudje z dežele ne eodelu jejo na politični In gospodarski izgradnji poseben posvet po dokončanem delu kar na tovarniškem dvorišču. Ravnatelj predilnice tov. Janez Benedik in tajnik sindikata tov. Ivan Zore sta pojasnila Na sestanku odbora Olepšcvalncfcn društva v Hrastniku so obravnavali poleg ureditve higienskih in prostornih tržnic, popravila vodovoda in ceste tndi vprašanje adaptacije prostorov, da se omili hudo pomanjkanje učilnic na osnovni šoli. Sola ima za 54? učencev in učenk v 12 oddelkih ob času le sedem učnih prostorov, od katerih pa sta dva iz higienskih razlogov skoraj neuporab-ljiva. Predsednik mestnega ljudskega odbora tov. Stane Brečko je na tem se-j stanku obljubil, da bo zastavil vse j svoje moči za čimprejšnjo rešitev tega | perečega vprašanja. Vsi šolniki in učenci so bili veseli sporočila, da je tovarišu predsedniku ' ob podpori krajevnega zdravnika in ostalih ciniteljev uspelo, da bo hrast* niška osnovna šola dobila potrebne učilnice v zgradbi bivšega rudniškega konsuma, ki jih bo mogoče urediti v te svrhe, s čimer bo to boleče šolsko vprašanje rešeno. Zaenkrat je v načrtu adaptacija dveh učilnic, vendar pa bi bilo verjetno mogoče v tej stavbi pridobiti še dva učna prostora. S tem ni postali šolski prostori v nekdanjem nemškem vrtcu, ki v te namene niso primerni, nepotrebni. Taka rešitev problema bi bila za rudniško šolsko mladino idealna, saj bi imela šolo tako rekoč pred nosom. Hrastniški očetje in matere pozdravljajo naglo reševanje tega vprašanja. Tovariš predsednik sme računati na njihovo pomoč, kjer jim bo le mogoče. Seveda se pa veseli novih učilnic tudi šolska mladina, ki se bo rešila sedanjih prenatrpanih prostorov. — o m — Ijenja konfe Ljudska univerza z Zagorju je začela z delom Ljudska univerza v Zagorju je začela z elektrlfl delom. Imela Je že predavanje o elek kaciji Slovenije. Odbor le Izdelal načrt predavanj za letošnjo sezono. Sodeč po naslovih bodo predavanja res zanimiva. Tako bo 7. no vemhra t. I predaval Šolski upravitelj Stefan Marcijan o temi »Naš otrok in njegovi vzgojitelji«. Nadaljnja predavanja bodo: »Zgodovina Zagorja«. »O religiji« »Vzgoja v družini«, »Vatikanska politika In Jugoslavija« Predavatelji za ta predavanja eo že preskrb ljenl. Kadar bodo predavanja v Ljudski univerzi, se bo rasnih drugih tej. konferenc, ae- imajo dovolj prostora za vselitev strank iz prostorov, ki jih nameravajo preurediti za učilnice. Ker smo ravno v predvolilnih dneh in »o stalni sestanki vseh organizacij in društev ter bodo v najkrajšem času zbori volivcev, je prav. da se na njih pogovore, ali je potrebno, da se na rudniku vzpostavita dva šolska razreda. Nujno je. da volivoi spregovore besedo zaviralcem, ki zavlačujejo rešitev tega vprašaaia. To so predvsem lastniki hiš. ki se branijo vselitve strank. Na zborih volivcev naj pretresejo tudi va* vprašanja glede nadaljnjih gradenj in ostal* probleme ki jih je nešteto. Vsak volivec mora biti nadalje zainteresiran, kaj se dela in kaj se bo delalo z denarjem, ki so ga dala podjetja iz sklada za svobodno razpolaganje. Na teh zborih naj ne manjka naših gospodinj, saj imajo dovolj vprašanj ln predlogov. Tamkaj naj povedo svoje mnenje o uslužnosti in postrežbi trgovskih, gostinskih, obrtnih in še drugih obratov. Na teh zborovanjih naj spregovore, kaj vse jih teži, n* pa za vogali, v raznih luknjah ali pa go-stilnah. V dneh od 19. do 26 oktobra je bil v Hrastniku »Z et mladih« s pisanim sporedom na čast VI kongresa naše Partije in 23. obletnice SKO.l Ta kulturna prireditev je re-bi pa lahko lativno dobro usp bila pa lahko še ipela, boljša, če ne bi bilo motenj prav od odgovornih ljudi v tej akciji. Seveda so bili ti v manjšini, ostali pa so vložili vse moči za čim lepši uspeh Predvolilna razgibanost v Zagorju V Zagorju bodo 7 decembra t. 1. volitve v ljudski odbor mestne občine. Za te volitve je že sedaj veliko, zanimanje. Pojavile pa so se tudi že sovražne parole, češ da bodo volitve bolj gospodarskega značaja in da udeležba ni važna. Toda na številnih frontnih sestankih, konferencah, sejah itd. so fron-tovei dobili pravo sliko o velikem političnem pomenu teh volitev. Saj bodo novoizvoljeni ljudski odbori predstavljali državno oblast v svojem kraju, ki bo imela po novem zakonu o ljudskih odborih mnogo večja pooblastila kot doslej. O tem so razpravljali tudi na nedavnih študijskih sestankih terenskega odbora OF Zagorje I, zlasti je pa bil ploden sestanek oziroma seja ljudskega občinskega odbora, katere se je udeležilo nad 130 vodilnih funkcionarjev društev in množičnih organizacij ter ostalih aktivistov. Na tej razširjeni seji ljudskega odbora je imel sekretar mestnega občinskega komiteja KPS tov. Ludoviko izčrpen referat o naših najvažnejših problemih, kjer je poudaril zvezo nekaterih vprašanj z bližnjimi volitvami. Tudi diskusija je bila živahna, zlasti glede izvedbe volitev. Prihodnji teden bodo zbori volivcev, na katerih bodo predlagali kandidate in odbornike za novi ljudski odbor. Pozneje bodo še posebni zbori volivcev, kjer bodo izbrali kandidat* za okrajni ljudski odbor. Politična razgibanost Partije ln Fronte v zvezi z volitvami je zajela tudi ostalo prebivalstvo. ki živahno razpravlja, kakšne kandidate naj Izbere ln kakšen naj bo sestav novega ljudskega odbora. Nedvomno bodo volilne priprave mnogo pripomogle k boljši vseh množičnih orga- mestnega ljudskega odbora, na kateri so sklenili, da se mestna občina Radeče razdeli na deset volilnih enot ter Izvoli 17 odbornikov. Sprejel' so nadalje sklep, da bodo v času od 2( oktobra do 5. novembra zbori volivcev, ki bodo Izbrali kandidate Nh teh zborih bodo volivcem prikazali dosedanje delo ljudskega odbora, prav tako pa jih opozorili na naloge, ki stoje pred nami. Na seji so obravnavali še delo posameznih odbornikov. Tokaj so vsi navzoči posebno ostro obsodili odbornika J- K. 1* Podkraja, ki je ob odhodu s seje odbora Izvršil krajo kolesa. Sprejeli so soglasen sklep, da se temu odborniku odvzame kandldatno lmunl-tetna pravica. Vsi odborniki, so bili mnenja, da za takšne ljudi ni mesta v naših ljudskih odborih. — ar. Predvolilni sestanki v Litiji Politična organizacija OF v Litiji Js te sklicala nekaj sestankov zaradi priprav glede volitev v mestni in okrajni ljudski odbor. Poseben sestanek so imele tudi članice sekcije žena ort OF v Litiji. Tako je razpis volitev prinesel v Litijo precej razgibanega življenja. Kakor nam poročajo od drugod, so imeli podobne predvolilne sestanke tudi v drugih krajih fitijake okolice. Posebno uspel zbor Je bil v Šmartnem pri Litiji i pripravil ga je poseben odbor pod vodstvom ravnatelja usnjarne tov. Careta in drugih političnih delavcev. Zborovanja se Je udeležil tudi predstavnik OLO, tov. Miha Berčič, predsednik okraja Ljubljana-okollca Na vaeh sestankih eo navzoči zahtevali, naj pridejo v nove občinske ln okrajni ljudski odbor ljudje, ki so se Izkazali kot dobri politični delavci in taki. v katere imajo zaupanje, da bodo koristni tudi pri izvajanju gospodarskih načrtov. Večina diskutantov js odgovorila, da smo v začetku preveč delovne sile poslati z de žele v Industrijo. Vsi pa so rekli, da se sedaj položaj popravlja ln da ja v kmetijsko, goapodarskem pogledu opRZlti te viden na predek. Prav tak« eo udeleženo! debate omenjal! da le teren občine Dole zelo obse žen. saj Ima 34 zaselkov In vasi ter J* zalo težaven. Tov Vrtačnik, občinski refsrent za gospodarstvo, Je poudaril, da je treba za vas Gradišče, ki je prej epndala pod bivši okraj Trebnje, zgraditi primerno eezto. Vas Js bila v NOV popolnoma porušena. Danes je za silo popravljena. Z Izgradnjo cesta bi lahko tjakaj dovažali stavbeni material, prav tako pa bi z njo dvignili vrednost tamkajšnjih poljskih pridelkov. Odborniki Grndttča so izjavili, da Je vas pripravljena sodelovati udarniško pri zboljšanju prometne zveze. Enako so pripravljeni zgraditi tndi šolo za Oradišče fn okolico, ker imajo nekateri otroci dve url hoda v šolo. Druga važna točka diskusije je bila na peljava električnega toka. To vprašanje bi bilo že rešeno, če bi e Podknma priskočili na pomoč. Tov. Rizmal Je omenil, da bodo električne žice napeljali na Dole z Dobovca in Poltnlka. Sklenili so, da te sestavi gospodarski pripravljalni odbor za zboljšanje prometnih zvez In napeljavo električnega toka. Predložijo naj načrt za vsa ta dela, okraj pa bo po tvojih močeh denarno podprl gospodarska prizadevanja občine Dole. Na konferenci eo govorili o potrebi oživ-ja organizacije AF2 na Dolah. Stiriurna rerenca se Je uspešno končala z apelom naj volivci Izberejo v bližnjih volitvah de lavne ljudi v novi občinski odbor. Stankov in podobno, tako da bo vsak lahko obiskal predavan js, ki ga bo zanimalo. V Kisovcu bodo v okviru »Svobode« ustanovili poseben odbor Ljudske univerze. Pre davanja bodo v obnovljenem Kulturnem do mu. Predavali bodo lahko Isti predavatelji Za obisk predavanj t Ljudski univerzi agitirajo na vseh sestankih sejah ln konferencah, osnovne partijske organizacije pa ao se že obvezale zs polnoštevilni obisk, tipajmo, da bodo predavanja kvalitetna In razum IJiva delovnemu človeku, ki ti teli razširiti tvoje duševno obzorje. ISAM TEDEN neka/ NOVI SOV RO Ml Kominf ormooski tisk porodu, da so romunski delaoci radostno sprejeli« ustanovitev dveh novih Sovromov (soojetsko-romun-skih družb, ki vladajo v romunskem gospodarstvu). To predstavlja nadaljnji korak k soojetizaciji. V oseh romunskih listih se je pojavil članek o socialistični industrializaciji dežele s komentarjem o novih Sooromih. Soorom »U tila j Petrolifer« vključuje veliko število tovarn in podjetij, ki se specializirajo v produkciji naprav za vrtanje, črpanje in proizvodnjo surovega olja. Sooromnaoal bo gradil rečne in morske ladje za domačo uporabo in za izvoz. Ladjedelnice o Galacu, Gostanci, Braili in Turn-Severinu bodo uredili za graditeo ladij srednje tonaže. V obeh Sooromih ima seveda večino delnic in gospodarskih koristi SZ. ČEMU SE ČUDI Glaono glasilo sovjetskih sin-dikatoo »Trud* piše, da so sovjetski delavci razočarani, ko so mislili, da bodo o socializmu vsi ljudie enaki. Pisec članka, rudar s 50 leti izkušenj graja zaupnost, ki je nastala med preddelavci in navadnimi delavci. Tv je po njegovem mnenju glavni razlog zanl-krnosti. >Ni dolgo tega.s piše, »ko sem bi/ po naključju v produkcijskem uradu našega oddelka, ko je neki rudar prišel k preddelavcu, položil pred njega papir ter mu dejal z vzvišenim glasom: ,šima-koo, zaznamuj me.' Moral bi reči ,tovariš Simakov‘ ali tovariš preddelavec.' To je bilo tisto nedovoljeno vzdušje, ki je vodilo do pomanjkanja discipline. Ton, o katerem mladi rudarji včasih govorijo z brigadirji, preddelavci In načelniki oddelkov, izziva žalost, iznenadenje In celo ogorčenje nad starejšimi delavci. Če pripomnite, ,ali se zavedate, na koga kričite — to je vaš predstojnik,' dob le odgovor: ,On je prav isto kot jaz}s »Ta zaupnost.* nadaljuje pisec, »Izvira iz zgrešenega pojmovanja med delavci in njihovimi nadrejenimi v razmerju, ki bi moralo vladati med njimi o produkciji. To nastaja dostikrat zaradi tega, ker so možje, ki so danes preddelavci, še včera) kopali premog ob strani onih, ki so flm sedat podrejeni. Živi jen je dokazuje, da je zaupnost, ne glede na obliko, katero prejme, nezdružljiva s pojmovanjem sovjetskega delavca o delovni disciplini, z resničnim socialističnim stališčem do dela in z življenjskimi interesi države « »VROČI POZDRAV* IZ MADŽARSKE Kominformisti o Budimpešti so sprejeli dokaj časa pred pri* četkom XIX. kongresa VKP(b), ali kakor jo sedaj imenuje to: KP Sovjetske zveze, sklep, da bodo poslali posebne »vroče pozdrave*. Predstavljali naj bi lih izdelki madžarskih tovarn, ki *e tako in tako delajo za SZ. Tako se je delovni kolektiv budimpe-štanske ovarne električnih delon za daljnovode (EKA) zavezal, da bo sovjetskim podjetjem izročil 55 sestavnih delov za elektrovode visoke napetosti izven predvidi-nih »naročil*. Tovarna radiator' jev o Budimpešti pa naj bi namesto naročenih 10 centrifuga!■ nih naprav Izdelala za SZ — t' kosov. Toda to so samo nekahrJ primeri! Njim nai bi sledila tndi vsa ostala podjetja. Poleg predvidenih načrtov seve, -*a katir* so delovni kolektivi »po vseh nljaht vezani na proizvodnjo svojega »starejšega brata*. Zares »vroči pozdraviti U Zagorfu so dosegli lepe uspehe v čast VI. kongresa Komunistične partije Jugoslavije V tekmovanju za VI. kongres KPJ se je politično delo v Zagorju in okolici močno razgibalo. Osnovne partijske organizacije v Zagorju in okolici so imele nad trideset odprtih partijskih sestankov, na katerih je bilo navzočih precejšnje število nepartijcev. Slednji so posegali tudi v diskusijo in stavljali dobre predloge za izboljšanje dela na vseh področjih družbenega življenja ter grajali razne napake, ki se še dogajajo v naši državni upravi in v gospodar- j stvu. Osnovne partijske organizacije so na svojih sestankih kritično pregledale svoje delo, izključile iz svojih vrst nedelavne člane ter postavile načrt za bodoče delo, ki so jih izdelale na podlagi temeljite analize dosedanjega dela in napak. Delavnost Partije se je zlasti pokazala v izboljšanju discipline. Obisk sestankov je postal boljši, plačevanje članarine so člani Partije začeli šteti kot častno obveznost proti Partiji, tako da jo sedaj vse osnovne partijske organizacije na območju mestnega komiteja plačujejo točno po lestvici v rudniških osnovnih partijskih organizacijah, zlasti v Kisovcu, pa odpravljajo posamezne primere oportunizma glede plačevanja članarine, ki je glede na dobre zaslužke precej visoka. Po zaslugi Partije so tudi vsa društva postala bolj delavna. Večina članov se je vključila v odbore društev ali pa delajo v društvu »Svoboda« in v »Partizanu«. Osnovne partijske organizacije so na svojih sestankih sklenile, da mora vsak član Partije delati v kakšni organizaciji ali društvu. O tem delu vodijo odslej točno evidenco. Seveda je še nekaj članov, ki se izogibljejo temu delu, toda ko vidijo, day njihovi tovariši opravljajo po več funkcij hkrati, jih je sram brezdelnosti in prevzemajo tudi ti določeno delo. Lahko rečemo, da bodo v doglednem času razdelili vse funkcije tako, da ne bo nihče več z delom preobremenjen. Tudi za ideološki dvig članstva so bili storjeni potrebni koraki. Vsakih štirinajst dni imajo partijski sekretarji, člani komitejev in birojev posebne seminarje, na katerih obravnavajo najbolj pereča politična, gospodarska in kulturna vprašanja ter jih potem prenašajo na ostalo članstvo. Na te seminarje hodijo tudi vodilni funkcionarji množičnih organizacij in društev. Zaradi okrepljene politične delavnosti je tudi Fronta postala bolj delavna, kajti vodilni člani v njej so tako skoraj vsi člani Partije. V posameznih frontnih odborih so že začeli z množičnimi študijskimi sestanki, na katerih seznanjajo frontovce z vsemi perečimi vprašanji, kar je zlasti pred volitvami v ljudske odbore posebno važno. Prav plodne so tudi razširjene seje mestnega in rudniškega partijskega komiteja, na katere povabijo vodilne tovariše ali pa cele odbore in obravnavajo razna društvena vprašanja. Ta oblika dela se je dobro obnesla in jo sedaj prenašajo tudi na frontne odbore, tako da frontni odbor terena povabi na sejo vse funkcionarje društev in organizacij, ki sodelujejo na njegovem terenu, kar je zlasti važno za delo »Svobod« in društva »Partizan«. Mnogo skrbi posveča zagorska Partija gospodarskemu in političnemu dvigu naše vasi. Člani mestnega in rudniškega komiteja so zadolženi za posamezne kraje, da pomagajo svojim vaškim osnovnim organizacijam kakor tudi frontni organizaciji na vasi. Povezava med člani Partije v industrijskem centru in podeželskim prebivalstvom je postala tesnejša. Zato je tudi delo na preobrazbi vasi postalo uspešnejše. Aktivno delo Partije je prav tako ugodno vplivalo na delo ljudskega od- bora, delavskih svetov in upravnih odborov podjetij. Na obratih, kjer je osnovna partijska organizacija bila kos svoji nalogi, so tudi proizvodne naloge boljše opravljali, tako n. pr. v jamskem obratu Podstrana in strojnem obratu rudnika Zagorje. Občinski partijski komite se je na pobudo okrajnega komiteja lotil še neke važne naloge: urediti stalen pregled nad delom množičnih organizacij in društev. Doslej namreč niso vodili posebne evidence nad tem delom, zato je bila dostikrat otežkočena povezava med društvi in partijsko organizacijo, zaradi česar je izostala večkrat tudi pomoč, ki bi jo lahko nudili partijski komiteji in osnovne partijske organizacije. Ta evidenca bo registrirala ne samo uspehe posameznih množičnih organizacij in društev, -marveč tudi delo posameznih odborov in posameznih članov Partije in Fronte. Na ta način bo tudi mogoča pravilna razdelitev političnega dela in dela na ostalih področjih družbene dejavnosti. Eden najstarejših delai^cev pri kptlu za proizvodnjo natrijevega in tri natrijevega josfata Kemičarji v Hrastniku so se dobro znašli Problematika gospodarsho-poliiiCne delavnosti v okraju Trbovlje (Nadaljevanje s 1. strani) kulturna in POLITIČNA vzgoja ČLANOV PARTIJE IN LJUDSKIH MNOŽIC JE GLAVNA NALOGA PARTIJSKIH ORGANIZACIJ Glavna naloga naših partijskih organizacij je. da nudijo čim večjo pomoč pri kulturni in politični vzgoji svojih članov ter pri vzgajanju najširših ljudskih množic. Da bo pa okrajni komite Partije lahko nudil še večjo pomoč, je reorganiziral delo v svoji agit-prop-koinisiji, da z njo zboljša študij in propagando in da usmerja predavanja, tisk in delo društev. Združitev delovnih in študijskih sestankov je pokazala dobre rezultate. Tako se morajo' sekretarji OPO nanj še bolj pripraviti. Pri fuziji teh sestankov so se pokazale slabosti kadra, ki ni povsod dorasel svoji nalogi. Da se odpravi ta pomanjkljivost, je okrajni komite priredil v vseh štirih centrih okraja seminarje za vso vodilno osebje v Partiji, v ljudskih odborih, v delavskih svetih, množičnih organizacijah in društvih, kjer so se ti funkcionarji seznanjali z vsemi aktualnimi problemi. Velika napaka pri vseh teh predavanjih pa je bila pomanjkljiva evi-« denca o obisku, ker so bili posamezniki mišljenja, da študij ni obvezen, čeprav bi morali vedeti, da je študij za člane Partije dolžnost. Prav dobra Poteza pa je bila storjena s prirejanjem tečajev v večjih podjetjih, kjer zaznamuje lepe uspehe Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah. Vsekakor pa študij, pa naj si bo kolektiven ali pa individualen, brez materialnih pogojev nima uspeha. Iz tega razloga je tisk neogibna in prepotrebna Pomoč pri politični vzgoji. NA PARTIJSKIH SESTANKIH JE TREBA KRITIČNO PREGLEDATI DELO POSAMEZNIH ČLANOV PARTIJE Vse premalo računa smo vodili doslej o posameznih članih Partije, kako opravljajo svojo službo, v kakšnih raz- merah žive v svoji družini, kakšen je njihov odnos do religije, kako izvršujejo svoje naloge itd. S tem, da bo partijska organizacija posvečala večjo skrb vsakemu posameznemu članu, bodo prenehale marsikatere napake in nepravilnosti, s tako pažnjo pa bo olajšana kontrola na terenu ter v delu v raznih društvih. Pregled in analiza kulturno-prosvet-nega dela v okraju sta pokazala, da so bile partijske, sindikalne in množične organizacije čestokrat odtrgane od kul-turnoprosvetnega dela na terenu in da so ga največkrat prepuščale ozki de-, javnosti posameznih strokovnjakov in skupin. Z obnovitvijo delavskih prosvetnih društev' »Svoboda«, ki smo jih ustanovili na pozitivnih izkušnjah nekdanje »Vesne« in »Svobod«, bomo spet približali našemu delavcu kulturno-prosvetno življenje, hkrati pa bomo s temi kulturnimi ustanovami ustvarjali povezavo med delavci in ostalimi sloji prebivalstva. Pri ustanavljanju »Svobod« je Partija igrala aktivno vlogo, z obnovo teh društev pa bo partijcem dana možnost, da zažive z aktivnim delom v teh kulturnih društvih polno partijsko življenje. To življenje se je doslej odražalo največkrat le v vsakomesečnem obisku sestankov in plačevanju članarine. Članom Partije pa je sedaj dana možnost, da se bodo vzporedno s svojim političnim delom v organizacijah in društvih v »Svobodi« vzgajali tudi kulturno. Tudi oblike dela naših frontnih organizacij bomo v naših okrajnih centrih prilagodili delovnim območjem naših »Svobod«; kolikor je društev »Svobod«, toliko bo tudi frontnih organizacij in odborov. V Trbovljah je bilo doslej 18 frontnih odborov, po novem pa bodo samo štirje, kolikor je društev »Svobod«. V teh zaključnih kulturnih in političnih enotah se bo razvijalo vse politično in kulturno življenje članov naše Partije in naših najširših ljudskih množic. ALI Sl ZE DOPISNIK ZASAVSKEGA VESTNIKA? Delovni kolektiv Trgovskega podjetja »Mestni magazin V ZAGORJU POZDRAVLJA VI. KONGRES KPJ TER OBLJUBLJA MARŠALU TITU, PARTIJI IN DOMOVINI, DA BO VERNO IZPOLNJEVAL SKLEPE KONGRESA IN PARTIJE ZA ZGRADITEV NASE LEPŠE PRIHODNOSTI Kljub 40-odstotnemu izpadu svoje dosedanje proizvodnje je delovni kolektiv Kemične tovarne v Hrastniku že več kot polovico primanjkljaja nadomestil z novimi izdelki lin tako dosegel, da v redu izpolnjuje vse svoje obveznosti do družbene akumulacije, prav tako pa so vsi delavci in uslužbenci tovarne doslej vedno v redu prejemali svoje plače. Ni pa temu kolektivu mogoče deliti dobiček kot v drugih podjetjih. Kaj je temu vzrok? Dobršen del začrtane letne proizvodnje Kemične tovarne je izpadel zaradi uvoza določenih kemičnih izdelkov, ki so jih nekatera naša podjetja dobila v vagonskih pošiljkah iz inozemstva. To sta bil t kromov galun in tri-natrijev fosfat. S tem pa je izpadlo v hrastniški tovarni kar 40 odstotkov za letošnje leto predvidene proizvodnje. V takem položaju se je znašel kolektiv tega podjetja pred veliko in težavno nalogo: kako nadomestiti izpadlo produkcijo in jo nadomestiti v tovarni, ki dela z zastarelimi stroji in napravami? Vendar pa je žilavemu kolektivu tovarne uspelo tudi to. Začel je s proizvodnjo novih kemičnih izdelkov in je nadomestil izpadlo produkcijo že za polovico. Novi izdelki tovarne so sedaj: magnezijev sulfat (grenka sol), rumeni železooksid, zeleni kromov oksid, ki se potrebuje predvsem v gradbeni industriji, magnezijev sulfat pa se izdeluje za industrijo in široko potrošnjo. Poleg tovarne v Hrastniku proizvaja ta kemični produkt še tovarna »Zorka« v Sabcu. Prav tako je sedaj nov proizvod hrastniških kemičarjev kemično čista solna kislina, ki je cenejša od uvožene, je pa po kakovosti enaka izdelkom tujine. Kemična tovarna v Hrastniku izdeluje nadalje tudi kristalno sodo, ki je potrebna pri pranju. Te ni nikoli zadosti. V Hrastniku so jo proizvajali že pred vojno, začeli pa so jo izdelovati tudi letos. Te sode je vedno premalo, ker primanjkuje surovin. Teh pa ni, ker jih moramo izvažati, zato jih ostane premalo za tovarno v Hrastniku. Imajo pa tamkaj še druge težave, ki pa jih vztrajno prenašajo. Stroji v tovarni so stari. Tovarno so hoteli modernizirati že takoj po osvoboditvi, toda ker je bilo tedaj rečeno, da je solne kisline preveč v državi, niso uspeli z načrtom, da bi tovarno opremili z novimi napravami. Za bodočih deset let ni izgledov, da bi ostala naša podjetja producirala dovolj solne kisline, zlasti za proizvodnjo kloridov v gradbeništvu. Zato je nujno, da tovarna takoj začne z montiranjem novih peči za proizvodnjo solne kisline. Peč za to kislino vzdrži 20 let, peč v Hrastniku pa služi že 35 let. S postavitvijo novih peči so v Hrastniku že začeli. Zelo kritično je v Hrastniku stanje apnenic, ki delajo v sestavu kemične tovarne; na eni strani se poraja vpra- Skupno delo rodi uspehe Razširitev Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah je v polnem teku, vendar so se pojavile težave, tako da je grozila nevarnost da v tovarni za letošnje leto začrtana investicijska dela ne bodo izgotovljena. Upravni odbor tovarne je vodil o tem kočljivem vprašanju račun, zato je povabil na skupno sejo upravni odbor Gradbenega podjetja »Beton« iz Celja ki gradi nove tovarniške objekte, da se z njim po-razgovori o vseh potrebnih korakih za pravočasno izvršitev projektiranih del. Ta skupen razgovor upravnih odborov d/eh podjetij, ki je novost v našem gospodarskem življenju, je rodil zadovoljive uspehe Pomenili so se, kaj je treba storiti, da se za letos začrtana dela izvrše, kar bo v korist tovarne »Mil a Marinko«, ki je zainteresirana na tem, da tempo izgradnje tovarne ne zastane in da se izkoristijo predvideni investicijski krediti, na drugi strani pa bo to tudi v prid podjetju »Beton«, saj predstavlja izvršitev teh del pomembno denarno postavko v njegovem letošnjem gospodarskem računu. Napaka, da so se predvidena dela zakasnila, so bili neskončani gradbeni načrti. Ta ovira je že odpravljena, sedaj pa bo treba pohiteti z deli na samem terenu. Upati je, da bodo ob dobri organizaciji kljub vremenskim in drugim težavam za letos začrtana dela le ob pravem času izgotovljena. Prva etapa projektiranih gradbenih del je velika, 105 metrov dolga montažna dvorana, ki mora biti do 1. maja prihodnjega leta dovršena. Za drugo leto je nadalje v načrtu izgradnja novega upravnega poslopja tovarne »Miha Marinko«, v katerem bo poleg vseh potrebnih pisarn sam konstrukcijski oddelek za\ 1 prostornino 1000 kvadratnih metrov. Na tem sestanku so se predstavniki obeh podjetij pogovorili do podrobnosti o organizaciji vseh potrebnih del, prav 120 kg težkega merjasca so ustrelili V trboveljskih revirjih so se v zadnjem času močno raz.pasli divji praSiči, ki delajo veliko škodo, zlasti jih je bilo precej opaziti na Kumljanskem ter v območju od Partizanskega vrha do Marije Reke, medtem ko na sektorju lovišča hrastniške lovske zveze na te škodljivce doslej niso naleteli. Prejšnjo nedeljo pa so hrastniški lovci skupno z Dolanci napravili pogon na divje zajce. Ob tej priliki pa so ti lovci prvikrat trčili na divje prašiče, ki pa so jih ob lovu na zajce pregnali. Po precej hudem streljanju se je predsodniku tamkajšnje lovske družine tov. Francu Sršenu posrečilo, da je podrl divjega merjasca, ki je tehtal okrog 120 kg Zver so nato prepeljali na Dol in jo tudi slikali v spomin, kdaj so hrastniški lovci ustrelili prvega divjega prašiča. tako pa bodo pripravili delovni načrt za leto 1953. Za prihodnje leto je nadalje projektirana za tovarno »Miha Marinko« izgradnja stanovanjske hiše za 12 do 20 družin. Načrt za to stavbo bodo pripravili še letos. Rezultat posvetovanj upravnih odborov obeh zainteresiranih strank je pokazal, da so v kritičnih momentih takšni neposredni razgovori in pomenki med dvema podjetjema neprimerno boljši in koristnejši kot pa vsa dolgotrajna »papirnata vojna« z neštetimi dopisi sem in tja. Ob koncu tega koristnega neposrednega osebnega kontakta med odgovornimi činitelji obeh prizadetih podjetij je direktor »Betona« povabil člane upravnega odbora tovarne »Miha Marinko«, da si ogledajo gradbišče »Betona« v Štorah. šanje previsoke cene premoga, pa tudi njegova kvaliteta ni najboljša — na drugi strani pa nastajajo še veliki transportni stroški, ki bodo po izgle-dih onemogočili nadaljnjo proizvodnjo, akoravno je hrastniško apno izvrstne kakovosti. Prav iz teh razlogov bodo morali izdelovanje apna verjetno ustaviti. Za zaposlitev razpoložljivih delovnih moči ob prenehanju tega obrata je že poskrbljeno. Kljub vsem navedenim težavam, ld pa jih je kolektiv vendar prebrodil, je tovarna poleg drugih obveznosti dala tudi 15% razpoložljivih sredstev za komunalne potrebe svojega kraja, preostali del iz fonda za prosto razpolaganje pa je ta kolektiv vložil za gradnjo stanovanjskih hiš, poleg tega pa je še prispeval 800.000 dinarjev za nakup kinoprojektorja »Svobode II« v Hrastniku. Skupno s kolektivom hrastniške steklarne skrbe v Kemični tovarni tudi za zdravje in zaščito svojih delavcev; tako bodo tamkaj 1. decembra t. 1. odprli svojo ambulanto, kar bo velika pridobitev, ker jim ne bo treba več hoditi v ambulanto na rudniku, ampak bodo imeli sedaj v spodnjem Hrastniku svojo. Letošnje leto so zgradili nadalje pet novih stanovanj, prav tako pa sta v izgradnji dva nova oddelka tovarne, kjer že delno obratujejo. Tamkajšnjo sindikalno dvorano stalno olepšavajo in zboljšujejo, sedaj pa gradijo k njej še kinematografsko kabino. Ko bodo ti sindikalni prostori v celoti zgotovljeni, bodo moderno opremljeni in med najlepšimi v okraju. V tovarni ne skrbe samo za proizvodnjo, zavedajo se tudi svojih družbenih dolžnosti, zato se njihovo kulturno in sindikalno delo lepo razvija, kar je seveda v nemajhni meri zasluga tudi tovarniške partijske organizacije. Šesti kongres KPJ, ki bo v bližnjih dneh v Zagrebu, ves kolektiv Kemične tovarne navdušeno pozdravlja ter izreka naši slavni Partiji in maršalu Titu vso svojo predanost in pripravljenost. Posvet prosvetnih delavcev v Litiji Okrajni svet za prosveto in kulturo je sklical v Lili.ii uradno konferenco učiteljev litijske in okoliških osnovnih šol in litijsko gimnazije. Zboru je predsedovala predsednica okrajnega sveta za PK. tovarišica Marica Brejčeva, zboru pa so prisostova.li in poročali načelnik tov. Seliger, šolski inšpektorji okraja Ljubljana-okolica: Vončina in Mehora ter okrajni sekretar KP, tov. Ignacij Voljč, in drugi. Zbor je potekal zelo živahno in je rešil mnogo prosvetne probleme ter dal navzočim pobudo za nadaljnje šolsko in izvenšolsko kulturno-prosvetno delovanje. KAKO 1E S PLAČEVANJEM DAVKOV? Da je plačevanje davkov obvezno, ve vsakdo, vendar pa se najdejo posamezniki, ki se temu upirajo in tuhtajo, kako bi se te dolžnosti otresli. Pri izvrševanju davčnih obveznosti so se od vseh naših ljudskih odborov pokazali najboljši v Mlinšah, ki imajo te dolžnosti poravnane stoodstotno. Tudi na Trojanah niša slabi razen enega, ki davkov še ni plačal. Prav dobra sta nadalje v tem pogledu Čemšenik in Senožeti. Stanje s plačevanjem davkov pa se je popravilo tudi v Loki pri Zidanem mostu. Tukaj je občinski odbor pri odmeri IV. akontacije napravil nekaj nepravilnosti, ki pa so se pozneje popravile; pogreška je bila v tem, da je nek kmet s slabšim posestvom dobil plačilni nalog za 31.000 din, drugi z boljšim pa samo za 11.000 din. To napako so popravili, vendar je morala posredovati okrajna komisija. Tudi na območju mestne občine Trbovlje bi s plačevanjem davkov še nekako šlo; zaostanek, ki je še odprt, gre predvsem na račun kmetov • okoliša Čeče in Gabrsko, kjer posestniki še vedno dolgujejo okrog 120.000 din. Prav tako so , obrtniki še dolžni okoli 121.000 din. Med j njimi je nekaj posameznikov, ki se branijo plačati, tako n. pr. orientalski slaščičar I. K., ki je dolžan na davkih okrog 60.000 din. Zanimivo je nadalje, da so se v Trbovljah močno branili plačati davek peki. Tako je imel neki pek predpis za 180.000 din davka. Hotel se je pritožiti, a se je premislil in — plačal. Poseben problem z davld je v Radečah pri kmetih in to predvsem iz bivšega ljudskega odbora Jagnjenica, kjer posestniki dolgujejo še 280.809 din. Vzrok je iskati v tem, da v prejšnjem ljudskem odboru v Jagnjenici ljudje niso hoteli plačevati davkov zaradi odpora proti predsedniku odbora. Hrastnik smemo glede plačevanja davkov uvrstiti med dobre občinske odbore, vendar se tudi tukaj nekateri branijo plačati. Tak primer je bil pri gostilničarki A. L. Upirala se je plačilu, pa so jo seveda prišli rubit. Ko pa so ji zapečatili sod vina, je le rekla, da bo raje plačala davek. V veliki naglici je žena prinesla cel kup tisočakov in jih izročila uradnim organom. Ko so jih prešteli, jih je bilo namesto 62 celo 63. Ko so ženo na to opozorili, je rekla: »Oh, vzela sem kar s kupa, nisem imela časa šteti.« Ta primer kaže, da se nekateri branijo poravnati svoje obveznosti, doma pa imajo tisočake kar na kupu. Pri teh ljudeh bo treba več čuta in zavesti do državljanskih dolžnosti, pa bo vse dobro. V Zagorju so dobri plačniki, obrtnikom pa dela zgago le slaščičar R. K., ki se izgovarja, da ne more plačati. Tudi v tem kraju je bilo nekaj rubežni, toda povsod so takoj plačali. Zagorje je sedaj s priključitvijo Kotredeža, Lok-Kotredeža in Izlak velik teren, pa je glede plačila davkov vendar na tekočem. V Dolah pri Litiji so z davki v zaostanku še za preko 213.000 din, vendar gre ta dolg na račun kmetov iz St. Lovrenca, ki je bil letos priključen dolski občini. Ta velik zaostanek imajo v Dolah zaradi tega, ker novomeški okraj še ni odstopil našemu okraju v letošnjem letu poravnanih davkov šentlov-renških posestnikov. Na splošno lahko rečemo, da so davkoplačevalci z izjemo nekaj zakrk-nežev točni plačniki in dobri državljani. štev. 43. Naši čitatelji pišejo Društvo »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah sl gradi svoj dom Vsem so v spominu velike manifestacije delavskih prosvetnih društev »Svoboda« meseca avgusta v Trbovljah. Kongres in zlet »Svobode« sta dala pobudo novoustanovljenim delavskim prosvetnim društvom, ki so po kongresu začeli z delom po vseh krajih Slovenije. Številna društva so že krepko zgrabila za delo. Razumela so, da je treba nekdanja predvojna delavska izobraževalna društva oživeti in jih usmeriti k plemenitim ciljem, kakor so to delale nekoč tedanje »Svobode« in »Vesna«. Med temi novoustanovljenimi društvi, ki so pravilno razumela svojo lepo nalogo, je tudi delavsko prosvetno društvo »Svoboda - Zasavje«, ki ima svoje delovno področje v spodnjih Trbovljah. Tukaj delajo in žive še številni stari Svobodaši, ki se živo spominjajo dela nekdanjih naših izobraževalnih društev »Svoboda« in njihovih svetlih tradicij. In po zgledu in izročilu naših nekdanjih »Svobod« snujejo in ustvarjajo sedaj tudi tukaj novo »Svobodo« in nove Svobodaše. To smo omenili zaradi tega, ker smo žal čuli, da si v trboveljskem kulturnem središču, v »Svo-bodi-center«, bojda še danes niso povsem na čistem glede imen posameznih sekcij društva, prav tako pa si tamkaj tudi še niso na jasnem glede odnosa posameznih društvenih sekcij do društva v finančnem pogledu. Ustanovitev »Svobode-Zasavje« je bila potrebna, saj združuje to društvo v svoji sredi mladino in ostalo prebivalstvo vsega spodnjega dela trboveljske doline, kamor je treba prišteti še naselje Bevško in naselje ob Savi. Doslej se je kulturnoprosvetno delo na tem področju Trbovelj razvijalo v okviru sindikalnih organizacij delovnih kolektivov Trboveljske cementarne in elektrarne, nadalje rudniške separacije in državne železnice, pa še to od časa do časa. Vse večje kulturne prireditve, gledališke igre ter kino predstave so morali v tem okolišu živeči ljudje obiskovati v centru Trbovelj, kamor imajo nekateri po celo uro hoda. V tem pogledu se bodo sedaj spodnje Trbovlje osamosvojile ter bodo za samostojno kulturno delo dovolj velike in močne. »Svoboda-Zasavje« se je ustanovila že meseca julija letošnjega leta ter šteje že preko 250 članov. Doslej že uspešno dela v tem društvu tamburaški zbor, ki je dobil popolnoma nove instrumente — med letom je tukaj delovala tudi balinarska sekcija, dramska sekcija pa pripravlja v režiji tov. Merviča Finž-garjeve »Razvaline življenja«. V društvu so osnovali nadalje plesno sekcijo, pripravljajo se pa na ustanovitev kegljaškega kluba. Večji razmah društva bo zagotovljen, ko bodo zgradili tamkaj svoj lastni kulturni dom, ki bo v ponos spodnjim Trbovljam in Zasavju. Na prostoru, kjer so bila pred nedavnim skladišča »Navoda«, bo stal lep in velik Dom Svobode. Čeravno so začeli z deli na tem Domu šele prve dni meseca septembra, vidimo že danes, kako bo izgledala ta stavba. Društvo si je zada- nematograf, kar je gotovo zelo lepa pridobitev. Prav tako bodo v tem Domu knjižnica, čitalnica, klubski lokali in prostori za družbene organizacije, uredili pa si bodo v Domu tudi moderno kegljišče. , I Dom »Svobode — Zasavje« v gradnji pred tremi tedni lo nalogo, da bo v okviru tekmovanja na čast VI. kongresa KPJ dogradilo svoj Dom v surovem stanju do Dneva republike, 29. novembra, kar jim bo po dosedanjih izgledih tudi uspelo. V celoti bo ta Dom izročen svojemu namenu do meseca marca prihodnjega leta. Za Dom Svobode-Zasavje, kjer bo prostora za 360 ljudi, so tudi že kupili filmsko aparaturo. Tako bodo tudi v spodnjih Trbovljah imeli svoj lastni ki- NOVICE IZ RADEČ Prepleskanje mostu čez Savo, a katerim so tako dolgo odlagali, je sedaj končano. Most daj© v svoii novi obleki lepo lice mestu ob prihodu z Zidanega mosta, ne moremo pa tega trditi. <5e prideš v Radeče s krške strani. kjer kvari oel i&gled na pol podrti kozolec. , . Zveza borcev v Radečah je delavna, zlasti pa njen odbor za postavitev spomenika padlim borcem, ki ga bodo odkrili v nedeljo 9 novembra Na to slovesnost vabimo že danes V6e Zasavčane in borce NOV. Planinsko društvo v Radečah si je zadalo častno nalogo, da bo z vsemi močmi pripomoglo k izgradnji planinskega doma na Pre-hodavcih pri Triglavskih jezerih, ki ga grade zasavska planinska društva Da zberejo v ta namen čimveč sredstev, bodo radeški planinci priredili v nedeljo, 9. novembra, planinsko rajanje. V kulturnem življenju mesta Radeče se obetajo za novo sezono zelo kvalitetna gledališka dela. Zadnji občni zbor radeškega gledališča je pokapal, da ima društvo sposobne in delavne ljudi. Rudarji rudnika Trbovije-Hrastnik bodo kopali premog za upokojence Zgledu zagorskih rudarjev, ki so že pred meseci kopali premog za upokojence, bodo sledili sedaj tudi rudarji v Trbovljah in Hrastniku. Na zasedanju delavskega sveta rudnika Trbovije-Hrastnik v soboto 25. oktobra so se dokončno odločili, da bodo rudarji delali za upokojence, ker je zadevna predhodna akcija po rudniških obratih rodila zadovoljiv uspeh. Po vseh rudniških obratih so to vprašanje delavci pravilno razumeli, ne morejo se pa v tem pogledu pohvaliti na Vzhodnem obratu, kjer je 30 rudarjev odklonilo brezplačno delo za upokojence. Delavski svet je ta primer ostro obsodil. Glavni predmet tega zasedanja pa bo bile volitve delegatov za skupščino Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Trbovljah. Delavski svet je izvolil 9 kandidatov, od teh 6 za trboveljski in 3 za hrastniški del rudnika. Kot kandidati so izvoljeni: Anton Alič, predsednik delavskega sveta, prav tako Stanko Dolanc, pomočnik direktorja. Izvolili so še: Franca Boštjančiča, Slavka Ščurka, Franca Kneza in Ivana Giuli-attija za Trbovlje ter Karla Jazbinška, Ivana Medveščka in Alojza Salamona za Hrastnik. Ob koncu zasedanja delavskega sveta so njegovi člani obravnavali še vprašanje zaščitmfi naprav na rudniku, prav tako tudi o izboljšanju kvalitete premoga. Dom Svobode v spodnjih Trbovljah bo velika pridobitev in ponos mlademu društvu »Svoboda-Zasavje«, ki si je svojo kulturno pot začrtalo pravilno in krepko. Želeli bi, da bi si tako pot zarisala tudi ostala delavska prosvetna društva v našem okraju. V Ho(|{u orl LIKU so ustanovili Zfeioftorcef Priprave na kongres KP so razgibale mnoge naše društvene enote. Tako so tudi člani ZB v Litiji sklenili, da bodo v okviru predkongresnega tekmovanja pritegnili v Članstvo ZB Še vse tiste, ki imajo zato p<> goje. Z vpisovanjem članov so najprej začeli v Litiji. Pri tem so naleteli na mnoge zani: mivosti, med drugim tudi na to, da je neki uradnik, ki je prišel v Litijo po osvoboditvi, pa ga doslej še niso sprejeli v članstvo, zaradi tega ves čas godrnjali. Zdaj, ko so mu svetovali, naj predloži karakteristike o tem, kako se je zadržal v prejšnjem kraju, kjer je bil med vojno, pa je s svojo zahtevo za sprejem v članstvo kar utihnil .. . Odbor ZB v Litiji je namreč pri spreje: manju prijavljencev, ki so prišli po vojni ------ J-----^-"-jev, zelo previden, k da 6e ne bi vrinili k nam iz drugih krajev, zelo previden, kar je seveda tudi prav, da 6e ne bi vrin > organizacijo ljudje, ki zato nimajo pogojev. Predstavniki litijske organizacije ZB so oni dan obiskali vas Hotič, ki je prišla ob zadnji reorganizaciji v sestav litijske mestne občine. Na sestanku v Hotiču so poročali predsednik ZB tov. Franc Gorenc, tajnica tov. Ančka Kinkova in član odbora tov. Jože Strlekar, ki je bil med NOV okrajni sekretar. Pomenek v Hotiču je tekel v prijateljskem obnavljanju medvojnih spominov in so ob tej priliki naglasili doprinos Hotiča m okolice za naše osvobojenje. Delegati so imeli prav lahko delo in so Hotičgni spoznali napako, ker še vse doslej niso izvedli organizacije ZB. Takoj je bil izvoljen pododbor, ki je prevzel delo, da bo ustanovil ljudje, ki 80 partizanih ali politični akti- >r, ki je prevzel delo, organizacijo ZB. V odboru so ljudje, ki 80 bili v NOV visti OF. Hotičani so nato razpravljali še o žrtvah v NOV ter sklenili, da jim bodo postavili viden spomenik hvaležnosti. Akcija za postavitev spomenika v okviru novega pododbora ZB je bila sprejeti simpatično. Novi pododbor bo imel v mestnem odboru /B v Litiji dobro oporo. V Hotiču so ob koncu razpravljali še o bližnjih občinskih volitvah, člani nove ZB bodo odšli skupno na volišče. V okviru predkongresnega zborovanja so bili podobni sestanki še v drugih vaseh velike litijske občine. V Hotiču in^ tudi na drugih sestankih so govorili o podrobnostih proslave II. Štajerske grupe, U1 ~ TU! tavljanju raka z uporabo ultraviolet nib žarkov. Ugotovili so namreč, ds vsebujejo rakaste celice v anormalno POZOR! Zahtevajte povsod v trgovinah in gostilnah poznane mlečne oroizvode MLEKARKE PTUJ Vedite, da nieno strokovno ocenjeno najboljše čajno maslo in sir ne zaostajata za najboljšimi tovrstnimi izdelki Slovenije. VSE TO VAM NUDI Ml'KA?NA PTUJ Kupujte in zahtevajte povsod o vseh trgovinah ča/no maslo ..Zlata" z zaščitnim znakom ptujskega gradu veliki količini klicno kislino, z novim postopkom pa merijo količino kisline v celicah po količini vsrkanih ultra-violetnih žarkov. PRENOSNI TELEVIZIJSKI ODDAJNIK Poleg majhnega prenosnega radijskega oddajnika »VValkie-talkie« (hodi-govori), ki smo ga dobili med zadnjo svetovno vojno, smo sedaj dobili še majhen prenosni televizijski oddajnik izdelek tvrdke »Radio Corporation of America«, ki bi ga lahko imenovali »VValkie-lookie« (hodi — in glej). Ta novi popolni televizijski oddajnik je tako majhen, da ga lahko nosimo e seboj v nahrbtniku. Srce tega novega televizijskega oddajnika je elektronska cev »vidicon« za pretvarjanje svetlih slik ▼ radijske signale, ki je dolga komaj 15,2 cm in ima premer 2,54cm. Ves sistem za snemanje slik je tako velik kot pri filmskem aparatu za snemanje 16 mm filmov. »Hodi in glej« pomeni morda nove možnosti v uporabi televizije. Tako na primer nam bo ta novi prenosni tele vizljskl oddajnik omogočil takojšni? reportaže raznih dogodkov iz krajevne kronike in tudi iz oddaljenih prerblo' Novi oddajnik bodo verjetno lahko uporabljali uspešno tudi v raznih in dustrijah, tako na primer v avtomobilski industriji., Če namestimo oddajnik na koncu avtomobila, ki ga preskuša mo, vidimo na televizijske). platno isto, kar vidi vozač, ko vozi z velik' brzino po ovinkih, ali pa trenutek predno se zaleti, itd. Vse to bo konstruktorjem avtomobilov lahko služilo za razna izboljšanja. ZAVAROVANJE AMERIŠKIH MATER IN OTROK Po načrtu socialne varnosti so sedaj v Združenih državah tri četrtine vseh mater in otrok socialno zaščitene Po tem načrtu imajo pravico na mesečne prispevke v primeru smrti rod binskega očeta. SVETOVNA PRODUKCIJA SUROVEGA PETROLEJA Svetovna produkcija surovega pe troleja je bila po podatkih ameriške % rudarskega urada v letu 1951 z> oribližno 13 % višja kot v letu 1950 Produkcija je začela v letu 1951 približno 4 milijarde 300 milijonov sode kov, od česar odpade na Združene države 2 milijardi 245 milijonov sodčkov. Tudi svobodne evropske drža«e ukazujejo napredek, Francoska pro- dukcija se je v letu ’5t podvojila zahodnonemška se je dvignila za več kot 22% in italijanska za 116%. Za sovjetsko proizvodnjo cenijo, Ja se je povečala za približno 7%. AMERIŠKI PIŠČANCI POMAGAJO K OBNOVI FILIPINSKEGA PERUT NII.ARSTVA Po vojni so poslali iz Združenih držav z letali 100.000 piščancev na Filipine. za obnovo perutninarstva v teh krajih. Filipinski urad za domače živali poroča, da je sedaj na Filipinskih otokih čez 37 milijonov razne perutnine, ob koncu vojne pa jih je bilo le nekaj stotisoč. Pred kratkim 60 ameriški farmarji poslali po letalski poti mlade piščance in prašiče tudi na Korejo. Jošt čini tel ji v Zagorja nudijo temu društvu premalo pomoči, manjka gonilne sile ln ljudi, ki bodo društvu pomagali ne samo z besedami in obljubami, ampak tudi z dejanji. Največja težava za delovanje tega društva je. da nima primernih društvenih prostorov. Ni dovolj, če ima društvo samo Igrišče. Društvo Ima v bivšem Zadružnem domn, ki bo ga preimenovali v »Dom Proletarca«, poleg dvorane z odrom še majhno kletno sobo v velikosti 5 krat 5 metrov Velika dvorana pa je za vsakdanjo uporabo kot drnštven lokal nepraktična, neprimerna, še manj pa seveda kletna soba, ki Je temna in vlažna ter zaradi shranjevanja društvenih rekvizitov v njej nezdrava. Ta kletni prostor se je pred časom uporabljal za vskladlščenje nepokvarljivega blaga Ti nepraktični in neprimerni prostori so glavni vzrok, ki zavirajo razvoj in delovanje društva. Vprašanje prostorov Je že več let star problem, ki pa kljub večkratnim obljubam še danes ni rešen. Kletni prostor v tej stavbi alnži za shranjevanje nogometne oprave in rekvizitov ter društvenega arhiva, poleg tega pa uporabljajo ta prostor še za slačilnico ter tudi za kopalnico. Mnenja smo, da bt bilo z dobro voljo mogoče rešiti tudi to vprašanje; društvo Je namreč prosilo samo za dodelitev spodnjih prostorov v stavbi, ki slnžljo sedaj za stanovanje. Izročitev teh lokalov »Proletarca« bi pomenilo za športno društvo veliko pomoč in pridobitev. Danes morajo fnnkclonarjl »Proletarca« opravljati svoje društvene posle doma, ker drngje nimajo prostora, ostali člani pa se v svojem prostem-časa seveda ne morejo zbirati v kletnem prostoru, pač pa Jih najdeš v gostiščih »Kum« in »Križišče«, kjer kvartajo, igrajo šah, ali pa se drugače kratkočasijo. Kdo bi jim to zameril, ko pa ae nimajo kam dati in Jim društvo zaradi pomanjkanja primernega lokala ne more nuditi nobenega razvedrila Z ureditvijo spodnjih prostorov v »Domu Proletarca« v društvene lokale bi pa bilo to vprašanje vsaj delno rešeno, kajti društvo ima svoje šahovske garniture, radio aparat ln rekvizite za druge Igre. ki pa leže danes po stanovanjih raznih članov, enako društveni arhiv. Športno droštvo »Proletarec« Je prosilo za ureditev tega vprašanja. Upamo, da bodo pristojni činiteiji ln stanovanjska komisija našli razumevanje za rešitev tega problema. Seveda pa šteje drnštvo »Proletarec« ureditev te zadeve samo kot začasno rešitev, kajti v bližnji bodočnosti si namerava postaviti na svojem novem stadiona Športni dom. Treba je torej le dobre volje ln uspehi ne bodo Izostali. OBJAVE TRGOVSKO PODJETJE »MESTNI MAGAZIN« V ZAGORJU OB SAVI sprejme 3 trgovske vajence (-ke) z nastopom 15. novembra 1952. Pogoj za sprejem v učenje Je dovršena nižja srednja šola (najmanj 3. razrede gimnazije), da je kandidat zdrav in da ima veselje do trgovskega poklica. — Kandidati naj se priglasijo osebno. Prednost imajo moški, zlasti pa partizanske sirote. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Od sobote 1. novembra opoldne do ponedeljka 3. novembra zjutraj v ambulanti v Trbovljah. SNAŽILKO sprejmemo v službo za 4 ure dnevno. — Mestna lekarna v Trbovljah. izdaja okrajni odbor OF Trbovlje. Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Stane Šuštar. Tlak .Tlakarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Trbovlje, uprave rudnika Trbovlje-Hraat-nik. Telefon št 54. — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah St. (14-90332-3 — List izhaja vaak četrtek. — Rokopisov ne vračamo, prispevki za llet morajo biti v uredništvu najkasneje vsako nedeljo zjutraj. — Mesečna naročnina 20 din. četrtletna (0 din, pn" ' "n din. celoletna 240 din. če hočeš liker res dober pit’, na PetciMo” se moraš spomnit‘i Ta ti nudi vse od pelinkovca in likerja do žganja. Poizkusi ga rpato in življenje tl bo postalo sladko in lepot Zapomni si: najslajši so likerji ,Fetiwlti' Zato oovsod zahtevaj izdelke nPlillllia “I rnimiimiim«* ..................................... Naj živi zgodovinski VI. kongres KPJ!— Pozdravljeni delegati, najboljši komunisti1 i Okrajni komite KPS, Okrajni odbor OF, Okrajni ljudski odbor Trbovlje I Z zaupanjem in ljubeznijo do naše Partije se rudarji sindikalne podružnice rudnika Trbov-Ije pr družujejo čestitkam oseh delovnih ko-lektivov Jugoslavije k VI. kongresu KPJ in želijo kongresu Dri njegovem delu obla- uspeha. tllllltltMMMMMMftinilltlMM««« *♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«! t M Obilo uspeha pri določanju nadalinjih smernic za razuoi socializma v naši domovini želi VI. kongresu KPJ ob povečanem tekmovalnem poletu vsega svoiega članstva ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Z lepimi tekmovalnimi uspehi in nenehnim pog obijanjem v smernice naše Partije, v p/i-pravljenosti, da še vnaprej zastavi svoje sile za izgradnjo lepše bodočnosti, želi kolektiv Cementarne Trbovlie VI. kongresu pri njegovem, delu mnogo uspeha. Kolektiv Mestnega trgovskega podietia v irbovljah stopa čvrsto po poti. ki jo je začrtala naša junaška KPJ, ter pošilja plamteče pozdrave Partiji, tovarišu Titu in VI. kongresu KPJ U sluihenci TRGOVSKEGA PODJETJA RESKRBA V HRASTNIKU pozdravljalo z globokim zaupanjem v našo Partijo delegate okraja Trbovlie z naročilom, da ponesejo njihove vroče pozdrave VI. kongresu KP1 In tovarišu Titu IHmiiillllllUHMIIIIlniulllHlliiuiIlHIIIIiittlinilliiiiillNIIIIIlllimMlINIItll 4» NV v Naj zim VI. kongres KP][ eo uspešno tekmuje v dvigu socialistične proizvodnje. VI. kongresu KPJ obljublja celoten kolektiv, da bo svoj delovni polet v predkongresnem tekmovanju obdržal kot stalno obliko dela ter tako pripomogel k hitrejšemu razvoju socializma v naši državi ^ v Hrastnik; Sindikalna uodrušntsa Cementarn® IMie navdušeno pozdravlja VI. kongres KPJ in vse delegate, zlasti pa našega l/ublienega maršala Tita, ter obljublja še večjo vztrajnost pri nadaljnjem delu in izvrševanju sklepov VI. kongresa. Delavci In nameščenci STROJNE TOVARNE Milm Marinko V TRBOVLJAH pričakujejo s povečanim delovnim elanom zgodovinski VI. kongres KPJ in pozdravljajo po delegatih okraja Trbovlje vse udeležence kongresa, želeč jim obilo uspeha Kolektiv komuna’nih podjetij obljublja VI. kongresu KPJ, da je pripravljen izvršiti vse naloge, ki mu jih bo kongres določil v svojih smernicah za uspešen nadaljnji ra2voj naše socialistične domovine. Naj živi VI. kongres KPJl HlltTITTT1—»ITT.......TtrTITTlT.............................................................— .....................................................................—