N~ 
o 
tTI z z~ 
t-1 C 
t-3 ~ 
C tTI ~z 
Nn< 
tTI z 
~~ 
t-3 
t-1 z 
Tur!zem - revija za menedžment in trženje v turizmu Poštnma plačana pri pošti :102 Ljubl,iana 
Alpe-Adria: 
Turizem in prosti čas 
Oddahnite si! 
Tukaj smo: Alpe-Adria. 
27. - 30. januar 2011 
Gospodarsko razstavišče, Ljubljana 
www.alpeadria-tip.si 
.,,··.·• 
Tri ključne točke 
konkurenčnosti 
Leto, ki se bliža h koncu, je leto, ki je, tako kot lansko, zaznamovano z gospo-
darsko krizo, ki je svoj pečat pustila tudi na slovenskem turizmu. Hkrati je se-
daj trenutek, ko se moramo vprašati, kako konkurenčen je slovenski turizem v 
resnici in kaj lahko vsak izmed nas stori, da konkurenčnost turizma povečamo. 
Vsi, ki se ukvarjamo z razvojem in trženjem slovenske turistične ponudbe, se za 
del kolača na e~opskem in globalnem turističnem trgu borimo v zaostrenih po-
gojih. Soočamo se z velikimi spremembami na trgu - z vse ostrejšo konkuren-
co destinacij, s podnebnimi spremembami, z izjemnim razvojem informacijsko-
-komunikacijske tehnologije, demografskimi spremembami in, seveda, gospo-
darsko krizo. V se te spremembe vplivajo na drugačno vedenje turistov in temu 
se turistična ponudba v svetu pospešeno prilagaja. 
In katere so tri ključne točke, kjer ugotavljamo, da motamo konkurenčnost pove-
čati? Kot prvo je treba povečati ugled ter prepoznavnost Slovenije in slovenske 
turistične ponudbe ter repozicionirati slovensko turistično ponudbo. Dejstvo je, 
da proračun za promocijo slovenskega turizma v tujini, glede na izjemno razno-
likost Slovenije in številne turistične produkte, ni velik, tudi če k nacionalnim 
sredstvom za promocijo prištejemo še sredstva na produktni, lokalni in podjetni-
ški ravni. Zato smo v programu dela STO 2011 (svet zavoda ga je sprejel 27.10.) 
koncentrirali aktivnosti na ključnih bližnjih trgih, ki ustvarijo večino prometa, 
ter povečali delež aktivnosti na oddaljenih prekomorskih trgih, ki jih zaradi pri-
čakovane rasti ne bomo prepustili naključju. Naj se sliši še tako kot oguljena fra-
za, ampak nujno je partnersko trženje, vendar z jasno in transparentno politi-
ko ter jasnim konceptom trženja. Ključna je povezava turizma in drugih, za pro-
mocijo Slovenije pomembnih področij, kjer dosegamo izjemne dosežke, kot so 
gospodarstvo, šport, kultura. Nujno je treba emitivne trge segmentirati, poiska-
ti tiste najbolj atraktivne ciljne skupine in zanje pripraviti najbolj optimalni tr-
ženjski splet, z močno usmeritvijo ve-trženje. 
Kot drugo naj izpostavim povečanje dostopnosti Slovenije kot destinacije. 
Govorim o poenostavitvi vizumskih postopkov na trgih, kjer beležimo visoke 
stopnje rasti povečanja turističnega prometa. Nerealno je pričakovati bistvene 
premike v rasti na trgih, s katerimi nimamo ustreznih letalskih povezav. V za-
dnjih tednih v okviru MZZ nastaja nov sporazum, ki bo poenostavil postopke 
prtdobivanja vizumov v Ruski federaciji in na drugih pomembnih trgih. Seveda 
pa se povečanje dostopnosti Slovenije nanaša tudi na povečanje dostopnosti 
Slovenije po kopne·m - go vorimo o cestah in železnici. 
In, kar je zelo pomembno, če želimo biti konkurenčni, zagovarjati moramo pr-
vovrstno izkušnjo za turiste, ki nas obiščejo. Ta izkušnja, ki jo turist doživi in bo 
o njej pripovedoval prijateljem, je ključni element konkurenčnosti. Pomembna je 
implementacija trajnostnih poslovnih modelov v podjetju in destinaciji, pokate-
rih turisti vedno bolj povprašujejo. Pomemben je razvoj kakovostnih, inovativ-
nih produktov visoke dodane vrednosti. Inovativni in kreativni turistični pro-
dukti ravno v času zaostrenih gospodarskih razmer v turizmu dobivajo posebni 
pomen. Pa naj bodo to iztočnice za razpravo na 13. slovenskem turističnem fo-
rumu v času, ko nastaja nova turistična strategija. V Termah Dolenjske Toplice 
in Kongresnem centru Dolenjske Toplice bomo 9. in 10. decembra letos z ugle-
dnimi predavatelji iskali odgovore na vprašaja o konkurenčnosti in trajnostnem 
turizmu slovenskega tudzma. Letošnji forum bo tudi priložnost, da bomo na 
t s·lovenski turistični organizaciji, skupaj s Turistico, Fakulteto za turistične štu-
dije Portorož, obeležili 15. obletnico. Prisrčno vabljeni! 
mag. Maja Pak 
v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije 
4 Lučka Kajfež Bogataj; lucka.kajfez .bogataj@bf.uni-lj.si 
Turistična kilovatna ura 
Spreminjanje življenjskega sloga v zadnjih dvesto letih je dramatično (kar za petkrat) povečalo rabo 
energije posameznika. Za turizem je pomembno tudi povečanje mobilnosti, ki danes v povprečju za 
Zemljana na dan, merjeno v prepotovani razdalji, znaša 40 kilometrov. To je tisočkrat več kot pred 
dvesto leti. V zadnjih sto letih se je absolutna količina prodane energije povečala za več kot desetkrat, 
poraba fosilnih goriv pa za petnajstkrat. Tako povečana raba, zlasti fosilne energije, je imela mnoge 
pozitivne učinke, a žal tudi številne negativne. Med njimi izstopajo negativni učinki na okolje, zlasti 
podnebne spremembe in močno poslabšana kakovost zraka. Blaženje podnebnih sprememb je nuj-
. no povezano z bistveno manjšo porabo fosilne energije, kar je tudi izhodišče za različne oblike nizko-
-ogljičnega gospodarstva ali zelene eko~omije. 
Energija je temelj življenja in prav vse človekove aktivnosti, od prehranjevanja do 
komuniciranja jo potrebujejo in seveda tudi vse, kar je povezano s turistično dejavnostj~. 
~-; 
- - --- /- - I ' 
, ~ I / I l. 
Že nekaj let so tudi v strategijah turizma 
prisotni pojmi, kot so zeleni turizem, 
zeleni trg ali zeleni programi. Pojem 
zelen se ne nanaša nujno le na ok9lj-
ske zahteve in podnebne spremembe, 
saj zaobjema tudi vse druge vidike traj-
nostnega razvoja, torej vsaj še družbe-
ni in gospodarski vidik ter korporativ-
no družbeno odgovornost. V si ti, na 
videz zelo različni stebri zelenega tu-
rizma pa imajo skupni imenovalec, in 
to je racionalna raba energije in dru-
gih naravnih virov. V naslednjih letih 
bo postalo ravno dolgoročno obvla-
dovanje stroškov energije, poleg stro-
škov delovne sile, odločilnega pome-
na za uspešno poslovanje turističnih 
podjetij . Okoljski menedžment v tu-
rizmu bi se moral najbolj pos~eča­
ti ravno upravljanju z okoljem na 
način, da racionalno rabo energije 
vgradimo v vsako poslovno odloči­
tev podjetij in se s tem približamo 
traJnO.>Lu.c:ui.u oju. Energija v Evropi 
se namreč še dolgo ne bo pocenila, kve-
čjemu bo dražja. Strinjanje obstaja tudi 
glede trendov in razmerij cen energije v 
prihodnosti - fosilna energija, recimo 
električn; energ ija iz termoelektrarn na 
lignit, se utegne do leta 2030 podraži-
ti, enako tudi elektrika iz plinskih elek-
trarn. Pocenila pa se bo tista iz jedrskih 
elektrarn ali iz fotovoltaičnih celic. A 
tudi ta energija iz obnovljivih virov bo 
še vedno kar draga. Zato se varčevanju 
z energijo ne ta, ne prihodnja generacija 
turističnih delavcev ne bo mogla izogni-
ti. Porabiti manj energije na enoto proi-
zvoda ali storitve je verjetno tudi edina 
zanesljiva pot vsake gospodarske krize. 
Pogosto smo bombardirani z nasveti, 
kako varčevati z energijo, a redko do-
bimo celostno podobo, koliko energi-
je v resnici kot posamezniki porabimo. 
Še manj se nam sanja, koliko energi-
je v resnici porabimo kot turisti ali kot 
ponudniki turističnih storitev. Je sploh 
res, kar nas prepričujejo reklamna gesla, 
da "lahko vsaka malenkost veliko prispe-
va"? Je tudi pri energiji res, da zrno na 
zrno da pogačo? Včasih gre bolj za neho-
teno zavajanje. Vsota majhnih korakov je 
žal mnogo manjša kot vsota velikih kora-
kov. Koristno je prepoznati, koliko vsa-
kodnevne aktivnosti resnično štejejo v 
naši energijski bilanci, in se lotiti velikih 
korakov. Ko razumemo, koliko porabimo 
kot posamezniki doma, potem lahko bo-
lje razumemo, koliko energije porabimo, 
ko smo turisti ali ponudniki v turistični 
dejavnosti. Kaj je torej energijsko najbolj 
potratno? To, da se grejemo, jemo, vo-
zimo, delamo ali da komuniciramo, na-
kupujemo, se zabavamo? Življenjski slo-
gi posameznikov in narodov po razko-
šnosti se razlikujejo, a za orientacijo slu-
žijo povprečja za ameriški in zahodno-
evropski način življenja, ki mu je blizu 
tudi Slovenija. Zelo priročna fizikalna 
enota za izražanje energijske porabe je 
kilovatna ura na prebivalca na dan, tudi 
zato, ker iz številčnih vrednosti, izraže-
nih v omenjeni enoti z deljenjem z 10, 
dobimo okvirne vrednosti za izpuste to-
plogrednih plinov v tonah CO2 na prebi-
valca na leto. Energijska poraba 100 ki-
lovatnih ur na dan približno ustreza 10 
tonam CO2 na leto, oboje na prebival-
ca. Povprečen Američan porabi dnev-
no okrog ·250 kilovatnih ur energijske-
ga ekvivalenta, Zahodnoevropejci pa pri-
bli1no pol manj - 125 kilovatnih ur. Ta 
ocena upošteva promet, kurjavo, elek-
trično energijo in porabo izdelkov. Če na 
dan prevozimo SO-kilometrsko razdaljo 
s povprečnim avtom, to pomeni okrog 
40 kWh na dan. Če gremo le enkrat na 
leto na medcelinski let z letalom, to po-
meni dodatnih 30 kWh na dan. Dnevna 
poraba energije za sodobno prehranje-
vanje, ki temelji na hrani, proizvedeni z 
intenzivnim kmetijstvom na poljih in v 
hlevih, znaša 15 kWh na dan na osebo. 
Za manjšega hišnega ljubljenca, npr. psa 
ali mačko, gre še vsaj dve dodatni kilova-
tni uri. Topla kopel na posameznika šte-
je okrog 5 kWh na dan. Velik energijski 
strošek je ogrevanje prostorov, pa naj bo 
doma ali na delovnem mestu. Težko si-
cer primerjamo za to potrebno energijo 
kje v hribih s tisto na morju, a povpreč­
na številka se giblje blizu 40 kWh na dan 
na osebo. Torej vsaj dvakrat več kot za 
hrano in petino več kot za vsakodnevno 
vožnjo z avtom. Le en dalfšl' polet z le-
talom na leto pomeni torej toliko ener-
gije, kot jo na osebo v zmernih zemlje-
pisnih širinah porabimo za kurjavo vse 
leto. Razsvetljava doma, v šoli in službi, 
pa še javna na ulici in na reklamnih pa-
nojih pomeni blizu 4 kWh na dan na ose-
bo. Z rabo energijsko najbolj učinkovitih 
svetil bi bila ta številka desetkrat manjša. 
Ne pozabimo tudi naših nakupov pred-
metov za delo, šport, zabavo, gospodinj-
skih aparatov, obleke, računalnikov, av-
tomobila ... Pa tudi infrastruktura, ki jo 
je bilo treba zgraditi: ceste, vodovodi in 
kanalizacije, črpalke, vzdrževanje na-
kupovalnih centrov, v katerih nas čaka 
npr. naša hrana. K temu prištejemo še 
časopise in nezaželene reklame, energij-
sko potratno embalažo, plastenke, plo-
čevinke ... In še energijo za prevoz vseg~• 
tega po kopnem, zraku in vodi do naših 
domov in na koncu še energija, da lah-
ko večina tega roma na smetišče. K svo-
ji dnevni rabi energije moramo prišteti 
tudi vse našteto, čeprav kupimo avto le 
enkrat na pet let in zgradimo hišo samo 
enkrat v življenju ter ceste gradimo za 40 
let. Skromnejši ljudje pri tej postavki za-
gotovo porabijo bistveno manj energije, 
kot tisti, ki menjajo avto na vsaki dve leti 
in elektroniko vsako leto. Za povprečne­
ga Evropejca za vse zgoraj našteto znese 
kar 60 kWh na dan. Nakup novega raču­
nalnika vsaki dve leti pomeni 2,5 kWh na 
dan na osebo, nakup povprečnega nove-
ga avtomobila na deset let pa kar dobrih 
20 kWh na da'n. In če izpraznimo vsak 
dan dve aluminijasti pločevinki pijače, je 
tudi to več kot ena kilovatna ura energije. 
S tem seznama še ni konec, saj nas ener-
gijsko 'stane' še marsikaj, od vzdrževanja 
nacionalnih parkov, nacionalne varnosti 
države, do vzdrževanja šol in univerz. Če 
resno želimo postati zeleni, bo treba do-
bro poznati najprej, koliko in za kaj točno 
jo porabimo. Zgornje številke so le okvir-
ne, a v Sloveniji po zgornjih postavkah še 
nismo naredili natančnejše analize. 
Kako energijsko požrešen v zgornjih 
okvirih je turizem? Kje so številčne 
meje, pri katerih turizem postane re-
snično 'zelen'? V svetovnem merilu ob-
staja kar nekaj študij, ki kvantitativno 
opredeljujejo sedanje stanje in želene ci-
lje. Prihod na turistično destinacijo, mo-
bilnost med bivanjem in pot domov so 
energijsko neobvladljive kategorije, ka-
kor hitro gre za potovanja z letalom na 
dolge razdalje. Samo en povraten med-
celinski let posameznikovo letno energij-
sko rabo ali ogljični odtis poveča za do-
brih 20 odstotkov. Če torej opravimo pet 
takih turističnih ali poslovnih potovanj 
n~ leto, svoj ogljični odtis najmanj pod-
vojimo, ne glede kako "zelena ponudba" 
je v hotelu in njegovem okolju, kjer bi-
vamo. Tudi raba osebnega avtomobila 
ni energijsko nedolžna, saj za razdaljo 
1000 kilometrov porabimo vsaj 800 ki-
lovatnih ur. 
In ko smo že pri turističnih nočitvah, si 
poglejmo nekaj rezultatov evropske štu-
dije ECOTRANS (www.ecotrans.org), ki 
je v letih od 2001 do 2006 zajela 466 tu-
rističnih podjetij v 15 državah (Nemčija, 
Avstrija, Španija, Italija, Francija, Grčija, 
Nizozemska, Velika Britanija, Danska, 
Malta, Švedska, Luksemburg, Latvija, 
Ceška in Portugalska) in je žal obšla 
Slovenijo. Primerjava energijske rabe na 
nočitev kaže, da v kampu znaša dobrih 
16 kWh, v prenočišču, ki nudi še zajtrk, 
58 kWh in v povprečnem hotelu dobrih 
zeleni turizem ___ 5 
77 kWh. Hoteli se razlikujejo in tako je 
specifična poraba energije na nočitev v 
takem z dvema zvezdicama povprečno 
dobrih 96 kWh, v primerjavi z 83,5 kWh 
(3 zvezdice), 77,8 kWh (4 zvezdice) in 
7 4,8 kWh v hotelu z 5 zvezdicami. Raba 
energije v večjih hotelih ni nujno najve-
čja, zato ker imajo zaposlene strokov-
njake, ki skušajo racionalno uravnavati 
rabo energije. Primerjana je bila tudi po-
raba vode na nočitev, ki je pokazala, da 
v kampu ta znaša povprečno 17 4 litrov, 
v prenočišču z zajtrkom 281 in v pov-
prečnem hotelu dobrih 394 litrov. Raba 
vode v hotelih s petimi zvezdicami pa 
se povzpne tudi do 600 litrov na noči­
tev. Študija je skozi analize dobrih praks 
v nekaterih hotelih postavila tudi real-
ne zelene cilje, ki dejansko pomenijo bolj 
zelen turizem. Te meje so postavili na 
osnovi podatkov četrtine najboljših tu-
rističnih zmogljivosti glede rabe energi-
je in vode. Ciljna vrednost porabe ener-
gije na nočitev je tako 45 kWh za hote-
le z 2 do 3 zvezdicama in 33 kWh za ho-
tele s 45 zvezdicami. Glede porabe vode 
na nočitev pa so 'zelene' vrednosti oce-
njene na 283 1 za hotele z 2 zvezdicama, 
210 litrov za hotele s 3 zvezdicami, 201 
za hotele s 4 oziroma 310 litrov za ho-
tele s 5 zvezdicami. Za hotelske bazene 
mejna vrednost ne sme biti večja od 60 
litrov vode na nočitev. 
Škoda, da v Sloveniji nimamo opravlje-
nih in široko dostopnih podobnih analiz, 
ne za osebno rabo energije, ne za naše 
turistične dejavnosti. To kaže, da okolj-
ska vprašanja še zdaleč niso samoume-
ven del ekonomskega razvoja in da je 
ekološki menedžment učinkovite rabe 
energije pri nas še v povojih. Tudi tu-
ristična dejavnost verjetno še vedno, 
vsaj na tiho, misli, da sta konkurenč­
nost in poslovna uspešnost nezdru-
žljiva z manjšo in predvsem pretehta-
no rabo energije. Pogrešamo tudi ka-
dre, ki bi bili zadolženi za celovit eko-
loški menedžment v praksi in ki bi te-
meljito obvladali tuje ekološke stan-
darde, izvajali ekološkega knjigovod-
stva ali izdajali ekološka poročila. Žal 
samo deklarativna opredelitev za ze-
leni turizem ne bo dovolj, saj traj-
nostni razvoj turizma zahteva tudi 
močno politično podporo in sode-
lovanje vseh udeležencev v proce-
su. Le tako se oblikuje dovolj širok 
konsenz, ki v končni fazi spremeni 
stvari na bolje - v zeleno! _ 
6 ___ Luka Kukec; luka@,bifin.si 
1 
Ekologija, poslovna 
inteligenca in stroški 
Strokovna javnost že od sredine 20. stoletja opozarja na vplive delovanja človeka na pospešeno segre-
vanje ozračja. Države so leta 1997 s Kjotskim sporazumom dosegle zgodovinsko prelomnico in prvič 
podpisale obvezujoče kvote za zmanjšanje emisij do leta 2012. 1 Nadgradnja sporazuma, ki naj bi jo 
dosegli preteklo leto na podnebni konferenci Združenih narodov v Kobenhavnu, je neslavno propa-
dla in sporazum je bil sprejet brez obvezujočih kvot. 2 Ob tem se nam kot podjetnikom poraja vpraša-
nje, kako naj delujemo. ;-
Kontroling in poslovna 
inteligenca 
Le redka turistična podjetja imajo posta-
vljen sistem kontrolinga in poslovne in-
teligence. V času zaostrenih gospodar-
skih razmer je vsebinsko poznavanje in 
razumevanje vseh segmentov poslovanja 
ključnega pomena za preživetje podjetja. 
Med vzroki za neobstoj sistemov kontro-
linga in poslovne inteligence lahko izpo-
stavimo predvsem: 
_ Investicije v BI orodja so bile še pred 
nekaj leti nepredstavljivo visoke (ini-
cialni zneski preko 100.000 EUR). 
Razumevanje kon,Jwlinga kot ključnega 
elementa za notranje poročanje in spre-
mljanje podjetja je bilo pomanjkljivo. 
Na področju poslovne inteligence se te-
žave začnejo že z obstoječo platformo. Ta 
navadno obsega dva ali tri različne II.po-
nudnike, kar pomeni tri vrste poročil, ki 
jih navadno obvlada le manjši del zapo-
slenih. Posledica tega je zamudno roč­
no zbiranje podatkov in priprava poro-
čil za vodstvo v računalniškem progra-
mu Excel. S tem je omejena predvsem 
vizualizacija, distribucija, skalabilnost 
in dostopnost poročil ter najpomemb-
nejše - omejena je dinamika na prete-
kla leta in plan. 
Podobna zgodba je na področju kon-
trolinga (poslovnega poročanja). Tega 
velikokrat napačno razumejo kot 
del računovodstva, ki je pamenje-
no zunanjemu poročanju (DURS, 
AJPES, banke ... ). Dodatna razlika 
med obema je tudi celovitost podro-
čja, ki ga pokriva kontroling - plan, 
nadzor, analiza in poročanje. Jedro 
kontrolinga je BI sistem, medtem ko je 
na organizacijskem področju pomemb-
na učinkovita postavitev stroškovnih 
mest, stroškovnih nosilcev in urejen kon-
tni načrt. Pomembna prednost kontrolin-
ga je tudi ponderirano združevanje infor-
macij glede na poslovne potrebe vsakega 
podjetja. 
Ekološki projekti 
Splošno mnenje, da so ekološki projekti 
stroškovno prezahtevni, administrativ-
no naporni in v času gospodarske krize 
manj pomembni, je napačno. Treba je na-
tančno pogledati vsa področja, pri tem pa 
se ne smemo omejiti le na velikopotezne 
projekte, kot je npr. novogradnja ekoloških 
stavb, ampak na obstoječi infrastrukturi 
poiskati manjše projekte, ki skupaj prina-
šajo napredek. 
V krajši riJ.ziskavi smo izbrali tri področja, 
kjer je možno ;_a enostaven način doseči 
pozitivne učinke na okolje in ob tem zni-
žati stroške poslovanja. Vse simulacije so 
narejene na manjšem 100-sobnem hote-
lu in glede na to, da gre večinoma za vari-
abilne vrste stroškov, velja podoben izra-
čun tudi za večje objekte. 
Kako lahko z uvedbo novih 
tehnologij v ekološki pralnici 
dosežemo bistvene prihranke? 
Orientacijski strošek pranja na hotelsko 
sobo ob kalkulaciji storitev zunanjega iz-
vajalca in strošku lastne delovne sile zna-
ša približno 700 EUR letno. Uvedba nove 
tehnologije nam na tem segmentu omo-
goča velik prihranek. Govorimo namreč 
o pralnici, ki za čiščenje perila uporablja 
ozon (03) . Stalne raziskave na področju 
varovanja okolja so nas pripeljale do spo-
znanja, da je ozon eden najuporabnejših 
elementov pri čiščenju najbolj onesnaže-
nih snovi v vodi.3 Zaradi lastnosti, da je 
eden najmočnejših oksidantov, ta razpada 
po enačbi 0
3 
--> 0
2 
+ O, atomarni kisik, ki 
pri tem nastane, pa ima izredno sposob-
nost oksidacije. 
Prednosti ozonske pralnice lahko povza-
memo z naslednjimi dejstvi4: 
_količini detergentov in vode pri 03 
pranju sta bistveno nižji, 
_ poraba energije je bistveno nižja, 
_ stroški dela so nižji, 
_ življenjska doba rjuh, prtov in brisač 
je daljša. 
Uvedba programskega nadzora 
nad osebnimi računalniki in 
tiskalniki 
Kljub navidezni nepomembnosti in upora-
bi določenih ročnih metod (ohranjevalni-
ki zaslona, hibernacija ... ) v podjetjih stro-
šek informacijskih tehnologij v povprečju 
predstavlja 13 % stroškov energije in raste 
10 % letno.5 V številkah pomeni, da raču­
nalnik, ki je prižgan 24 ur dnevno, v enem 
PREVZEMAMO POBUDO 
Ena od možnosti je, da čakamo na 
predpise in zakonodajo ter le sledi-
mo minimalnim standardom, ki jih 
predpiše zakonodajalec. Druga in 
vsekakor pravilnejša možnost pa je, 
da prevzamemo pobudo in ugotovi-
mo, kaj lahko v svojem podjetju na-
redimo za okolje. 
letu porabi 600- 1300 kWh ali 100 EUR 
na enoto in 3000 EUR pri 30 zaposlenih. 
Druga podobna aktivnost je tiskanje. Eno 
vodilnih svetovnih podjetij za tiskalnike 
Lexmark ugotavlja, da 17 % natisnjenih 
listov predstavlja odpad.6 Nadalje raziska-
ve kažejo, da povprečno zaposleni natisne-
jo 10.000 listov letno7 (za izračun smo vze-
li 5.000), pri tem se celo dogaja, da se za pi-
sni arhiv tiskajo spletne strani in elektron-
ska pošta. Strošek natisnjenega lista, upo-
števajoč ceno lista, kartuše, amortizacijo 
] 
_ do S-krat daljšo življenjsko dobo kot 
pri halogenskih žarnicah, 
_ ne vsebuje toksičnih elementov, 
_ enostavno in zdravju neškodljivo 
reciklažo, 
_praktično ni UV sevanja, 
_ bistveno zmanjšanje segrevanja, 
_ minimalno vzdrževanje. 
Za naš primer 100-sobnega hotela smo ra-
čunali 7 žarnic na sobo in 250 LED cevi na 
hodnikih in skupnih prostorih. Upoštevali 
smo ceno novih. žarnic, življenjsko dobo, 
Prihranki pralnice z ozonom po posameznih kategorijah. 
Natural Gas Total Electric Labor Detergent Linen 
& Hot Water Water Efficiency 
Izračun nam pokaže, da ob letnem prihranku 38 % in investicij 11.000 EUR 
dosežemo ROI v S mesecih in letno prihranimo 26.600 EUR. 
in vzdrževanje tiskalnika znaša med 0,04 
in 0,1 EUR/list. V celoti nas tiskanje stane 
10.500 EUR (30 uporabnikov) . 
V obeh primerih je rešitev zelo preprosta. 
Na trgu je kar nekaj ponudnikov, ki nam za 
reguliranje energije v ICT omrežju ponuja-
jo učinkovite programske rešitve za nasta-
vitev in nadzor porabe energije. Letni pri-
hranek je čez 50 %. Prav tako obstajajo re-
šitve za nadzor tiskanja, ki nam s funkci-
jo predogleda izločajo strani, na katerih je 
le manjši del besedila, pri tiskanju spletnih 
strani ponujajo možnost izločanja fotogra-
fije in nadzorujejo tiskanje po uporabni-
kih. Letni prihranek ob skupnih ukrepih 
je med 30 in 50 %. 
V našem primeru bi z nakupom ustrezne 
programske opreme prihranili 5.100 EUR 
letno. 
LED kot alternativa navadnim in 
varčnim svetilom 
LED svetila so prvič uporabili pred skoraj 
pol stoletja kot kontrolne lučke na tiska-
nih vezjih, šele danes pa se njihova upora-
ba širi tudi na druga področja in prinaša 
velike prihranke na področju razsvetljave.8 
V primerjavi z vse bolj uveljavljenimi varč- ·i 
nimi žarnicami ( CFL) ima LED še številne 
dodatne prednosti9: 
zmanjšano porabo električne energi-
je >80 % in manjši izpusti co2' 
strošek menjave in prišli do prihranka 
1.230 na sobnem delu in 2.930 EUR na 
skupnih površinah. Ob tem moramo po-
udariti, da je povratek investicije v tem pri-
meru ob sedanjih cenah LED svetil nekoli-
ko daljši kot v prejšnjih primerih, še vedno 
pa je letni prihranek ob investiciji nekaj 
čez 16.000 EUR malo nad 4.000 EUR in 
do povratka investicije pridemo v 4 letih. 
Turizem kot okolju prijazna 
industrija? 
N~ videz prijazna in neškodljiva panoga 
prinaša kar 4-10 % svetovnih emisij to-
plogrednih plinov10~ Na drugi strani je tu-
rizem življenjsko odvisen od ohranjanja 
naravnega okolja. To seveda pomeni, da 
MENEDŽERSKO 
POROČANJE 
Vse prevečkrat je poudarek na 
izpisu velikega števila informa-
cij (podatkov), tako da vodilni 
menedžment ob pogledu na sta-
tistiko potrebuje ravnilo in 'po-
večevalno steklo', da se mukoma 
prebije skozi goro informacij. 
Sodobno poročanje z dashboar-
di (armaturno ploščo) se osredo-
toča na bogato vizualizacijo, s ka-
tero enostavno sledimo trendom. 
zeleni turizem ___ 7 
se nam bodo vsi okoljevarstveni grehi v 
taki ali drugačni obliki vrnili in neposre-
dno vplivali na panogo. V futurističnih fil-
mih, kot sta Mad Max ali lanski The Road, 
ustvarjalci prikazujejo svet v času po veliki, 
lahko tudi okoljski katastrofi. Omenimo le 
dejstvo, da tam ni nobenega hotela, zdra-
vilišča ali potovalne agencije. Torej je ključ­
ni strateški interes turistične industrije 
ohraniti naravno okolje. Turizem kot pa-
noga in podjetja kot gospodarski subjek-
ti morajo gledati na dolgoročni razvoj in 
okoljevarstvo vgraditi v vsak najmanjši 
element svojega poslovanja. 
Starosta raziskav v slovenskem turizmu 
dr. Janez Planina je v svojem času razisko-
val in utemeljil multiplikator turistične pa-
noge in ugotovil, da ima velik vpliv tudi na 
ostale go~podarske panoge. Kakšen pa je 
okoljevarstveni multiplikator turizma? Ob 
880 milijonih turistov v letu 2009 je vsak 
osmi Zemljan naša stranka in kot pano-
ga imamo zgodovinsko odgovornost, da 
z zgledom in ozaveščanjem izkoristimo 
svojo vlogo in aktivno soustvarjamo ze-
leni planet. 
Ekologija in stroški 
V našem primeru 100-sobnega hotela 
smo z okolju prijaznimi rešitvami prihra-
nili 36.000 EUR. Pri tem smo se dotakni-
li le nekaterih možnosti, ob tem pa se od-
pira tudi strateška možnost, da ekološke 
prihranke usmerimo na druga področja. 
Ob tem ne smemo pozabiti, da se na mer-
jenje ekoloških projektov tudi ustrezno 
pripravimo. Tukaj ključno vlogo odigra-
ta sistema kontrolinga in poslovne inte-
ligence, ki omogočata, da lastniki in vod-
stvo enostavno spremljajo vse ključne ka-
tegorije in kazalnike. _ 
1 http://en.wikipedia.org/wiki/Kyoto 
Protocol 
2 http:/ /www.guardian.eo.uk/enviro-
nment/ 2009/ dec/ 18/ copenhagen-deal 
3 http: / /www.istrabenzplini.si/bin?bin. 
svc=obj&bin.id=D66156C8-C5B3-AA-
CB-68C2-CC4B083E7E6D 
4 http:/ /www.greenlodgingnews.com/ 
ozone-laundry-system-reduces-hotels-
-operational-costs 
5 http:/ /www.avob.fr/Energy _Saver.php 
6 http:/ /www.printecosoftware.com/ 
index. php/ dashboard/ product 
7 http:/ /www.printgreener.com/ pdfs/ 
GreenPrint%20White%20Paper%20 
September%2008.pdf 
8 http://en.wikipedia.org/wiki/Light-
-emi tting_ diode 
9 http://ekof. si/led-zarnice.html 
10 dr. Kajfež Bogataj L., Predvidene 
spremembe podnebja in potencialni 
učinki na turizem 2007, http://www. 
ds-rs .si/dokumenti/publikacije/Pod-
ne bne_spremembe. pdf 
s ___ Mag. Marjan Hribar; rnarja.hribar@gov.si 
] 
Ali je slovenski 
turizem mednarodno 
konkurenčen? 
Turizem je fenomen sodobnega časa . Ker sodobni človek pogosto potuje v druga okolja, s tem v mar-
sičem vpliva na socialno, kulturno in ekonomsko podobo ciljne destinacije. Turistični sektor vključu­
je oziroma združuje storitve in produkte, po katerih povprašujejo turisti. V zadnjem času se omenja-
jo t.i. "turistične industrije" (vir: UNWTO); panoge, v katerih povpraševanje s strani turistov pome-
ni odločujoč delež. 
Rast turizma v zadnjih letih in njegov 
prispevek v bruto domačem proizvo-
du (BDP) sta postala glavna razloga za 
številne mednarodne primerljive anali-
ze glede pomena turizma - še posebej v 
času globalne gospodarske krize. 
Turizem je najpomembnejši 'ustvarja-
lec' novih delovnih mest, saj zagotavlja 
delo kar 75 milijonom ljudem po celem 
svetu. 
Turizem ponuja tudi relativno enosta-
ven vstop na trg delovne sile; predvsem 
za mlade tako v mestnih kot tudi v ru-
ralnih okoljih. 
Rezultati raziskave o 
konkurenčnosti slovenskega 
turizma za leto 2009 (WEF) 
Rezultati raziskave zadnjih let potrju-
jejo, da se je konkurenčnost slovenske-
ga turizma v zadnjih letih izboljševala 
(2006 - 57. mesto, 2007 - 44. mesto, 
2008 - 36. mesto, 2009 - 35. mesto) . 
Naj navedemo še, na katera mesta na 
seznamu konkurenčnosti za razvoj tu-
rističnega sektorja so se uvrstile neka-
tere države, pri katerih turizem predsta-
vlja najpomembnejšo oziroma eno naj-
pomembnejših gospodarskih panog: 
Švica se je ponovno uvrstila na prvo, 
Avstrija na drugo in Nemčija na tretje 
Indeksi konkurenčnosti slovenskega turizma 
INDEKST&T 
POLITIČNA REGULATIVA 
Politika in zakonske omejitve 
Okoljske omejitve 
Varnost 
Zdravje in higiena 
Prioritetna obravnava turizma 
POSLOVNO OKOWE IN INFRASTRUKTURA 
Infrastruktura letalskega prometa 
Infrastruktura kopenskega prometa 
Turistična infrastruktura 
Infrastruktura informacijsko-komunikacijske tehnologije 
Konkurenčnost cen v industrijskem sektorju 
ČLOVEŠKI, NARAVNI IN KULTURNI VIRI 
Človeški viri 
1 
Zaznava in sprejemanje turizma v državi 
1 2008 (133 držav) 
• 2007 (130 držav) 
Naravni viri 
Kultumiviri 
o.o 1.0 2.0 3.0 4.0 
mesto. Italija je na 28. (enako kot lani), 
Hrvaška pa na 34. mestu. 
Če p ogledamo vsakega od ocenjenih 
dejavnikov posebej, ugotovimo, da se je 
Slovenija po indeksu prioritete države 
za turizem v primerjavi z ostalimi de-
javnostmi z oceno 4,1 (lani 3,9; ocene 
od 1 do 7) uvrstila na 80. mesto (lani 
na 84. mesto). To predstavlja izboljšanje 
položaja Slovenije pri uvrstitvi po tem 
kriteriju, kar dokazuje uspešnost v pri-
zadevanjih naše države in aktualne po-
litike na področju turizma. Za primerja-
vo naj navedemo, da je po tem kriteriju 
Hrvaška ocenjena višje (ocena 4,3 oziro-
ma 64. mesto, kar je sicer slabše kot lani) 
s.o 
,9 24. mesto 
,9 20, mesto 
5,8 36. mesto 
5,8 36, mesto 
6,0 16, mesto 
,9 20. mesto 
6.0 7.0 
.~ 
> 
kot Slovenija. Med sosednjimi država-
mi naj izpostavimo še Avstrijo, ki je pri 
tem kriteriju dosegla visoko oceno 5,5 
(nahaja se na 14. mestu lestvice); na pr-
vem mestu se nahaja Mauritius z oceno 
6,3 (lani Grčija z oceno 5,99). Vsekakor 
pa nas to ne zadovoljuje. 
Po kriteriju učinkovitosti trženja in 
razpoznavnosti države smo na 92. 
mestu (enako kot lani) z oceno 4,3 od 
maksim'afoo 7. Pred nami so Hrvaška 
na 73., Češka na 72., Francija na 20., 
Špa}lija na 16., Švica na 15. in Avstrija 
na 4. mestu. 
Slovenija se je na 40. mesto (lani 30.) 
uvrstila na področju zahtev za pridobi-
tev vizumov. Prav tako se na 40. mestu 
po tem kriteriju nahajajo tudi Avstrija, 
· Madžarska in Italija, Hrvaška pa je na 
36. mestu. Na visokem 24. mestu (lani 
20.) lestvice se Slovenija nahaja tudi na 
področju zagotavljanja varnosti (ocena 
5,9 - enako kot lani), torej v zgornji pe-
tini ocenjevanih držav. 
Slovenija se uvršča na visoko 20. (lani 
17. mesto) mesto po dejavnikih okolj-
skega trajnostnega razvoja; v okviru tega 
dejavnika so merili, kako strogi so oko-
ljevarstveni predpisi v posamezni državi. 
Eden od 14. ocenjenih dejavnikov se 
nanaša tudi na oceno turistične infra-
strukture, kjer se Slovenija nahaja na 
visokem 16. (lani 20.) mestu. V tem po-
gledu so posebej ocenili število hotelskih 
sob na prebivalca, kjer se je Slovenija 
uvrstila na 32. mesto (lani 36. mesto). 
Pri tem kriteriju se Hrvaška uvršča na 
visoko 11. mesto - enako kot lani, še bo-
lje pa je ocenjena Avstrija, ki kotira na 
tretjem mestu (enako kot lani), prvo in 
drugo mesto pf1- tako kot lani zasedata 
Ciper in Malta. 
Po kriteriju letalske infrastrukture se 
Slovenija nahaja na 70. mestu, kar je 
enako kot lani. Ocena kvalitete letal-
skega transporta kaže nekoliko drugač­
no sliko, kjer je Slovenija na 63. mestu 
(lani 64. mesto), sicer bolje ocenjena od 
Hrvaške (81. mesto), toda slabše kot 
Avstrija (na 13. mestu). 
Na področju človeških virov smo na 
36. mestu, kar je za mesto slabše kot 
lani, se je pa položaj Slovenije za dve 
mesti izboljšal pri kriteriju lokalne do-
stopnosti do raziskovalnih storitev in 
usposabljanj. 
Na področju zagotavljanja zdravstve-
nih in sanitarnih pogojev ter čiste 
KLJUČNI CILJI, KI JIH ŽELIMO DOSEČI ZA USPEŠNEJŠI 
IN HITREJŠI RAZVOJ TURIZMA V SLOVENIJI: 
Vizija 
Slovenija bo postala razvita turistična destinacija z raznoliko in kakovostno 
turistično ponudbo, s po-~darkom na krajših počitnicah. Z izoblikovanimi 
atraktivnimi in raznolikimi integralnimi turističnimi proizvodi bo postala 
tudi zaželena destinacija za daljše počitnice. 
Pozicija 
Slovenija je pozicionirana kot Evropa v tnalem, v njeni sredini, kot srce 
Evrope: . 
_ Je ena od zadnjih, še ne dovolj odkritih destinacij v Evropi . .... 
_ Prizadevamo si, da Slovenija ostaja taka kot je - pristna, avtentična. 
_ V njej najdemo vse elemente Evrope, zato se vsakdo počuti kot doma. 
_ Zaradi lege v središču Evrope je idealno izhodišče za obisk največjih evrop-
skih zanimivosti. 
Ključna dolgoročna cilja (do 2020): 
_Povečati globalno konkurenčnost turističnega gospodarstva 
Kazalnik: uvrstitev do 20. mesta na svetu (po raziskavi WEF) 
_ Povečati obseg turistične dejavnosti 
Število nočitev: 10 mio 
Število prihodov: 3 mio 
Izvoz potovanj (priliv iz naslova turizma - izvoz): 2,5 mrd € 
Trajnostni razvoj okolja, zdravje, hig~f na ,in varnost so izrazite konkurenčne 
prednosti, na katerih Slovenija lahko gradi svojo konkurenčnost in trženj-
sko komunikacijsko strategijo. V skladu s tem se bo slovenski turizem repo-
zicioniral: Slovenija kot najbolj "zdrava in zelena ter kakovostna in dosto-
pna" turistična destinacija v Evropir 
zeleni turizem._ __ 9 
pitne vode se Slovenija obakrat naha-
ja na prvem mestu lestvice (skupaj s 
33. oziroma 37. državami) vseh ocenje-
vanih držav. 
Po kriteriju odprtosti za turizem se 
Slovenija uvršča na 36. mesto (leto prej 
35. mesto) lestvice (Hrvaška na visoko 
6. mesto, Avstrija pa je za mesto pred 
nami na 35. mestu). Po kriteriju odno-
sa prebivalcev do tujih turistov se naša 
država nahaja na 68. mestu (lani na 75. 
mestu), kar kaže na to, da smo položaj 
Slovenije pri tem kriteriju glede na lani 
izboljšali, imamo pa na tem področju 
še vedno veliko priložnosti za dodatna 
izboljšanja. 
Dobro je Slovenija ocenjena po kriteriju 
kulturnih virov za razvoj turizma (54. 
mesto, enako kot lani), po naravnih vi-
rih pa smo letos na 79. mestu, kar po-
meni poslabšanje za tri mesta glede na 
lani. Po kakovosti naravnega okolja se 
nahajamo na 27. mestu, šest mest slab-
še kot lani. 
Naj povzamemo, da so konkurenčne 
prednosti Slovenije, glede na razvrstitve 
v pod-indekse, še vedno največje na po-
dročju poslovnega okolja in infrastruk-
ture, kjer lahko izpostavimo turistično 
in zemeljsko transportno infrastruktu-
ro, informacijsko tehnologijo ter na po-
dročju varnosti in trajnostnega razvoja 
okolja. Še posebej se je konkurenčnost 
Slovenije izboljšala na področju stroškov 
odpiranja novih podjetij. 
Slabše se uvrščamo - tako kot v prete-
klih dveh letih - na področju letalske 
infrastrukture in po konkurenčnosti 
cen v turizmu (94. mesto, lani 102. me-
sto). Glede na indeks prioritet držav za 
turizem v primerjavi z ostalimi dejav-
nostmi smo položaj sicer nekoliko iz-
boljšali, vendar glede na nekatere so-
sednje države -Avstrijo in Hrvaško -
na tem področju še vedno zaostajamo 
za konkurenco. Veliko dela nas čaka 
tudi pri izboljševanju letalske infra-
strukture in povezav. _ 
10 __ dr. Tanja Mihalič; tanja.mihalic(pef.uni-lj .si 
' 
Zeleni barotneter 
• • v tur1st1cnega 
gospodarstva 
Zeleni barometer ocenjuje, kako zelen je slovenski turizem. V skladu z aktualno problematiko pod-
nebnih sprememb je Slovenska turistična organizacija (STO) v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto 
Univerze v Ljubljani in podjetjem Valicon leta 2009 izvedla raziskavo, ki je ocenjevala zelenost slo-
venskega turizma in odnos turizma do podnebnih sprememb. Rezultate prikazujemo v nadaljevanju. 
Zeleni turizem 
Izraz zeleni turizem se je v slovenskem 
prostoru začel uporabljati v letu 2008 
kot sopomenka za trajnostni turizem. 
Za razliko od izraza trajnostni turizem 
ga je slovenska poslovna javnost mno-
go bolje sprejela. 
Zelena piramida 
Razvoj ekološke odgovornosti v neki 
družbi je proces, ki traja in ki mora pre-
iti različne faze (Frey, 1985). V prvi 
fazi se družba obstoja okoljske proble-
matike ne zaveda. Druga faza se nana-
ša na nastanek zavesti o okolju. Za tre-
tjo fazo je značilna odgovorna razpra-
va o okoljskih sp,remembah in ukrepih. 
Zadnja, četrta faza ekološko odgovorne 
družbe nastopi, ko se okoljska politika 
tudi izvaja tako v podjetjih, kot javnih 
ustanovah in turističnih destinacijah. 
Vprašanje je, v kateri fazi na zeleni1)ira-
midi (Prikaz 1) se nahaja slovenski tu-
rizem. Raziskava Zeleni barometer tu-
rističnega gospodarstva je skušala od-
govoriti ravno na to vprašanje. 
Zeleni barometer 
Spletna anketa o odnosu sloven-
skih turističnih podjetij do podneb-
nih sprememb je bila izvedena v letu 
2009 . Poslana je bila na 772 naslo-
vov, vrnjenih je bilo 138 vprašal-
nikov. V vzorcu so hoteli (30 %), 
apartmaji in sobe (37 %), turistič­
ne kmetije (22 %), mladinski hoteli 
(5 %), kampi in turistična stanova-
nja. Vpraš_alnik je sledil podobnim 
evropskim vprašalnikom, usmeri-
tvam na področju trajnostnega ra-
zvoja Evropske komisije, fazam 
zelene piramide ter zahtevam naročni­
ka STO. 
Raziskava se nanaša le na odnos podjetij 
do naravnega okolja in podnebnih spre-
memb. Družbeno-kulturni in ekonom-
ski vidik nista upoštevana. Raziskava 
je omejena le na nastanitveni sektor. 
Rezultati se nanašajo na celoten sektor 
in ne na posamezna turistična podjetja, 
ki so lahko bolj ali manj zelena od prika-
znih povprečnih rezultatov. 
Osrednji cilj raziskave je bil ugotoviti, 
kako slovenski turistični menedžerji raz-
mišljajo o zelenem turizmu in o podneb-
nih spremembah. Zanimalo nas je, ali so 
do problema indiferentni ali se proble-
ma zavedajo, ali pristopajo strateško in 
ali ukrepajo in katere so morebitne ovi-
re (Prikaz 3, prvi stolpec). 
Rezultati so pokazali, da se slovensko 
turistično gospodarstvo zaveda okolj-
ske problematike. Le 4 % podjetij meni, 
da podJ.J.ebn(;..spremembe niso pomem-
ben problem, 86 % jih meni, da vplivajo 
tudi na njihovo poslovanje. 
Večina menedžerjev (64 %) meni, da 
Prikaz 1: Zelena piramida odnosa do 
okolja. 
4. Ukrepanje 
(ovire) 
3. Razprava 
(Strategija, politika} 
2. Zavedanje 
-~ 
> 
;- so dobro informirani o vzrokih in 62 % 
tudi o posledicah podnebnih sprememb. 
Manj kot polovica (42 %) pa jih je oce-
nilo, da so dobro informirani tudi o na-
činih ukrepanja proti podnebnim spre-
membam. Na osnovi teh informacij, ki 
so torej različno prisotne v slovenskih 
podjetjih, slovenska turistična podje-
tja vstopajo v fazo odgovorne razpra-
ve in oblikovanja strategij in ekoloških 
politik. 
Več kot polovica podjetij meni, da mo-
ramo ukrepati (53 %), in sicer zaradi eti-
ke, mednarodnih sporazumov in zako-
nodaje. 33 % slovenskih nastanitvenih 
podjetij ima strategijo trajnostnega ra-
zvoja. 57 % jih meni, da z ukrepanjem 
lahko prihranijo denar. Ravno naspro-
tno pa 28 % podjetij meni, da se ukre-
panje ne izplača zaradi stroškov, 24 % 
jih meni, da ukrepanje proti podnebnim 
spremembam zgolj zmanjšuje dobiček. 
V samem vrhu zelene piramide so pod-
jetja, ki proti podnebnim spremembam 
tudi ukrepajo. 
Le 21 % podjetij je zadovoljnih z ukre-
panjem, kar 63 % meni, da kot podjetje 
ukrepajo premalo ter da premalo ukre-
pa tudi turistični sektor v celoti. Vendar 
kar 80 % podjetij izvaja določene ukrepe 
za blaženje in za prilagajanje podnebnim 
spremembam. Večina aktivnosti je v ko-
rist zmanjševanja virov (aktivnih je 80 
% podjetij) in gospodarjenja z odpadki, 
kar prinaša tudi vidne ekonomske kori-
sti (prikaz 2). Zaskrbljujoči pa so rezul-
tati na področju ekološke gradnje, eko 
certificiranja in izračunavanja ogljične­
ga (C0
2
) odtisa (izračunava ga le 3 % 
podjetij). 
Spremembe pa so vidne tudi že na 
področju spreminjanja turistične sezo-
ne in v razvoju novih proizvodov. 25 % 
podjetij je opustilo stare proizvode, 19 
% je zaradi podnebnih sprememb obli-
kovalo nove proizvode. 
V četrti fazi lahko ekološko odgovorno 
ravnanje podjetij zavirajo tudi določene 
ovire. Slovenski turistični menedžerji tr-
dijo, da bi ukrepali več, če bi imeli več 
pomoči s strani javnega sektorja (90 %). 
Pričakujefo pomoč in stimulacije s strani 
države in s strani EU. Želijo si konkretne 
pojpore in več informacij. 
ekološki problematiki je ocenjena nega-
tivno z oceno 3. Ukrepanje smo ocenili 
na osnovi izjav menedžerjev o zadovolj-
stvu z lastnim ravnanjem in je ocenjeno 
z nezadostno oceno 2. 
Zaključek 
Slovenski turistični sektor kot celota je 
zelen v območju spodnjega dela zelene 
piramide - ker do okoljske problemati-
ke ni (več) indiferenten in se zaveda nje-
nega pomena za poslovanje. Na podro-
čju strategije i~ ukrepanja pa se še ne na-
Prikaz 2: Aktivnosti za blaženje podnebnih sprememb. 
Viri - zmanjševaje porabe 
Odpadki 
Eko pisarna in čistila 
Hrana 
Informacije in izobraževanje 
Strategija, politika 
Drugo 
Eko gradnja 
Certifici ra nje 
Ogljični odtis 
61% ~ 
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 
Če strnemo zgornje rezultate ankete, 
lahko z zelenim barometrom izmerimo 
zeleni utrip slovenskega t"Lirističnega 
gospodarstva. Z odlično 10 smo oceni-
li prvo fazo, ker se večina podjetij zave-
da problema podnebnih sprememb. Za 
zavedanje o njihovem pomenu pa smo 
dodelili prav dobro oceno 8. Področji po-
zitivnih ocen sta v prikazu 3 označeni 
z zelenimi polji. Niso pa z zeleno ozna-
čena polja negativnih ocen. Razprava o 
haja v zelenem območju, potrebne bodo 
določene izboljšave, da bo slovenski tu-
rizem postal zelen. Na osnovi rezulta-
tov ankete sklepamo, da bi podjetja na 
piramidi lahko napredovala, če bi ime-
la več informacij o okoljski problemati-
ki, če bi imela več znanja, kako se od-
zvati na podnebne spremembe in kako 
usklajevati ekon~mske in okoljske po-
slovne rezultate. Ker se pomena etike pri 
ravnanju v večjo korist okolja zaveda le 
Prikaz 3: Zeleni barometer turističnega gospodarstva - ocene. 
Reakcija podjetij 
4. Ali ukrepajo? 
(Ovire?} 
117 ----====== .~ 3. Ali pristopajo 
f strateško? 
t 2. Se problema 
f zaveda'o? 
~ 1. So 
~ indiferentni? 
Indikator 'i 
21 % ·e zadoYol'nih z ukre an'em 
18% je odgovorilo na vprašalnik 
33% od'eti' ima stratei!i'o 
Ocena 
2 
zeleni turizem_ 11 
približno polovica anketiranih, obsta-
ja relativno velik prostor za izboljšanje 
ekološke odgovornosti tudi na področju 
izboljšanja ekološke etike v turističnih 
podjetjih. Obstaja tudi razkorak med že 
obstoječo ekološko etiko in ekološkim 
ravnanjem, ki ga je tudi možno zmanj-
šati, če bi uvedli spodbude za ekološko 
obnašanje. Podjetja si sama želijo, da bi 
ukrepala več in so se na področju ekolo-
škega ravnanja sama slabo ocenila z oce-
no nezadostno 2. Nekatera vidijo oviro 
v nasprotju med ekološkimi in ekonom-
TRAJNOSTNI IN ZELENI 
TURIZEM 
Trajnostni turizem ima jasno dolo-
čencfvsebino in temelji na treh ste-
brih. Prvi steber predstavlja narav-
no okolje, drugi se nanaša na kultur-
no in družbeno okolje, tretji na eko-
nomsko. Vsebina izraza zeleni turi-
zem v slovenskem prostoru pa ni ve-
dno jasna. Prepleta se dvojna raba iz-
raza. Raba v ožjem pomenu se na-
naša le na naravno okolje; zeleni tu-
rizem v širšem pomenu pa je sopo-
menka za trajnostni turizem (STO, 
2010). Včasih se posebej dodajajo še 
podnebne spremembe (Pak, 2009). 
skimi cilji. Večina pa za izboljšanje eko-
loškega obnašanja pričakuje pomoč ozi-
roma spodbude od zunaj, s strani javne-
ga sektorja. 
STO v sodelovanju s partnerji v letu 
2010 ponavlja raziskavo o odnosu med 
slovenskim turizmom in okoljem in 
zanimivo bo na Turističnem Forumu 
2010, ko bodo, leto kasneje, prikaza-
ne nove ocene Zelenega barometra. _ 
_ Viri 
Frey, B. (1985). Umweltoekonomie. Goet-
tingen: V&R. 
Matelič, U., Conti, D., Batagelj, Z. (2009). 
Razvoj zelenega turizma. Ljubljana: 
Valicon. 
Mihalič, T. (2009). Slovenska turistična 
podjetja o podnebnih spremembah . Ra-
denci: 12. Slovenski turistični forum. 
Pak, M. (2009). "Going green" - v 
slovenskem turizmu. Turizem. Letnik 
XIII/ 100. Oktober/ november 2009. Str. 
6-7. 
STO (2010) . Green tourism - sustain-
able tourism framework in Slovenia. 
Ljubljana: Slovenska turistična orga-
nizacija. URL: http://www.slovenia. 
info/?ps_trajnost_slovenija=0&lng=2 ; 
obiskano 28. 10. 2010. 
12 
, 
Zoritsa Urosevic; zurosevic@unwto.org 
Energijske rešitve za hotele (Hotel Energy 
Solutions, HES), ki jih je uvedla Svetovna 
turistična organizacija, so pobuda, ki jo 
sofinancira Evropska agencija za konku-
renčnost in inovacije, izvaja pa se v par-
tnerstvu s Programom ZN za okolje, 
Mednarodnim združenjem hotelov in re-
stavracij, Francosko agencijo za gospodar-
jenje z okoljem in energijo ter Evropskim 
svetom za obnovljiy~ vire energije. Glavni 
cilj Energijskih rešitev za hotele je spod-
buditi konkurenčnost in trajnost evrop-
skega nastanitvenega sektorja s ponud-
bo praktičnih orodij, ki pomagajo spod-
bujati male in srednje hotele k vlaganju 
v energijsko učinkovitost in obnovljive 
vire energije v svojih podjetjih. 
Svetovna turistična organizacija si že več 
let prizadeva ozaveščati javnost o vpra-
šanjih podnebnih sprememb v sektor-
ju turizma. Gospodarska vrednost sek-
torja turizma in potovanj je očitna - je 
ključni dejavnik za delovna mesta, trgo-
vino, vlaganja in razvoj. Po vsem svetu 
zagotavlja več kakor 75 milijonov de-
lovnih mest in je vodilni izvozni sektor 
s 30 odstotki svetovnega izvoza stori-
tev (1 bilijon USD na leto) ter do 45 
odstotkov skupnega izvozi storitev 
v državah v razvoju. Globalno segre-
vanje že zdaj bistveno vpliva na turi-
stične kraje: obalna erozija, pogostej-
še in intenzivnejše nevihte, taljenje 
ledenikov in tanjšanje snežne odeje 
so samo nekateri izmed dejavnikov, ki že 
vplivajo na turistične tokove in bi lahko 
dosegli dramatične razsežnosti, če na sve-
tovni ravni ne bodo nujno sprejeti ukre-
pi za omejevanje vplivov. Poročilo, ki je 
bilo izdano pred kratkim in ga je naročila 
Evropska komisija, opozarja, da se lahko 
zaradi posledic globalnega segrevanja do 
leta 2080 prilivi iz turizma v Evropi zmanj-
šujejo za 5 milijard evrov na leto. 
Potovanja in turizem trenutno predsta-
vljajo okoli 5 odstotkov vseh emisij oglji-
kovega dioksida na svetu in ocenjuje se, 
da bi se lahko do leta 2035, če se ne bo nič 
spremenilo, emisije iz svetovnega turiz-
ma pove~ale za 130 odstotkov. Svetovna 
turistična org~izacija lobira pri vladah, 
naj potovanja in turizem vključijo v svo-
je svežnje ukrepov ter spodbujajo traj-
nostno rast s preoblikovanjem v zeleno 
gospodarstvo. 
Energijske rešitve za hotele so bile razvite 
v skladu s cilji EU in deklaracijo iz Davosa 
iz leta 2007, namenjene pa so hotelom, 
ker je namestitveni sektor eden od glavnih 
dejavnikov zaposlovanja in gospodarskih 
prihodkov v turizmu, vendar pa je tudi 
zelo energetsko intenziven. Trenutno je 
izkoriščanje energijsko učinkovitih tehno-
logij in obnovljivih virov energije v Evropi 
bistveno manjše od mogočega, saj večina 
hotelov še vedno uporablja starejšo, manj 
učinkovito opremo. Energijske rešitve za 
hotele želijo v sodelujočih hotelih za 20 
odstotkov povečati energijsko učinkovi­
tost in za 10 odstotkov uporabo tehnolo-
gije obnovljivih virov energije. 
Zmožnost Energijskih rešitev za hotele, 
da dosežejo te cilje, bo odvisna od vho-
dnih in povratnih informacij ter podpo-
re, ki jo uživajo v sektorju. Štirje turistič­
ni kraji v Evropi bodo testirali beta različi­
co inovativne programske aplikacije HES 
E-toolkit, njihove povratne informacije pa 
bodo vključene v končno različico, ki bo od 
maja 2011 brezplačno na voljo vsem ho-
telom. Vodilne evropske agencije za turi-
zem in energijo bodo turističnim krajem 
v pilotnem projektu zagotovile strokovno 
usposabljanje o učinkovitem energetskem 
upravljanju in prek tega procesa nam bodo 
pomagale razviti vrsto dragocenih orodij 
za upravljanje energije, ki bodo zadovolje-
vala potrebe sektorja. 
Energijske rešitve za hotele so postavljene 
kot interaktivni forum za pospeševanje di-
aloga med hotelirji, dobavitelji energetske 
tehnologije in turističnimi kraji. Pri našem 
prizadevanju za bolj zeleno prihodnost 
tega sektorja so ključni element uspeha 
sodelovanje s turističnimi kraji in ponu-
jene spodbude. Prve rezultate turističnih 
krajev, beta različico orodja HES E-toolkit 
in najuspešnejše tehnologije, prilagojene 
našemu sektorju, bomo predstavili 20. ja-
nuarja v Madridu na mednarodnem sejmu 
turizma FITUR G REEN, ki bo potekal od 
19. do 23. januarja 2011._ 
Prof.dr.Janez BOGATAJ; janez.bogataj@guest.arnes.si 13 
Kako in po kateri poti? 
Odgovor: SLOW! ( enija) 
Že pred odhodom na posvetovanje ob letošnjem Evropskem\inevu turizma (27. septembra) sem in-
tuitivno slutil, kaj vse bi se lahko 'skrivalo' za naslovom posvetovanja "Pomen evropske dediščine in 
kulturnih poti v prenovljeni evropski turistični politiki". Slutnje so bile upravičene, saj kaj več od na-
slova posveta pred odhodom v Bruselj tudi ni bilo na voljo. Seveda je bilo presenečenje po poslušanju 
vseh prispevkov in nastopov toliko večje. Razdelil bi ga lahko v dve temeljni skupini, in sicer v pozitiv-
na in negativna presenečenja, popolnoma jasno, vedno v kontekst11 sSlovenijo in slovenskim turiz-
mom. Odločil sem se, da napišem ta prispevek za revijo Tur!zem··(m.im.ogrede: ·revija bi morala v pri-
hodnje prerasti v edino in odlično strokovno slovensko turistično revijo za profesionalce in t.i. ljubi-
telje turizma), saj se tematika navezuje neposredno na osrednjo temo letošnjega slovenskega turistič­
nega foruma in na njegove tematske sklope. 
Najprej moram zapisati, da je bila Slovenija 
na tem odličnem posvetu v Bruslju edina 
država, ki ni imela ustrezne politične za-
stopanosti, niti enega referata oziroma pri-
spevka na zasedanjih, nobenega medija, ki 
bi poročal o tem dogodku in predvsem o 
njegovih sporočilih. Navsezadnje se je sko-
zi vse prispevke odražal pogled na preno-
vljeno (in prenavljajočo se) evropsko tu-
ristično politiko. Ostale države EU so na-
mreč imele na posvetovanju ustrezno mi-·, 
nistrsko ali tej bližnje zastopstvo. Tudi te-
matika posvetovanja je bila taka, da bi lah-
ko Slovenija k njej prispevala svoj pogled, 
navsezadnje tudi izkušnje in predloge za 
•\.; -~' --- ·'. , .• ~· 
prihodnje. Vtis naše neprisotnosti se je 
seveda stopnjeval ob poslušanju prispev-
kov o evropskih kulturnih poteh in ogle-
du prav take razstave v palači Berlaymont. 
Vendar o tem še pozneje. 
Dejansko se mi je ponovno postavljalo 
vprašanje, kje se pri nas doma vse zade-
ve ustavijo, kje obležijo, saj sem podobno 
vprašanje dobil tudi od visokega predstav-
nika EU, namreč na moje predhodno vpra-
šanje, zakaj je Slovenija tako slabo zasto-
pana. To me pravzaprav ne preseneča ob 
našem domačem 'filtru', ki se odloča, kaj 
je za nas pomembno in kje smo lahko pri-
sotni, zastopani, tudi, kdo in kako nas kje 
zastopa. Pri tem slednjem zares doka-
zujemo svojo 'turistično' naravnanost 
(!) Glede morebitnih očitkov na te moje 
misli naj povem, da lahko trditve pod-
krepim s konkretnimi primeri, ki jih v 
tem kontekstu sicer ne bom navajal, saj 
je v naši državi preveč velikih in manj-
ših afer. 
Ob teh grenkih uvodnih spoznanjih 
moram poudariti, da je imela naša pri-
sotnost v Bruslju tudi svetlo stran. To 
je bila naša prisotnost in predstavitev 
v okviru projekta EDEN (European 
Destinations of Excellency), ki je 
verjetno edino naše sodelovanje v 
\,, .. 
1 ·\ ·· ..._ . 
14 __ . zeleni turizem 
1 
mednarodni (turistični) druščini, pri kate-
rem nam ni treba zardevati ali iskati našo 
prisotnost. Seveda je vzrok temu popol-
noma jasen: odlična komunikacija STO 
in sodelavke Maše Puklavec. O projektu 
EDEN več v eni od naslednjih številk re-
vije Tur!zem. 
Zapis nadaljujem z dejstvi, ki so se izlu-
ščila na posvetovanju v Bruslju. Ali vemo: 
. ----::-da danes v Evropi (EU) uspešno delu-
je, poudarjam deluje, 21 kulturnih poti, ki 
pokrivajo področja kulturne dediščine, du-
hovnosti, industrije, umetnosti, gastrono-
mije, stavbarstva, jezikov, manjšin, nara-
ve idr.; 
_ da je Evropa uvedla Znak evropske de-
diščine (EU Heritage Label); 
_ da se v Evropi in evropskem turizmu 
gradi na razmerju: regionalni razvoj - traj-
nostni razvoj - kulturne poti; 
_ da prav kulturne sestavine in vsebine 
ustvarjajo Evropo kot vodilno svetovno 
destinacijo; 
da kulturna dediščina ni le izobraževal-
na idr. sestavina, ampak predvsem tudi 
ekonomska; 
_ da se poleg obstoječih turističnih zvr-
sti intenzivno razvijajo kulinarični, rural-
ni, arheološki in še kakšen turizem; 
_ da Evropa še plačuje ceno zaradi tek-
movanja med različnimi evropskimi turi-
stičnimi trgi, zato se zadeve preusmerja-
jo v sodelovanje in oblikovanje evropske-
ga turizma; 
_ da je primer ta~~ga sodelovanja zelo 
razvijajoča se evropska kulturna pot Via 
Francigena, na katero se sedaj priključu­
jejo tudi druge evropske poti in pomeni 
veliko evropsko "zeleno pot", ki jo vzdr-
žujejo evropski volonterji; 
_ da sta evropski naravna in kultur-
na dediščina temeljni razpoznavnosti 
evropskega turizma; 
_ da se pospešeno razvija projekt 
Odiseja (Odyssea), ki ponuja novo geo-
grafijo evropskega turizma, čeprav s po-
udarkom na Mediteranu? 
To je seveda le nekaj najpomembnej-
ših dejstev, ki so bila temelj in vodilo 
bruseljskega posvetovanja. Kot je razvi-
dno iz njih, EU namenja veliko pozor-
nost evropskim kulturnim potem, ki 
omogočajovprihodnje bolj trajnostne 
oblike turizma in pristnejšr možno-
sti za medkulturne dialoge. Da ne bo 
pomote: kljub mojemu navdušenju 
moram zapisati, da je v tej naši sku-
pni EU še vedno veliko okostenelo-
sti, še vedno izstopajo Italija, Španija, 
Francija, še vedno visoki predstavniki go-
vorijo tudi neumnosti (npr. EU sekretar-
ka za kulturo A. Vassiliou je izjavila, da s 
sekretarjem za gospodarstvo A. Tajanijem 
"prihajata iz držav z bogato kulturno dedi-
ščino", kar je, milo rečeno, zelo nekulturna 
izjava za tako osebo!) ... Vendar je to po-
polnoma razumljivo v procesu spreminja-
nja, ko EU ustvarja nove oblike in smeri 
svojega siceršnjega in turističnega razvoja. 
Vrnimo se k evropskim kulturnim po-
tem k9t primeru evropskega sodelova-
nja in 'entuziazma'. Kulturne poti posta-
jajo temeljna sestavina kulturnega turiz-
ma, ki je "srce trajnostnega turizma" (V 
Brambilla, italijanska ministrica za turi-
zem). S kulturnimi potmi turisti spozna-
vajo evropske identitete, regionalne in lo-
kalne kulture. Več kot 40 % vprašanih je na 
Eurobarometru poudarilo pomen lokalnih 
in regionalnih navad in šeg, čez 50 % si je 
zaželelo organizirati potovanja, počitnice v 
okviru kulturnih poti. Kulturne poti omo-
gočajo trajnostne oblike potovanj, kot se 
pešačenje, kolesarjenje, ježa, vožnja z vla-
kom idr. Evropa "postaja s kulturnimi pot-
mi potovanje, kar pa ni metafora, ampak 
realnost" (ga. Battani Dragani, direktori-
ca Sveta Evrope). Prav zato je bil na po-
svetovanju EU v Grenadi leta 2006 uve-
den Znak evropske dediščine (EU Heritage 
Label), ki ima velik izobraževalni, pred-
vsem pa čeznacionalni pomen. V priho-
dnosti si EU postavlja vprašanje poveza-
nosti kulturnih poti z lokalno ustvarjal-
nostjo, z mladimi umetniki, rokodelci idr. 
Ob pregledu kulturnih poti v EU, tistih, 
ki že uspešno delujejo (teh je večina), in 
onih, ki so šele na začetku, ugotovimo, da 
Slovenije (skoraj) ni nikjer(!) Upam, da si 
je kateri(a) od naših evroposlancev in evro-
poslank ogledJ razstavo vseh evropskih 
kulturnih poti in bo svoje ugotovitve spo-
ročil ustreznim ministrstvom v Sloveniji. 
Ali pa bo ostalo tako kot z znamenitim 
slovenskim spomenikom nasproti palače 
Berlaymont, mimo katerega tedne in te-
dne hodijo tudi naši zastopniki v Bruslju 
in ne vidijo, da že najmanj tri leta na njem 
manjkajo nekatere črke. To imam tudi fo-
tografsko dokumentirano. Tako lahko 
preberemo, da je znamenito misel "Žive 
naj vsi narodi" napisal neki "RESEREN", 
in sicer v davnih letih "800- 849" ter je bil 
"SLOVEN" ali pa morda iz dežele s takim 
imenom. Nemci bi dejali, da hudič leži v 
detajlih, jaz pa pogosto pravim, da bomo 
le z majhnimi dejanji lahko dosegali do-
bre uspehe! 
Na razstavi lahko najprej ugotovimo, kako 
so vse EU kulturne poti neposredno vpe-
te v turistično dogajanje in načrtovanje. 
Nosilci ali pobudniki nekaterih poti v pri-
hodnje med njimi vidijo tudi Slovenijo, ker 
se očitno sami veliko bolj zavedajo, kaj lah-
ko ta država na stičišču alpskega, panon-
skega in mediteranskega sveta ponudi k 
oblikovanju skupne evropske prepoznav-
nosti. Tak primer je "Pot trte" (Iter Vitis), 
za katero so uvedli slogan: "Ko se okus kri-
ža z lepoto in kjer načrtovalci te poti vi-
dijo v prihodnje tudi Slovenijo". Me prav 
zanima, kako se bo zadeva odvijala v pri-
hodnje. Pravzaprav si predstavljam tako-
le: nekdo bo ugotovil, da bi lahko s pridru-
žitvijo Slovenije k tej poti tudi nekaj zaslu-
žil. Dobil bo ustrezno marketinško agen-
!cijo, naredili bodo (za pisalnimi mizami) 
projekt, s pogostitvijo ga bodo predstavili 
in potem konec! Nekaj podobnega je npr. 
z "Evropsko potjo sv. Martina", s potjo 
"Transromanica". Pri teh dveh poteh smo 
'zraven', kar pomeni narisani na zemljevi-
du; ampak samo to in nič drugega! Na tem 
mestu opozarjam, da bo leta 2016 veliko 
evropsko praznovanje Martinovega leta. 
Imamo torej na voljo še dobrih pet let, da 
s svojim delom poti nekaj naredimo! 
Naslednja pot, ki so jo že dobro izrabi-
li tudi naši sosedje Hrvatje, je "Pot par-
kov in vrtov", kjer je Slovenija le prazna 
lisa na evropskem zemljevidu. Kot poten-
cialna možnost je Slovenija nakazana tudi 
v okviru "Poti oljk", ki je bila začrtana že 
pred 12. leti(!), ase s priključitvijo na njo 
še nismo odzvali. Pot "združuje dediščin­
ski turizem in trajnostni razvoj na obmo-
čju Mediterana" (E. de Laubrie), vanjo pa je 
vključenih že sedem držav. S potjo soobli-
kujejo trajnostni razvoj agrarnih območij 
in trgovske vrednote oziroma lokalno eko-
nomijo. Zato so v pot vključene tudi raz-
stave, posvetovanja, prireditve z oljčno te-
matiko, rokodelske dejavnosti idr. Če se na 
to pot še nismo odzvali, smo pa zato vsaj 
skromno prisotni pri "Srednjeevropski 
poti železa", ki jo v Sloveniji imenujemo 
"Pot kulture železa" in nas v njej zasto-
pajo Ravne na Koroškem, kakor je razvi-
dno na zemljevidu poti. Pri tem se sprašu-
jem, zakaj na tej poti ni tudi Krop, Jesenic, 
Štor, Žužemberka in Dvora ter še kakšne-
ga kraja. Eno največjih mojih negativnih 
presenečenj predstavlja "Evropska pot 
zgodovinskih termalnih krajev". Vanjo 
so vključene Belgija, Češka, Francija, 
Italija, Portugalska, Romunija, Španija in 
Velika Britanija. Zanimivo! Slovenije tukaj 
ni! Ob dejstvu, da nobene turistične za-
deve ne more biti brez naših zdravilišč . 
Ob tem se samo spomnim, kako jemo-
ral biti ta segment vključen na seznam t.i. 
čudes Slovenije, seveda ob popolnem ne-
razumevanju strokovnih izhodišč za izbi-
ro. Tudi naslednja pot je veliko negativ-
no presenečenje, namreč "Evropska pot 
cistercijanskih samostanov", kjer bi bil 
naš delež tako rekoč obvezen. Toda pot 
poteka po„Belgiji, Češki, Danski, Nemčiji, 
Franciji, Italiji, Poljski, Portugalski, Španiji, 
Šv~ski in Švici. Prav tako nismo prisotni 
v "Mreži evropski benediktinskih opatij" 
in "Evropskem združenju za ohranitev in 
promocijo judovske kulturne dediščine" . 
Presenečenja se nadaljujejo. Na razstavi 
so predstavili tudi "Pot evropskih poko-
pališč" , kjer sem naivno pričakoval piko 
na evropskem zemljevidu, ki bi pomenila 
Ljubljano in znamenite Plečnikove Žale. 
A te pike ni bilo! Tako kot je bilo tudi na 
"Poti evropske industrijske dediščine" . 
Zelo zanimiv je primer poti, ki povezuje 
evropsko zgodovino, politiko, kulturo in 
načine življenja. To je "Pot železne zavese" 
oziroma "Iron Curtain Trail" (ICT), kjer 
je Slovenija navedena zelo obrobno, in si-
cer glede nekdanje meje z Madžarsko. V to 
pot so že uspešno vključene tudi Hrvaška, 
Srbija in Makedonija, v Sloveniji pa ostaja-
jo še številne možnosti, ki so sicer že reali-
zirane na terenu, npr. stražarnice v Brdih, 
tudi Rupnikova linija, čeprav ne sodi v 
pojem železne zavese, navsezadnje tudi 
Hostel celica. Znak te poti je evropski ze-
leni pas (European Green Belt). 
Enega največjih evropskih projektov kul-
turnih poti predstavlja že omenjena "Via 
Francigena", ki od leta 1994 temelji na 
izročilu romarskega potovanja canterbu-
ryjskega nadškofa v Rim, in sicer v 6. sto~• 
letju. Pot, ki je od leta 2007 vodilna turi-
stična romarska pot (2000 km), neposre-
dno poteka in povezuje Anglijo, Francijo, 
Nemčijo, Švico in Italijo, na njo pa so 
priključene in se priključujejo tudi druge 
poti (npr. El camino), v zadnjem času npr. 
tudi iz Slovaške. Še širši pomen od nave-
dene poti ima v EU mreža "NECSTOUR" 
(Network of European Regions for a 
Sustainable and Competitive Tourism). 
Temelji na Agendi za trajnostni in kon-
kurenčni evropski turizem iz leta 2007 
in svoje poslanstvo gradi na kakovosti 
življenja lokalnega prebivalstva in turi-
stov, kakovosti dela, ohranjanja naravne 
in kulturne dediščine, zaščiti vodnih in 
drugih naravn'fh virov idr. Podrobna se-
znanitev z nameni in cilji mreže Necstour 
pokaže, da bi morale biti njene usmeri-
tve, predvsem tudi zastopanost Slovenije 
v njej, eno od temeljnih vodil na plenar-
nem zasedanju in ostalih tematskih sklo-
pih na letošnjem slovenskem turističnem 
forumu, kjer bo govor o turistični politiki 
2011-2012, konkurenčnosti slovenske-
ga turizma in ostalem. 
Pregled evropskih kulturnih poti zaklju-
čujem še z navedbo preostalih predsta-
vljenih poti, kjer naša prisotnost ni po-
trebna. To so "Pot prazgodovinske jam-
ske umetnosti, Pot Feničanov, Don 
Kihotova in Mozartova pot" . Ob vsem 
zapisanem se, sev~da, postavlja več vpra-
šanj, še več je grenkih spoznanj . Med 
vprašanji je tudi tisto o naši (turistični) 
neambicioznosti in neusmiljenem pona-
vljanju obstoječih zasnov in modelov, od 
organiziranosti slovenskega turizma, kjer 
se ne preveč bogata turistična pogača raz-
reže v številne drobtine, do slavnih emi-
tivnih trgov in še česa. Čas se je ustavil v 
Sloveniji, mi je neki moj znanec iz tujine 
nekoč dejal, ko je občudoval naše naravne 
lepote. Vendar ta njegova prispodoba ve-
lja še za marsikaj drugega in v drugačnem 
kontekstu. Zares si težko predstavljam, 
zakaj nismo bolj ambiciozno prisotni pri 
načrtovanju evropskih kulturnih poti. Ne 
le pri njihovem postavljanju, ampak pred-
vsem pri izvajanju, navsezadnje še zlasti 
zeleni turizem_ ._ 15 
trženju. V Sloveniji imamo sicer celo vr-
sto raznih marginalnih, lokalnih poti, ki 
so bolj steze (!) in si jih v veliki meri iz-
mišlja turistično ljubiteljstvo, da se lahko 
enkrat na leto sprehodijo po njih do za-
ključnih pogostitev. Slovenija bi se mora-
la v prihodnje vključiti v nekatere obsto-
ječe evropske kulturne poti. Poleg tega bi 
morala načrtovati tudi mednarodne poti, 
seveda take, pri katerih ima tudi sama kaj 
pokazati oziroma ima določene izkušnje. 
Resolucija št. 12 iz leta 2007 komiteja mi-
nistrov Sveta Evrope je namreč postavila 
izhodišča in kriterije za pridobitev znaka 
"Kulturna pot Evrope". 
Naj navedem nekaj primerov za predlo-
ge evropskih poti, ki bi jih lahko ponudila 
Slovenija. Navajam jih brez prioritetnega 
vrstneg,neda: 
_ Pot po gozdovih Evrope. 
_ Na področju gastronomije in kulinarike 
je cela vrsta možnosti, zlasti tudi zato, ker 
takih poti v Evropi (še) ni. Npr. Evropska 
pot štrukljev, Evropska krompirjeva pot 
(na tem področju ima slovensko Društvo 
za priznanje praženega krompirja kot sa-
mostojne jedi vzpostavljene že odlične 
mednarodne stike), Pot klobas idr. 
_ Na področju rokodelskih dejavnosti 
(Art&Craft) sem že pred 'davnimi' leti na-
pisal zasnovo za Evropsko čipkarsko pot, 
ki pa je obležala v nekem predalu po za-
ključku mednarodnega čipkarskega sre-
čanja v Idriji. 
_ Na področju kulturne dediščine trgo-
vanja bi lahko EU ponudili Evropsko pot 
tradicionalnih sejmov, s katero bi lahko 
pokrili in povezali ves evropski prostor, 
hkrati pa zapolnili tudi možnost obisko-
vanja prav v vseh mesecih leta. 
_ Pot Argonavtov. 
_ In še izjemno pomembna in aktual-
na pot, ki jo lahko ponudimo Evropi. 
To je pot po različnih religioznih kul-
turah Evrope, ki bi lahko v veliki meri 
pomembno sooblikovala sprejemanje 
različnosti in strpnejše odnose na sta-
ri celini. 
... Ko sem po dveh dnevih vračal iz Bruslja, 
sem si na rob mojega terenskega zvezka 
zapisal, da slovenski turizem potrebuje te-
meljito (zgodovinsko) spremembo na celi 
črti in na vseh segmentih, nove trdne te-
melje, predvsem trdno vizijo, poslanstvo 
in cilje. Čeprav se vedno razjezim, kadar 
slišim stari nesmiselni slogan "Turizem 
smo ljudje", tokrat menim, da v tej zve-
zi še kako velja. Tudi stara angleška mo-
drost pravi ''No pain, no gainf". _ 
16 Matej Ogrin; ogrin.matej@siol.net 
Trajnostni turizem 
v Alpah 
Alpske države so se že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja odločile skupaj 
delovati na področju varstva Alp in leta 1991 podpisale Alpsko konvencijo, 
pogodbo o varovanju Alp. 
Turizem, tako kot vse ostale dejavnosti, 
pušča v prostoru sledi, mu določa pokra-
jinski izgled, vphva na razvoj, poseljenost 
in tudi življenjsko raven prebivalstv~ ter 
pogosto vpliva tudi na kakovost ali raz-
položljivost naravnih virov, kot so voda, 
zrak, gozd, les. Marsikje v Alpah, ki so po-
leg Sredozemlja turistično najbolj razvita 
regija v Evropi, so se tega zavedh že pred 
več kot desetletjem in turizem je pome-
nil alternativo dotedanjim načinom 
preživetja, ponekod pa dodatno dejav-
nost. Namesto, da je neka gora služi-
la kamnolomu, neki gozd izsekavanju, 
neka reka proizvodnji elektrike, so vse 
te pokrajinske elemente začeli tržiti v 
namen turističnega obiska. Ljudje so 
prihajali prebivat v to okolj( ' gc!- doži-
vljali, občudovali njegovo naravno in 
kulturno dediščino ter se vanj vrača­
li z namenom ga ponovno doživeti. 
Opisan proces pa v mnogih prime-
rih ni minil brez negativnih vplivov 
~ - ---~--
na okolje, ponekod se je celo sprevrgel v 
množično obliko, ki močno presega nosil-
ne sposobnosti okolja. Vseeno pa je mar-
sikatero alpsko prvino ohranil, oblikovala 
se je tu~ alpska simbolika tipične kultur-
ne pokrajine, ki jo Slovenci poznamo kot 
Kekčevo deželo ali Kraljestvo zlatoroga. 
Turizem pa je marsikje v Alpah sčasoma 
postal grožnja okolju in vzniknile so po-
trebe po prehodu na trajnostne oblike tu-
rizma v vseh alpskih državah, pravzaprav 
kar potrebe po varovanju Alp tudi na dru-
gih področjih. Do tega jih ni vodila le že-
lja po varovanju okolja. Čeprav je bil njen 
vpliv znaten, so razlogi za to odločitev iz-
hajali tudi iz povečanja ekonomske konku-
renčnosti, v iskanju nove ekonomske niše, 
ko obstoječi vzorci poslovanja niso več pri-
našali želenih ali vsaj zadovoljivih rezul-
tatov. Alpske države pa so se že v začetku 
devetdesetih let prejšnjega stoletja odloči­
le skupaj delovati na področju varstva Alp 
in leta 1991 podpisale Alpsko konvencijo, 
-- ·~~,-~ -- -
-✓.,.-
pogodbo o varovanju Alp. Dokument je 
sestavljen iz osmih izvedbenih ter ene-
ga tehničnega protokola: Varstvo nara-
ve in urejanje krajine, Urejanje prostora 
in trajnostni razvoj, Gorsko kmetijstvo, 
Gorski gozd, Turizem, Energija, Varstvo 
tal, Promet, Urejanje sporov. Protokoli v 
svojih členih vsebujejo določila, kako naj 
potekajo dejavnosti v prostoru na trajno-
stni način na območju Alpske konvenci-
je, ki v celotnih Alpah obsega 190.000, v 
Sloveniji pa 7.800 km2. 
Nastajanje Alpske konvencije je vse čas 
spremljala mednarodna komisija za var-
stvo Alp CIPRA, ki sedaj bdi tudi nad nje-
nim uresničevanjem. CIPRA Slovenija, 
ki je slovenska veja te organizacije, je v 
obdobju, ko Slovenija že tretjič predse-
duje Alpski konvenciji (2009- 2011) ob 
podpori Ministrstva za okolje in prostor 
Republike Slovenije pripravila pregled pro-
jektov, ki so bili izvedeni v slovenskih alp-
skih občinah in katerih vsebina uresničuje 
ideje Alpske konvencije. Na žalost ni pro-
stora, da bi opisal vse uspešne projekte v 
Sloveniji, zato bom izpostavil dva projek-
ta, ki sta, kot priznanje kakovosti v zadnjih 
letih, prejela tudi mednarodne nagrade. 
Sledi pa še ena uspešna zgodba iz tujine. 
Terme Snovik 
Terme Snovik so za svoj koncept trajno-
stno zasnovanih in okolju prijaznih term 
prejele priznanje CIPRE v okviru projek-
ta ccAlps, oziroma, če poslovenim, gre za 
prc,ekt, ki je preučil številne projekte v 
Alpah v luči zmanjševanja vplivov na pod-
n~bne spremembe ter prilagajanja nanje. 
Predvsem so strokovno in zahtevno med-
narodno komisijo prepričali s trajnostnimi 
sistemi rabe energije, kot je ogrevanje na 
biomaso, rekuperacija toplote v sistemu 
prezračevanja, sistem čiščenja ter odvze-
ma toplote odpadni vodi, vgradnja ener-
getsko varčnih naprav, pomembno pa je 
bilo tudi vključevanje lokalnih produktov 
v turistično ponudbo, kar povečuje doda-
no vrednost na lokalni ravni in tudi lokal-
no identiteto pri vseh sodelujočih na stra-
ni ponudbe. V termah Snovik so dokazali, 
da je skrb za okolje enako pomembna, kot 
skrb za kakovostno ponudbo svojim go-
stom, njihova prizadevanja pa cenijo tudi 
vse bolj osveščeni gostje, kakovost pa so 
prepoznali tudi v mednarodni žiriji CIPRE. 
Logarska dolina 
Tudi v Logarski dolini pri varovanju okolja 
ter uresničevanju trajnostnega razvoja ne 
stojijo križem rok. Izkazalo se je, da je bila 
podelitev koncesije zavarovanemu obmo-
čju Logarska dolina leta 1987 zelo posreče­
na poteza. To je kasneje vodilo do ustano-
vitve podjetja Logarska dolina, d.o.o., ki to 
območje upravlja in v katerega so vključe-· • 
ni lastniki zemljišč v tej prelepi alpski do-
lini. Tako so na območju uredili parkirišča 
in zmanjšali pritiske mirujočega prometa, 
označili so pohodne poti, uredili prostore 
za piknike ter uvedli plačljivo vstopnino za 
motoriziran vstop v dolino, prihodek od 
vstopnine pa se vlaga v delovanje parka. 
Zgradili so tudi toplarno na biomaso, ki 
jo greje energija domačih gozdov. Zgodba 
celovitega upravljanja Logarske doline je 
leta 2005 prepričala mednarodno komi-
sijo CIPRE, da je upravljavcem doline do-
delila eno od šestih nagrad za najbolj traj-
nostne projekte v Alpah v okviru projek-
ta Prihodnost v Alpah, ki se je ukvarjal z 
inovativnimi in uspešnimi primeri trajno-
stnega razvoja v Alpah. 
Werfenweng 
Verjetno največja zgodba o uspehu na 
področju trajnostne mobilnosti, ki jo goji 
neki kraj in si na ta način pomembno dvi-
gne gospodarsko uspešnost in prepoznav-
nost, pa je zgodba gorske vasice in obči­
ne Werfenweng v avstrijski zvezni deže-
li Salzburg. V turizem usmerjena vasica, 
ki po svoji legi ter oblikovanosti nekoliko 
spominja na naše Jezersko, je konec de-
vetdesetih let prejšnjega stoletja zašla v 
krizo in jasno je bilo, da s klasično turi-
stično ponudbo ne bo uspešna v boju z 
m~ ogo večjimi turističnimi središči av-
strijskih Alp. • 
Na delavnici, kjer je lokalno prebivalstvo 
razpravljalo o možnem razvoju vasice, 
so prišli do, za tedanje čase precej nena-
vadne ideje - poskusiti s promocijo kra-
ja kot turističnega kraja, ki nudi okolju 
prijazno ponudbo v obliki mehke mobil-
nosti, ki bo temelj prehodu kraja k traj-
nostnemu turizmu. Razvili so koncept 
mehke mobilnosti (po nemško Sanfte 
Mobilitat), ki vsem gostom, ki v kraj pri-
dejo brez avtomobila ali pa avtomobilske 
ključe za čas letovanja pustijo v recepciji, 
~mogoči jo mobilnost na trajnostni način. 
Za enako ceno kot 'klasični' gostje dobi-
jo paket mehke mobilnosti, to je pozimi, 
na primer, vožnja s sanmi, vožnja z elek-
tričnimi avtomobili, vožnja s posebnimi 
zeleni turizem_ 1 7 
električnimi vozili, vožnja s kombijem ali 
avtobusom iz in do železniške postaje in, 
na primer, vožnja do okoli 45 km oddalje-
nega Salzburga. Občina Werfenweng ima 
tudi vizijo postati energetsko neodvisna 
občina, postavili pa so si že svojo sonč­
no elektrarno in uredili javno razsvetlja-
vo na sončno energijo. V ponudbo kraja 
so v veliki meri vključili lokalne kmetij-
ske pridelke, kar povečuje konkurenčnost 
lokalnega prebivalstva. Nov koncept je v 
nekaj letih sprejela večina lokalnih turi-
stičnih ponudnikov, občina Werfenweng 
pa se je vključila v omrežje Alpskih bise-
rov (Alpine pearls), ki mu sedaj tudi pred-
seduje. To združenje vključuje turistične 
kraje v Alpah, ki svojo ponudbo snujejo na 
temeljih trajnostne mobilnosti. Rezultat 
nove tm;istične usmeritve se je pokazal 
v ponovni rasti turističnih nočitev, v za-
dnjih desetih letih pa so za svoj koncept 
prejeli več kot 10 domačih in mednaro-
dnih nagrad. Razmeroma preprost, a zelo 
uspešen model zanima turistične delav-
ce iz Evrope in celo iz daljne Japonske, 
glavni gostje pa so bavarski ljubitelji ze-
lenega turizma. 
V času podnebnih sprememb ter vse ve-
čjih pritiskov na naravne vire in prostor 
ter ob vse večji rabi energije tako v alp-
skem svetu kot drugje v Sloveniji potre-
bujemo inovativne pristope na podro-
čju turizma, ki zagotavljajo uveljavitev 
trajnostnega razvoja na lokalni ravni. 
Opisani primeri so prav gotovo zgled, 
nekakšni pionirji na poti k trajnostne-
mu turizmu v Alpah in njihovim upra-
vljavcem je potrebno slediti. Podobnih 
primerov je v Alpah še kar nekaj, po-
glavitno pa je, da primeri dobre praske 
postanejo primeri vsakdanje prakse. 
To pa je tudi naloga državnih usta-
nov, ki spodbujajo turizem, gospo-
darstvo in lokalni razvoj ter bi mora-
le stremeti k cilju, da Slovenija posta-
ne nizkoogljična družba._ 
18 __ dr. Herman Berčič; herrnan.bercic@fsp .uni-lj.si 
] 
Pomen zelenih športov 
• za razvoJ 
slove~skega turizma 
Prizadevanja Slovenije za uveljavitev na vse zahtevnejših evropskih turističnih trgih in tudi širše so 
vidna, hkrati s tem pa morajo teči prizadevanja za bogatitev celovite turistične ponudbe s športnimi 
vsebinami, posebej z zelenimi športi, skladno z načeli trajnostnega razvoja turizma. 
Povezanost športa in 
trajnostnega turizma 
Najprej naj povsem na kratko utemelji-
mo prepletenost in povezanost športa 
in turizma, kakor se kaže v sodobnih tu-
rističnih tokovih, še zlasti v luči trajno-
stnega razvoja turizma. Če postaja tu-
rizem ena najpomembnejših dejavno-
sti narodovega gospodarstva, potem so 
raznolike športne vsebine in predvsem 
zeleni športi pomemben segment celo-
vite turistične ponudbe in pomemben 
del trajnostnega turizma. Šport in turi-
zem postajata v turistično razvitih drža-
vah vedno bolj povezani področji, kar se 
kaže tudi pri oblikovanju njihove celovi-
te turistične ponudbe, vendar skladno z 
načeli trajnostneg~qurizma. To je ne le 
trend sedanjega časa in sodobnega ra-
zvoja turizma, temveč, zaradi vedno ve-
čje konkurence na evropskih in svetov-
nih turističnih trgih, vse bolj tudi nuja. 
Povezanost športa in turizma je vidna 
in določljiva ter ekonomsko upraviče­
na. Ugotovitev, da sta šport in turi-
zem globoko 'drug v drugem', izhaja 
iz podmene, da različni športno-turi-
stični proizvodi in športno-turistične 
dejavnosti, športne prireditve in ma-
nifestacije povezujejo šport in turi-
zem ter športne in turistične delav-
ce pri udejanjanju v različnih turistič­
nih okoljih. Šport nasploh, še zlasti 
pa zeleni športi, torej tisti, ki varuje-
jo in ohranjajo naravno okolje, so za 
turizem vse bolj zanimivi in predsta-
vljajo vse bolj želeno 'trži~če', . ki se 
nenehno širi in dobiva vedno nove 
razsežnosti. To področje prinaša 
veliko svežine v celovito turistič­
no ponudbo nasploh, hhati pa je 
to tudi njena obogatitev. Prav tako 
športna ponudba v povezavi s turizmom 
lahko pomembno prispeva k mednaro-
dni uveljavitvi Slovenije in k njenemu 
hitrejšemu vključevanju v evropske tu-
ristične tokove. Povezanost športa in tu-
rizma ter njuno primerjalno prednost 
moramo zato v celoti izkoristiti in ure-
sničiti v dobrobit domačih ali tujih go-
stov in slovenskega turizma nasploh. 
Naravne danosti Slovenije namreč omo-
gočajo pospešen razvoj turizma, saj so 
njena krajinska bogastva, hkrati in me-
njaje "modra, zelena in bela" ter gotovo 
vabljiva za turiste, ki želijo preživeti svoj 
prosti čas na aktivnem oddihu tudi z ze-
lenimi športi v neokrnjeni naravi. Prav 
neokrnjeno naravno okolje in ohranje-
ni naravni viri so pomembni dejavniki 
potencialnega razvoja slovenskega turiz-
ma. V takem privlačnem okolju, kjer se 
upoštevajo načela trajnostnega razvoja, 
potekajo zeleni športi doživljajsko bolj 
polno in tudi zadovoljstvo je večje. 
Zeleni športi in njih sožitje z 
naravo 
Danes je vloga športa v turizmu bi-
stveno večja, kot je bila v preteklosti, 
še posebej pa se povečuje vloga zelenih 
~ portov. Veliko kazalcev govori o tem, 
da bo tako tudi v bližnji prihodnosti. 
V ospredje namreč vedno bolj prihaja-
jo športni proizvodi, ki zaradi vse bolj 
zahtevnih gostov postajajo pomembna 
sestavina turističnih proizvodov. Ti pro-
izvodi pa so tudi vedno bolj želeni. Pri 
nas je še zlasti pomemben razvoj posa-
meznih turističnih proizvodov, ki v svoji 
naravi združujejo športne dejavnosti in 
turizem. Hkrati pa so danes v ospredju 
prizadevanja za uveljavljanje tako ime-
novanih zelenih športov, ki omogoča­
jo 'sobivanje' z naravo, ne samo seda-
njim, temveč tudi prihodnjim generaci-
jam. Med temi je zanimivo pohodništvo. 
Vemo, da je ta dejavnost na prvem me-
stu med izbranimi oziroma najbolj pri-
ljubljenimi športi v Sloveniji, v zadnjih 
letih pa postaja tudi en izmed pomemb-
nejših turističnih proizvodov. To se kaže 
tudi v vse večjem povpraševanju tako 
domačih kot tudi tujih gostov. 
Druga priljubljena športna zvrst, ki 
bogati športno turistično ponudbo v 
Sloveniji je kolesarjenje. Med zelenimi 
športi ima pomembno mesto, različico 
Med zelenimi športi ima kolesarjenje pomembno mesto, različico gorskega 
kolesarjenja pa je treba z naravovarstvenega vidika skrbno usmerjati. 
; 
Navade sodobnih turistov in tudi razvojni trendi pri nas ter drugje po Evropi 
kažejo, da postaja rekreativni šport del vsakdana mnogih ljudi. 
gorskega kolesarjenja pa je treba z nara-
vovarstvenega vidika skrbno usmerjati. 
Pri kolesarjenju smo naredili pomemben 
razvojni korak v celoviti športno-turi-
stični ponudbi Slovenije. Vendar bo po-
trebnih še kar nekaj strateških ukrepov, 
kot so razvoj mreže kolesarskih poti, 
razvoj trženjskih standardov in tržne 
znamke kolesarjenja, vzpostavitev ve-
rige ponudnikov kolesarskih storitev in 
povečanje prepoznavnosti Slovenije kot 
kolesarjem prijazne turistične dežele. V 
celoviti športno-turistični ponudbi pa se 
med zelenimi športi vse bolj uveljavlja-
jo tudi golf, jahanje, plavanje, potaplja-
nje, jadranje na deski, jadranje, veslanje 
itd. Med zimskimi športi pa naj bi ob va-
rovanju narave to bili alpsko smučanje, 
hoja in tek na smučeh, drsanje, deskanje 
na snegu, pohodništvo na smučeh, tur-
n~ smučanje in druge zimske aktivnosti. 
Evropski gosti; aktivni oddih in 
neokrnjena narava 
Evropski gosti posebej cenijo bivanje in 
gibanje v neokrnjeni pokrajini, na čistih 
Pohodništvo je na prvem mestu med izbranimi oziroma najbolj priljubljenimi 
športi v Sloveniji, v zadnjih letih pa postaja tudi en izmed pomembnejših turi-
stičnih proizvodov. 
zeleni turizem __ 19 
jezerih, rekah in ob morju, v gozdovih ali 
v gorskem okolju. Tudi flora in favna ter 
čisti zrak so prav tako pomembni dejav-
niki pri načrtovanju in udejanjanju iz-
branih športnih proizvodov v posame-
;_; znih turističnih okoljih. Ko govorimo o 
:; interesnih področjih turistov, so v veli-
ki večini primerov v ospredju dejavno-
sti v naravnem okolju. Prav zato mora-
jo biti prizadevanja za ohranitev narav-
nih dobrin stalna in na ustrezni kakovo-
stni ravni. Tu ima izbor zelenih športov 
nadvse pomembno vlogo. Namreč vsa-
kršno, predvsem pa prekomerno one-
snaževanje voda, torej rek, jezer in mor-
ja, ob hkratnem zanemarjanju travnatih 
in gozdnih površin ter škodljivih pose-
gih v naravo, predvsem pa v planinsko in 
gorsko o.kolje, pomeni zniževanje kako-
vosti bivanja in udejstvovanja turistov v 
izbranem turističnem okolju oziroma v 
deželi kot celoti. 
Danes se šport v turizmu na evropskih 
tleh kaže v številnih športnih proizvodih 
posameznih turističnih oziroma špor-
tno-turističnih središč. Kot kažejo na-
vade sodobnih turistov in tudi razvoj-
ni trendi pri nas ter drugje po Evropi (v 
deželah severa Evrope še nekoliko bolj, 
kot pri nas), postaja rekreativni šport 
del vsakdana mnogih ljudi v sodobnem, 
z informacijsko tehnologijo preplete-
nem življenju. Zato želijo sodobni turi-
sti udejanjati tak življenjski slog tudi na 
večdnevnem ali večtedenskem oddihu. 
V mnogih športno-turističnih središčih 
ima šport danes dominantno vlogo. 
Lahko rečemo, da so si mnoga športno-
-turistična središča svoje ime in svojo 
blagovno znamko pridobila in utrdi-
la skoraj izključno s športno ponud-
bo, ki predstavlja tudi najbolj atrak-
tivni del njihove turistične ponudbe. 
Mnoga športno-turistična središča so 
prav zaradi tega prepoznavna tudi v 
evropskem prostoru in na zahtevnih 
tujih turističnih trgih. Vendar pa so 
mnoga sledila in še sledijo varovanju 
naravnega okolja, predvsem z vklju-
čevanjem zelenih športov. Zato mo-
ramo v razvoju slovenskega turizma 
posebno pozornost nameniti špor-
tnemu turizmu, ki naj skladno z na-
čeli trajnostnega turizma vključuje 
čim več zelenih športov. To usme-
ritev pa morajo v kar največji meri 
sprejeti tudi menedžerji v posame-
znih turističnih okoljih ter turistič-
ni in športni delavci._ 
20 __ dr. Miro Kline; miro.kline@kline-partner.si 
] 
Segmentacija, pozicioniranje 
in konkurenčnost 
destinacije Slovenija 
Danes se uspešne države kot destinacije uveljavljajo s pomočjo dolgoročnega strateškega marketin-
škega delovanja. Gre za kompleksen proces, ki leži v jedru vsakega strateškega načrta. Takšen pristop 
smo tokrat uporabili za reševanje težkega in akutnega problema destinacije Slovenija na nemškem 
trgu. Zadnja leta obisk Slovenije namreč hitro upada in je dosegel nivo, ki je za več kot polovico manj-
ši kot pred petimi leti. Nemčija je bila izbrana zato, ker je Slovenska turistična organizacija (STO) v 
zadnjem letu veliko delala na tej problematiki, jo raziskovala, investirala sredstva v nakup rezultatov 
različnih raziskav in s tem ustvarila dobro osnovo, da skupina strokovnjakov pripravi predlog nasto-
pa za prelom trenda zadnjih nekaj let. 
V ta namen smo združili znanje in izku-
šnje dveh skupin strokovnjakov, ki ju po-
gosto štejemo kot nezdružljive - praktike 
s področja turizma z izkušnjami na nem-
škem trgu in akademike, poznavalce tu-
rizma ter teorije in prakse strateškega na-
črtovanja marketinga. Gre namreč za po-
skus združevanja implicitnih teorij, ki so 
jih skozi vsakdanje delovanje na trgu raz-
vili praktiki, z eksplicitnimi teorijami, ki so 
jih razvili akademiki. Skupina je štela oko-
li 23 članov, sestavljenih iz predstavnikov 
STO, turističnega gospodarstva, Fakultete 
za družbene vede iri'agencije KP. Zaradi 
racionalne porabe časa udeležencev STO 
snovalnic, smo na njih izvedli tri izmed 
korakov v načrtovanju strateškega mar-
ketinga, prikazanega na sliki l. • 
Ti koraki so: segmentacija trga, izbiranje 
ciljnih segmentov in pozicioniranje po-
nudbe ali tržne znamke, ki so v nadalje-
vanju nekoliko podrobneje predstavlje-
ni. Izbrana strategija marketinga je po-
membna zaradi tega, ker leži v samem 
jedru ustvarjanja vrednosti za stranke, 
torej turiste. 
Segmentacija trga 
Segmentacija trga je danes ključni 
strateški koncept marketinga. Izhaja 
iz preprostega spoznanja, da trgi niso 
monolitni. Vse bolj so sestavljeni iz 
številnih podtrgov, ki so po1sledično 
bolj homogeni glede svojih potreb 
in želja. Segmente tvorijo skupine 
potrošnikov, osnovane ne/- enem ali 
večjem številu spremenljivk, ki na 
podoben način reagirajo na določen mar-
ketinški splet. V našem primeru smo, iz-
med možnih oblik segmentacije, izbrali 
usmerjeno na turiste - obiskovalce in ne 
na izdelke. Zaradi omejenih virov in ker 
smo vključili strokovnjake, ki imajo izku-
šnje z ali na nemškem trgu, je bila upo-
rabljena metoda aposteriome klasifikaci-
je. S tem dobimo večje število segmentov, 
ki jih nato opišemo s setom razpoložljivih 
pojasnjevalnih spremenljivk, ki se razte-
zajo od preprostih socidemografskih do 
mnogo bolj kompleksnih, kot je npr. ži-
vljenjski stil ali psihografika. 
Ciljanje: izbiranje ciljnih 
segmentov 
Skrbno izvedeni analizi razpoložljivih se-
gmentov sledi izbiranje tistih, ki ustrezajo 
vnaprej določenim kriterijem. Takšni na-
mreč zagotavljajo potrebno skladnost med 
ponudnikovimi zmožnostmi in željami ter 
potrebami turistov. Privedejo do osnove 
za ciljano marketiranje, ki zadovolji po-
trebe obiskovalcev. Pri takšnem pokriva-
nju trga ima vsak ponudnik možnost iz-Slikal: Koraki v procesu načrtova­
nja strateškega marketinga! -;:::; bire med naslednjimi tremi strategijami 
.-----------------, g marketiranJ· a: nediferencirana, diferenci-
Opredelitev ponudnikovega poslanstva in ciljev ~ 
'-------------;:;.,...;, ____ ....,__.... rana ali koncentrirana. Ob tem velja izpo-
~ 
,.._ __ 1d_en_fi_ci_ra __ n1 .... ·e.... pril_' _ož.,..n
7
os_ti_za_m_ ar_ k_e_ti_ran __ j_e _ __, } staviti, da je za tako majhne ponudnike, 
> kot je Slovenija, z močno omejenim nivo-
jem virov, edino dostopna strategija kon-
centriranega marketinga. Pri samem izbo-
ru je ključno, da se izmed velikega števila 
segmentov izbere majhno število zgolj naj-
obetavnejših ali najbolj zanimivih. Takšne, 
v katerih si bo možno z izvajanjem izdela-
nega marketinškega programa zagotoviti 
močan, položaj v segmentu. 
Izbor ciljnih segmentov 
Pozidoniranje izdelka/ storitve 
Opredelitev konkretnih ciljev 
Razvoj merketinškega spleta za izbrane ciljne trge 
Slika2: Koraki v procesu segmentiranja, ciljanja in pozicioniranja. 
Segmentadja trga Izbor ciljnih trgov Pozidoniranje na trgu 
l. Izberi osnovo za 3. Razvij merila za S.Razvij pozicije za vsak 
segmentiranje trga določitev izbora ciljni segment 
2. Oblikuj profile vseh segmentov 6.Razvij marketinški 
4. Izberi ciljne segmente splet za vsak ciljni segmentov 
segment 
-;;;-
~ 
! 
';ii 
-" ] 
> 
Pozicioniranje tržne znamke 
Pozicioniranje izdelka, storitve in s tem 
tržne znamke, ki reprezentira, je eden 
od konceptov v teoriji in praksi strate-
škega marketinga. Potreben postane za-
radi hitro rastoče stopnje prenasičenosti 
z informacijami, ki jih ne more predela-
ti noben, še tako motiviran posameznik. 
Prenasičenost je posledica vse večje po-
nudbe, ki dejansko presega povpraševa-
nje na trgu. S tem postane pozicioniranje 
nujno potrebno, saj z njo ponudnik kon-
tro,-a povpraševanje preko boljše organi-
zacije zaznav izdelkov, storitev ali njihovih 
trtnih znamk v glavah potrošnikov, točne­
je v njihovih kognitivnih mrežah. Pozicija 
je torej vedno opredeljena s strani potro-
šnikov, turistov, na osnovi ključnih značil­
nosti turističnega proizvoda, v primerjavi 
z vsemi njegovimi konkurenti na trgu. Pri 
tem se vedno soočijo z naslednjimi tremi 
oblikami konkuriranja: superiorni izdelki, 
razlikovalni izdelki in enaki izdelki. Zato se 
mora vsaka tržna znamka, s pomočjo ak-
tivnega in ciljanega usmerjanja ter vpliva-
nja ponudnika na trgu, postaviti tako, da 
si zagotovi edinstvenost, drugačnost od 
konkurentov. 
Pozicioniranje in zaznavni 
zemljevidi 
Strukturiranje trga s pomočjo zaznavnih 
zemljevidov je v veliki meri prispevalo k iz-
boljšanju razvoja jasno zastavljenih strate-
gij marketinga. Zemljevidi namreč prika-
zujejo položaj zaznanih konl<'lirenčnih iz-
delkov ali tržnih znamk v opredeljenem 
prostoru, kot jih zaznavajo stranke - tu-
risti. S tem strategu omogočijo, da soča­
sno rokuje z njihovimi celostnimi podo-
bami, jih primerja z vsemi konkurenti na 
trgu, kot tudi posamezne lastnosti, ki naj-
bolje opisujejo posamezno ponudbo, torej 
razlike med njimi. Takšen pogled je mo-
žno prikazati za celotno populacijo ali za 
posamezne segmente, torej bolj homoge-
ne skupine turistov. Dosežen položaj v za-
znavnem zemljevidu omogoči analitiku ali 
menedžerju destinacije, da iz njega dedu-
cira tri ključne informacije: 
_ ponudnikov položaj, ki je rezultat ali po-
sledica njegovega dosedanjega vedenja in 
komuniciranja; 
_ razdaljo med pozicijo tržne znamke 
destinacije in idealno točko izraža sto-·• 
pnjo njene preferiranosti s ?trani izbrane-
ga segmenta; 
_konkurenčnost znamke je njena relativ-
na preferenca - oddaljenost od ideala, v 
primerjavi s takšno razdaljo vsake izmed 
konkurečnih znamk. 
Strategi in raziskovalci so enotnega mne-
nja, da so zaznavni zemljevidi uporabni 
tako za načrtovanje marketinškega na-
stopa, kot tudi za preverjanje doseženih 
rezultatov, ki so posledica takšnega delo-
vanja na trgu. Raziskava za potrebe anali-
ze segmentov poda odgovora na dve po-
membni vprašanji. Najprej pove, kako je 
opredeljen proučevani trg, s čemer ponu-
dniku omogoči ciljno usmeritev na izsto-
pajočo priložnost na trgu. Nato pa še, kako 
uspešno tekmuje v izbranem ciljnem se-
gmentu z drugimi ponudniki, njihovimi 
tržnimi znamkami. 
Zagotavljanje konkurenčne 
prednosti 
Skladno s Porterjevim (1985) razumeva-
njem tekmovanja, se podjetja razlikuje-
jo od tekmecev na osnovi svojih konku-
renčnih prednosti. Te so lahko zasnova-
ne na nižji ceni od konkurentov ali zago-
tavljanju večje koristi, ki je nato razlog, s 
katerim opravičijo višjo ceno. Tako razu-
mljena konkurenčna prednost ni stalna, 
temveč vedno zgolj začasna. Potrebno jo 
je vzdrževati s pomočjo sledenja dogaja-
nju na trgu, nenehno izpopolnjevati po-
nudbo in prilagajati njeno ceno razme-
ram na trgu. Vse to je odvisno od pose-
dovanih ali na novo razvitih kompetenc, 
ki jih konkurenti nimajo. Različne stran-
ke imajo različne potrebe, zato jim je tre-
ba predstaviti različne vrednosti in zmo-
žnosti. Ob tem se postavlja vprašanje, ka-
tero razliko je smiselno izpostaviti in ob 
tem upoštevati, da je večina razlik krat-
kega veka. Stvari na trgu se hitro spre-
m1njajo in konkurenti se hitro izenačijo 
z dovčerajšnjimi voditeljtna njem. Pri iz-
biranju je zato nujno izbrati tisto razli-
ko, ki zadovolji večjemu številu izmed na-
slednjih kriterijev: pomembnost, razliko-
valnost, komunikativnost, dosegljivost in 
dobičkonosnost. 
Slika3: Zaznavni zemljevid 
Slovenije, njenih treh vrst destina-
cij in izbranih konkurentov. 
• Bn.ink4 
H~ -aik.a • luJija 
6 . • llol<ul)a __ • 
strateški marketing __ 21 
Pazljivo branje navedenega pokaže pre-
skok od tradicionalne marketinške usme-
ritve na potrošnike, njihove potrebe in že-
lje, v novo, strateško, ki pomeni usmeritev 
na oboje: najprej na stranke in nato tudi 
na konkurente. Slednje pomeni upošte-
vanje razlikovalnih zmožnosti ponudni-
ka. Ključni koncept strateškega načrtova­
nja je namreč "propozicija vrednosti". Torej 
trditev o predlogu ponudnika, s katerim se 
zavezuje, da bo strankam dobavil superi-
orno vrednost. 
Tako delujejo in tekmujejo najboljši, vodil-
ni na trgu. Temu se morajo približati tudi 
manjši ponudniki, ki želijo tekmovati. 
Zanje je pomembno, da postanejo vodilni 
v manjših segmentih, ki so spregledani ali 
niso prioriteta velikih in močnih. Slovenija 
kot desti,nacija na nemškem trgu je zago-
tovo takšen primer. Preliminarni rezulta-
ti snovalnic nakazujejo nekatere sklepe in 
s tem ponujajo napotke za načrtno delo-
vanje na nemškem trgu. 
Ugotovitve na osnovi dveh preliminarnih 
STO snovalnic o položaju in možnostih 
destinacije Slovenija na nemškem trgu: 
1. Izmed devetih segmentov nemških tu-
ristov, osnovanih na njihovih motivih za 
potovanje, so trije predlagani kot primer-
ni za Slovenijo. 
2. Pozicija Slovenije na zaznavnem zemlje-
vidu izbranih turističnih destinacij kaže na 
izrazit stereotip v očeh /glavah nemških 
turistov, da je na vzhodni strani meje, v 
Novi Evropi blizu meje s Staro Evropo. 
3. Prisoten je velik razkorak v zazna-
vah Slovenije med Nemci, ki poznajo 
Slovenijo in imajo z njo tudi osebno iz-
kušnjo, v primerjavi s tistimi, ki jo sla-
bo poznajo in nimajo nobene neposre-
dne izkušnje z njo. Slednji se zatečejo v 
prevladujoči stereotip nekdanje komu-
nistične države. 
4. Konkurenčnost Slovenije je za zdaj 
omejena, ker obstoji v zaznavah nem-
ških turistov neskladje med pričakova­
no in dejansko dobavljeno ponudbo. 
Vrednost njene ponudbe je podcenje-
na, ker se filtrira skozi obstoječi stere-
otip države Slovenije. 
5. Motivi, ki lahko pritegnejo nemške 
turiste v Slovenijo, so pomaknjeni v 
smer trajnostnega razvoja: dogajanje, 
pristnost in osebna rast. 
6. Identificirani so trije obetavni se-
gmenti: trajnostno aktivni - iskal-
ci dogajanja; seniorji - iskalci pri-
stnosti in družine z otroki - iskalci 
pristnosti._ 
22 
, 
Majda Rozina Dolenc; majda.dolenc@slovenia , 
Izhodišče raziskovalnega projekta so po-
datki, ki jih je STO pridobila na osnovi 
vrste neodvisnih raziskav ReiseAnalyze 
2010 in Trend.Analyze 2020 raziskoval-
nega inštututa F. U.R., analize nemških 
turistov v Sloveniji SURS, lastne raziska-
ve med nemškimi agenti, raziskave med 
turisti, ki so na predstavništvu STO v 
Munchnu v zadnjih letih povpraševali po 
Sloveniji in raziskave med blogerji. STO 
je izsledke predsta;{ia slovenskemu turi-
stičnemu gospodarstvu. V nadaljevanju 
v oktobru in novembru so potekale de-
lavnice s ciljem oblikovanja usmeritev za 
učinkovitejše trženje na nemškem trgu, 
rezultati pa bodo predstavljeni v okviru 
Slovenskega turističnega foruma, 9. de-
cembra 2011 v Dolenjskih Toplicah. T.i. 
snovalnice so zaključni, kreativni del raz-
iskovalno analitičnega pristopa k nem-
škemu trgu. 
S tem projektom želi STO v sodelova-
nju s slovenskim turističnim gospo-
darstvom ugotoviti najbolj atraktivne 
ciljne skupine na nemškem trgu glede 
na turistične produkte, ki jih Slovenija 
ima, ter za ciljne skupine pripraviti 
najbolj optimalen trženjski splet. Gre 
za prvi poglobljeni pristop~ raztskavi 
trga in trženju, ki ga želi STO posto-
poma implementirati tudi na drugih 
trgih, s ciljem bolj učinkovitega trže-
nja na nacionalnem, destinacijskem 
in podjetniškem nivoju. 
Cilj projekta je segmentirati nemški trg in 
doseči konsenz o tem, s katerimi vsebi-
nami bosta STO in turistično gospodar-
stvo v prihodnje nastopila na nemškem 
trgu in pozitivno vplivala na povpraševa-
nje. Nemški turistični trg ni več, kakršen 
je bil, vedno novim pogojem in značilno­
stim se moramo prilagajati hitreje od kon-
kurence. Priložnosti za slovenski turizem 
na nemškem trgu so v tržnih nišah in su-
pernišah, in dvigu imidža Slovenije kot ka-
kovostne bližnje destinacije. Poleg vsebin 
predvsem internetnega tržnega komunici-
ranja na pomenu pridobiva marketing od-
nosov in individualen pristop. 
Prva opažanja in ugotovitve snovalnic so 
pokazal;, da im ajo tudi slovenski stro-
kovnjaki za turizem določene stereotipe 
o nemških turistih. V procesu dela na sno-
valnicah udeleženci postopoma razvijajo 
in oblikujejo bolj realno, aktualno sliko o 
nemških turistih. 
Pripravljenost za sodelovanje predstavni-
kov turističnega gospodarstva na snoval-
nicah kaže na željo po izboljšanju rezulta-
tov z nemškega turističnega trga. 
Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizem 
Bled: "Kraji, združeni v skupnosti Julijske 
Alpe, se zavedamo velikega potenciala 
nemškega tržišča. Upad gostov z nem-
škega trga se je v preteklih letih zelo od-
razil, zato smo že v preteklem letu s pred-
stavništvom STO izvedli tržno naravna-
no akcijo na Bavarskem, rezultati le-te se 
odražajo v pozitivnem trendu na destina-
ciji. Zavedamo se, da je za korak naprej na 
nemškem trgu treba poznati spremembe 
in trende. Snovalnica je izpostavila tudi 
dilemo dodatnih vprašanj, ki zahtevajo 
jasen odgovor, ali je turizem izjemna ra-
zvojna priložnost za Slovenijo. V destina-
ciji Julijske Alpe si želimo, da se bo v pri-
hodnjem letu enak koncept izvedel tudi na 
britanskem trgu." 
Jože Duh, direktor Terme Dobrna: 
"Izjemno pohvalno je, da je STO spoznal 
velik pomen nemškega trga - morda po-
zno, a ne prepozno. Moje mnenje je, da 
se povprečni nemški turist ni bistveno 
spremenil in da je ključ izboljšanja rezul-
tatov v pravem pristopu k trženju na ravni 
Slovenije, ki mora zaznati sicer različne in-
terese gospodarstva. Velik nemški poten-
cial je enostavno preblizu Slovenije, da ga 
ne bi konstantno obdelovali." 
Janez Jager, izvršni direktor za trže-
nje in prodajo Life Class Hotel&Spa: 
"Tovrstne delavnice so zelo koristne za 
spoznavanje ključnih trgov. S sledenjem 
spremembam na trgu, željam ter potre-
bam turistov lažje in pravilneje oblikuje-
mo tržno-komunikacijske aktivnosti s ci-
ljem povečanja ROI investicij v trženje. 
Z nemškim predstavništvom STO smo 
v tem letu že izvedli napredno, ciljno tr-
ženjsko kampanjo preko spleta, kar je do-
bra podlaga za vse nadaljnje aktivnosti na 
nemškem trgu." _ 
,i:"'-'~'-
.. ~llii' 
.. ,i~/.'· 
i .A~t 
Ključne usmeritve za prihodnje obdobje je ob svetovnem dne-
vu turizma v Laškem, 27. septembra 2010, predstavila mag. 
Darja Radie, ministrica za gospodarstvo. Na delavnici s pred-
stavniki turističnega gospodarstva je izpostavila nekaj teme-
ljev, na katerih naj bi se zgradila nova strategija. S predstav-
niki turističnega gospodarstva je tekla konstruktivna razpra-
va in skoraj vsak udeleženec je podal svoje razmišljanje in po-
glede. Splošen vtis je bil, da se s predstavljenimi usmeritvami 
ministrice strinjajo in da podpirajo tako postavljene smerni-
ce oziroma okvire, na podlagi katerih naj bi priprava na novo 
strategijo začela. Na sliki: Mag. Mateja Tomin Vučkovič, mag. 
Marjan Hribar, mag. Darja Radie, mag. Maja Pak 
Trenutno aktualna strategija razvoja tu- nepovratnih sredstev namenili 171 pro-
rizma v Sloveniji je zapisana v dokumen- jektom turistične infrastrukture. Zato 
tu Razvojni načrt in usmeritve sloven- moramovnaslednjemobdobjuposvetiti 
skega turizma 2007-2011 (v nadaljeva- ševečpozornostidvigunašeprepoznav-
nju RNUST) . Ker se veljavnost tega doku- nosti, konkurenčnosti, biti še bolj inova-
menta izteče konec leta 2011, je čas, da se tivni in izboljšati kakovost naših storitev 
lotimo priprav na oblikovanje strategije za ter proizvodov. Bitka za kakovost je stal-
prihodnje petletno strateško obdobje. na bitka, vendar je taka tudi pot, na kate-
Analiza oziroma evalvacija uresničevanja ro mora danes vsako turistično podjetje. 
politik ter aktivnosti iz RNUST bo poka- Ni pomembna zgolj tehnična kakovost in 
zala, koliko smo zares bili uspešni tako pri izpolnjevanje tehničnih standardov opre-
udejanjanju temeljne usmeritve, kakor pri mljenosti. To je zgolj pogoj. Izjemno po-
. udejanjanju vseh oziroma vsake posame- membni so še drugi elementi, ki se tičejo 
zne politike, zapisane v RNUST. Glede na odnosa do gosta oziroma turista, kot so 
dejstvo, da se večina politik lahko uspe- odzivnost, prijaznost, skrb za gosta in nje-
šno udejanji le ob sodelovanju več par- go; o udobje, urejenost ... Vse to ustvarja 
tnerjev (tudi ti so bili prepoznani in za- izkušnje, za katere so go~je pripravljeni 
pisani v RNUST), lahko že sedaj postavi- plačati. Plačati več . 
mo pavšalno ugotovitev, da vseh ciljev ne Vsekakor bo v prihodnjih mesecih treba 
bomo dosegli (da smo bili nekje uspešni združiti veliko znanja, izkušenj, poslušati 
bolj, drugje manj, pri nekaterih politikah mnenja in predloge strokovnjakov, vse to 
pa pravzaprav aktivnosti šele začenjamo združiti z zakonskimi okviri, ostalimi mi-
izvajati). nistrstvi in drugimi institucijami, ki ima-
Sodelovanje in povezovanje na vseh rav- jo kakršenkoli vpliv na turizem in obratno, 
neh bo ključnega pomena za doseganje se veliko posvetovati, se v določenih toč-
ciljev v prihodnosti. kah primerjati z boljšimi od nas, ne naza-
Brez dvoma lahko rečemo, da je za nami dnje poiskati finančne vire, obenem iska-
uspešno obdobje, v katerem smo posta- ti rešitve v novih idejah, pristopih .. . V se z 
vljali temelje za razvoj kakovostnega namenom doseganja vizije, ciljev, ki si jih 
turizma. ·i bomo zastavili. 
Ministrica je posebej izpostavila, da smo Pri postavljanju ciljev moramo biti ambici-
v preteklem obdobju veliko moči usmer- ozni, pa vendar realni; pri delu inovativni, 
jali v izgradnjo turistične infrastruktu- pa vendar objektivni. Pri strategiji ne sme-
re: od leta 2004 smo 171 milijonov EUR mo pozabiti na zakonodajno področje, 
ateja Tomin Vučkovič ; mateja.vuckovic(<])gov.si 23 
trajnostni razvoj, zaposlene v gostinstvu 
in turizmu, raziskave in razvoj, inovativ-
nost in tehnološki napredek, in ne naza-
dnje ter najpomembnejše - na trženje. 
Trženju bomo v strategiji razvoja turiz-
ma za naslednje petletno obdobje posveti-
li posebno pozornost. Moči bomo usmeri-
li predvsem v intenzivno in usmerjeno tr-
ženje ter razvoj novih produktov. Produkti 
morajo biti inovativni, v promociji in dis-
tribuciji pa moramo biti drzni in prodorni 
- le tako bomo tudi učinkoviti. _ 
SKLEP, SPREJET NA 
DELAVNICI V LAŠKEM 
Prisotni predstavniki turistične­
ga gospodarstva in drugi deležni-
ki slovenskega turizma so se 27. 9. 
2010 v Laškem seznanili s pred-
stavljenimi izhodišči za novo stra-
tegijo razvoja in trženja slovenske-
ga turizma 2012- 2016, ki bo te-
meljila predvsem na intenzivnem 
trženju, dvigu kakovosti storitev 
in razvoju inovativnih turistič­
nih proizvodov s ciljem pove-
čati konkurenčnost, spodbujati 
trajnostni razvoj turizma in po-
veča ti turistični promet (obseg 
prilivov, število prihodov in no-
čitev). Prisotni so se s predsta-
vljenimi izhodišči strinjali in jih 
podprli. 
24 __ mag. Dejan Križaj; dejan.krizaj@turistica.si; Tina Hedi Zakonjšek; tina@novi-turizem.org 
Nagrajenci BTPS izzivov 
in finalisti Sejalca 
„Inovativni kot(l)iček, št. 21 - Tokrat smo prostor za .juhO, .glavno jeD in .sladicO prepustili dvema 
novicama o dogajanju v slovenske~ turističnem prostoru in spodbujanju njegove inovativnosti. 
V četrtek, 7. oktobra, je v sklopu marketinškega festivala Zlati boben 2010 potekala 
predstavitev zmagovalnih rešitev prve serije BTPS izzivov "INOVATIVNO TRŽENJE ZA 
ZELENI TURIZEM", ki so ga skupaj pripravile Slovenska turistična organizacija in članici 
Univerze na Primorskem - Fakulteta za management Koper in Fakulteta za turistične 
študije Portorož - Turistica. Zmagovalne rešitve so postale: 
Izziv 1 
izzivalec: turistična agencija Kompas 
Novo mesto 
zmagovalke: Maja Orehek, Nataša 
Gočen in Tina Podbregar, avtorice 
rešitve Slow travel Slovenija - prvi 
slovenski slow turizem po:t}al . 
Turistična agencija Kompas Novo 
mesto je moč mladih izkoristila 
za pridobitev čim bolj inovativnih 
predlogov za trženje svojip. produk-
tov. Kot odgovor na izziv avtorice 
zmagovalne rešitve predlagajo izdelavo 
portala za t.i. slow travel. Ta izhaja iz fi-
lozofije slow food in stremi k temu, da 
si turisti za obisk destinacije vzamejo 
čas, spoznajo navade lokalnega prebival-
stva, zaživijo z njimi in doživijo destina-
cijo. Avtorice predlagajo portal, na kate-
rem bi našli celotno turistično ponudbo 
slow turizma Dolenjske in Bele krajine. 
Po portalu bodo obiskovalce vodili trije 
simboli - polž, ki predstavlja turistično 
infrastrukturo, kokoš, nosilka naravne in 
kulturne dediščine, ter jež, simbol doži-
vetij in spominov. 
Izziv 2 
izzivalec: Bohinj Park EKO hotel 
zmagovalka: Mojca Stubelj Ars, avtori-
ca rešitve Moji EKO izzivi Bohinj Park 
EKO hotela 
Bohinj Park EKO Hotel je izjemno kom- 1 
pleksen izziv s številnimi podvpraša-
nji. Na vprašanje, kako tržiti slovenski 
ekološki hotel prekomorskim deželam, 
avtorica podaja profil potencialnih turi-
stov prekomorskih dežel in zaključuje, 
da bi bilo zaradi uporabljene visoke teh-
nologije hotel najbolj smotrno predstavi-
ti na Japonskem. Ker se načela trajnosti 
nikakor ne skladajo z all-inclusive kon-
ceptom, je odgovor na vprašanje o smi-
selnosti all-inclusive ponudbe v hotelu: 
ne. Avtorica je svoje predloge povzela z 
idejo za snovanje hčerinskega podjetja 
Bohinj P~rk EKO Hotela, ki bi ponujalo 
celodnevne EKO programe z izleti v na-
ravc,-n spoznavanjem lokalnih značilno­
sti kot "EKO all-inclusive week". Zapre-
seganje logike sezonskega turizma av-
torica predlaga tri specifične nove tržne 
produkte, primerne za trženje v jesen-
skem in spomladanskem obdobju. 
Izziv 3 
izzivalec: Vivo Catering 
zmagovalka: mag. Azra Škrgič, avtorica 
rešitve Zeleni piknik na travi s sloganom 
VIVO - 'Živim' in jem zdravo 
Podjetje je iskalo čim bolj inovativni eco-
-catering produkt. Avtorica kot idejo ze-
lenega turizma ponuja novo storitev: 
Jem zdravo - Zeleni VIVO catering. Gre 
za piknik v naravi, katerega bistvo je upo-
raba materialov in jedi, ki so naravi pri-
jazna in idejno dovršena, kjer je na pre-
izkušnji vseh pet čutil. V menije bi vklju-
čevali jedi znanega porekla s slovensko 
identiteto. Pripravljene bi bile tako, da 
bi bile primerne za prehranjevanje brez 
krožnikov in pribora - s tem oi'pripomo-
gli k trajnostnemu razvoju, saj bi posle-
dično porabili manj virov onesnaževanja 
" vode, elektrike, čistil, izpušnih plinov. 
Izziv4 
izzivalec: Adriatic2Alps.com 
zmagovalki: Nina Kolar in Zarja Šinkovec, 
avtorici rešitve Adriatic2Alps.com 
Izzivalca je zanimalo, kako oglaševati 
produkt Potovanja za fotografe na čim 
bolj izviren način. Avtorici zmagovalne 
rešitve predlagata organizacijo dni foto-
grafije, potovanja po meri, vključevanje 
novosti, kot so stop-motion in podvodna 
fotografija, ter povezovanje s študenti in 
srednješolci. 
Izziv S 
izzivalec: Thermana Laško 
zmagovalka: Mirjana Ivanuša Bezjak, ·1 
avtorica rešitve Therman.a in medena 
zgodba 
V Thermani Laško so razvili medeno 
zgodbo, ki jo želijo tržiti tudi s pomočjo 
1 
zmagovalnih idej nagrajene avtorice. Te 
vključujejo postavitev čebelnjaka in stal-
ne razstave, medena darilca, medeno pe-
nino, povezovanje s Čebelarsko zvezo, 
medeni festival, 'medene' medene tedne, 
medeno maskoto za najmlajše, natečaje 
za mlade v lokalnem okolju ... 
Izziv 6 
izzivalec: Humani tas 
zmagovalka: Urška Majdič, avtorica re-
šitve Odgovoren popotnik 
Društvo Humanitas se spopada z izzi-
vom, kako slovenske turistične agencije 
spodbuditi k upoštevanju osnovnih prin-
cipov odgovornega turizma. Zmagovalka 
predlaga vsebine in načine obveščanja, ki 
vključujejo bralcu prijazne informativne 
materiale, sisteme označevanja ter osve-
ščanje o mitih in resnicah o odgovor-
nem turizmu. Predlaga uporabo sloga-
nov, kot je: "Spoštujem. Odgovorno po-
tujem." Poudarja tudi, da se odgovornost 
začne pred lastnim pragom, zato predla-
ga organizacijo tematskih delavnic, orga-
nizacijo tržnice Humani-turistas in sode-
lovanje s projektom EDEN. S tovrstni-
mi izzivi želimo v Banki turističnih pri-
ložnosti Slovenije nadaljevati tudi v pri-
hodnje. To bomo počeli s še večjim zago-
nom, saj smo po razglasitvi nagrajencev 
prejeli številne spodbudne besede, poja-
vljajo pa se tudi že nova podjetja, ki jih 
zanima sodelovanje. 
FINALISTI SEJALEC 2010 
Slovenska turistična organizacija decem-
bra vsako leto podeli nagrade za najbolj-
še turistične novosti in izboljšave v slo-
venskem turizmu. Predstavljamo vam 
let~šnjih šest finalistov za naziv Sejalec 
2010 po izboru strokovne komisije: 
l. Turizem v zidanicah - Kompas Novo 
mesto 
Turizem v zidanicah je unikatna obli-
ka namestitve ne samo v Sloveniji, am-
pak tudi v svetu. Posebni so tako objek-
ti kot ponudba. V sak lastnik zidanice 
inovativnost_ 25 
zagotavlja ustrezno kakovost objekta, 
dodana vrednost pa je dolenjska gosto-
ljubnost. Lastniki zidanic goste pričakajo 
v predpasniku konzorcija Turizem v zida-
nicah in jih najprej povabijo v klet na do-
brodošlico. Po začetnem spoznavanju la-
stniki gostom predajo ključe zidanice, ne-
kateri tudi ključe kleti. Gostje se po želji 
vključijo v razna vinogradniška opravila. 
Poseben poudarek bodo dali zidanicam 
tudi v času različnih tradicionalnih prire-
ditev, ko bodo v turistične pakete pove-
zali namestitev v zidanicah, degustacije, 
ogled lokalnih znamenitosti in obisk pri-
reditev. Trenutno je v zidanicah na voljo 
150 ležišč, kmalu pa se obetajo še nova. 
2. Ekološki hotel - Bohinj Park EKO 
hotel ;-
Bohinj Park EKO hotel je prvi ekološki 
hotel v Sloveniji. Steber tega inovativne-
ga projekta je nizkoenergijska gradnja. 
Neposredno ob hotelu stoji energetska 
vodna vrtina, hotel ima lastno energet-
sko postajo, uporabljajo se svetilke LED, 
stene hotela so nadstandardno izolirane, 
odlično izolacijo omogoča tudi posebna 
streha. Poslanstvo hotela, ki si prizadeva 
biti kakovosten zgled vsem ostalim nara-
vi prijaznim turističnim obratom v priho-
dnosti, pa se ne konča z ekologijo: uvelja-
vlja se tudi kot vodilni kompleks pri ra-
zvoju in promociji sonaravnega turizma 
v Sloveniji. Kot prvi omogoča izvedbo 
trajnostnih dogodkov, prvi gostom nudi 
polnilnico za električne avtomobile ter 
nasploh vztrajno utira nove poti na ne-
preizkušenih področjih. 
3. Rimske igre - Terme Ptuj 
2 6 __ inovativnost 
1 
Rimske igre v Termah Ptuj prirejajo od 
leta 2008. Z organizacijo iger ne ustvar-
jajo le atraktivne množične prireditve v 
poletnem času na Ptuju, temveč prena-
šajo tudi vedenje o vsakdanjem življenj-
skem utripu v rimski Poetoviji s ciljem 
ozavestiti najširšo slovensko javnost o 
pomenu Poetovije v času rimskega im-
perija. Na lanskih igrah je v povorki so-
delovalo dobrih 700 udeležencev, ki so 
'predstavljali vse sloje rimske družbe, 
za svobodo se je bojevalo 40 gladiator-
jev, plesale so vestalke, življenje starih 
Rimljanov pa so obiskovalci spoznava-
li v rimskem taboru, ki ga je obiskal tudi 
sam Vespazijan. Poleg rimske tržnice in 
predstavljanja rimskega življenja v šoto-
rih in šole mečevanja za najmlajše je v 
rimskem slogu zadišala tudi kulinarična 
ponudba Term. 
4. Turistični planer MyVisit - Turizem 
Ljubljana 
Turistični planer My Visit je inovativna 
web 2.0 aplikacija, s katero lahko obi-
skovalec Ljubljane ali njene okolice na 
preprost način izdela program svojega 
obiska ali si shranjuje zanimive vsebi-
ne. Planer deluje kot košarica za prilju-
bljene vsebine in kot koledar aktivnosti. 
Vsebine, ki jih dodate v svoj obisk, lah-
ko razporedite po ciri'evih, celoten obisk 
s prikazom lokacij in opisi aktivnosti pa 
lahko tudi natisnete ali pošljete prijate-
ljem. V svoj načrt obiska Ljubljane lahko 
vključite (1) nastanitvene objekte, kjer 
boste prenočevali, (2) prireditve, ki se 
jih boste udeležili, (3) znamenitosti, 
ki si jih boste ogledali, ( 4) organizira-
ne oglede mesta, ki jih izvaja Turizem 
Ljubljana, ali (5) izlete po Sloveniji, ki 
jih izvajajo lokalne agencije, (6) trgovi-
ne, kjer boste nakupovali, (7) restavra-
cije, kjer boste jedli, (8) ponudbo športa 
in rekreacije, (9) praktične informacije in 
druge storitve. My Visit je podprt tudi z 
interaktivnim zemljevidom. 
5. Indijanska vas -Terme Čatež 
V Termah Čatež gostom ponujajo pra-
ve indijanske počitnice . V 25 indijan-
skih šotorih (tipijih), vsak s štirimi lež-
išči, gosti lahko preživijo počitnice kot 
pravi Indijanci, se vozijo s kanuji po je-
zeru, plešejo indijanske plese in preži-
vljajo prosti čas v druženju na igrišču. 
Indijanska vas s skupno 100 ležišči je 
idealna ponudba za družinske počitnice, 
organizirane skupine šolskih izletnikov, 
izvedbo team building programov, šole 
v naravi in druge avanturistične dogo-
divščine. Pogosti obiskovalci Indijanske 
vasi so tudi različna podjetja in združe-
nja, za katera na lokaciji ob Indijanski 
vasi v neposredni bližini jezera organizi-
rajo družabna srečanja in piknike. Pri iz-
vedbi programov za goste, ki se odločijo 
preživeti počitnice v Indijanski vasi, so-
deluje skupina animatorjev, ki poskrbi za 
pravo indijanslzo vzdušje: od jutranjega 
INOVATIVNI TURISTIČNI PRODUKTI IN IDEJE NA SEJMU 
ALPE ADRIA: TIP 
Na januarskem sejmu Alpe-Adria Turizem in prosti čas se bodo prejemniki 
Sejalca in Snovalca, nagrad za inovativne turistične produkte oziroma zamisli, 
prvič imeli priložnost predstaviti širši javnosti na večji prireditvi. V Dvorani 
inovativnosti se bo vse dni prireditve z nagrajenimi turističnimi produkti 
in storitvami predstavljalo predvidoma 20 sejalcev in snovalcev. Vabljeni na 
obisk Inovativnega slovenskega turizma! 
pozdrava soncu do učenja otrok indijan-
skih plesov in igre z otroki na igralih v 
Indijanski vasi. 
6. Okusimo dediščino - Zavod za kultu-
ro, turizem in razvoj Rogatec 
Osnovno poslanstvo Zavoda je varova-
nje, t.j. vzdrževanje obnovljene dedišči­
ile, kar pa še zdaleč ni dovolj, da bi jo 
tudi dejansko ohranili. Dediščina nuj-
no potrebuje interpretacijo za njeno 
dolgoročno preživetje - tako v duhov-
nem kot ekonomskem smislu. Zato so 
na Zavodu oblikovali celostni kulturno-
-turistični program doživljajskih in učnih 
delavnic ter prikazov domačih obrti, šeg, 
navad in delovnih opravil pod skupnim 
nazivom Okusimo dediščino. Program 
obsega tri sklope: doživljajske delavnice 
Žulike moje babice, kjer obiskovalci po 
navodilih mentorja pečejo, pletejo, lička­
jo, plešejo ipd.; program Stara mama/sta-
ri ata so mi povedali, v sklopu katerega 
si ogledajo muzej na prostem in rokodel-
ce opazujejo pri delu; ter učne delavnice 
domačih obrti, ki jih izvajajo za organi-
zirane ciljne skupine po dogovoru. Jezik 
sporazumevanja so zgodbe o tem, kako 
so v preteklosti ustvarjali glasbo, pekli 
kruh in tkali tkanino. Odgovore poišče­
jo obiskovalci sami v doživljajskih delav-
nicah. _ 
Med finalisti bodo 
decembra izbrani 
zmagovalci - vi pa lahko 
izberete svoje in jih 
obiščete še pred uradno 
razglasitvijo! 
Slovenska stojnica: predstavitev destinacije Reka Kolpa v 
okviru Evropskega dneva turizma v Bruslju. 
Letošnje Evropske destinacije odlično­
sti, med njimi tudi slovenska destinacija 
Reka Kolpa, so se predstavnikom evrop-
skega turističnega gospodarstva predsta-
vile v okviru Evropskega dneva turizma 
v Bruslju. Dogodek, ki ga je Evropska ko-
misija organizirala ob svetovnem dnevu 
turizma, 27. septembra 2010, je bil po-
svečen temi Vloga evropske kulturne 
dediščine in kulturnih poti v obnovlje-
ni evropski turistični politiki. Z začet­
kom veljavnosti Lizbonske pogodbe (s 
1 . decembrom 2009) ima Evropska unija 
novo vlogo pri spodbujanju konkurenč­
nosti turističnega sektdrja, trajnostne-
ga razvoja ter kakovosti in prepoznav-
nosti Evrope kot turistične destinacije. 
Kot je ob objavi sporočila Evropske ko-
misije (COM/2010/352) junija letos po-
vedal podpredsednik Evropske komisije 
Predstavniki Evropskih destinacij 
odličnosti 2010 ob podelitvi naziva 
EDEN 2010 v Bruslju. 
ter komisar za industrijo in podjetništvo 
Antonio Tajani, je bil z Lizbonsko pogod-
bo prvič zastavljen skupnostni okvir za 
evropski turizem. To daje Komisiji pri-
ložnost, da pripravi politiko, ki s pri-
dom uporablja raznovrstnost evropske-
ga turističnega sektorja, generira nova 
delovna mesta ter spodbuja trajnostno 
in raznoliko turistično ponudbo. Tajani 
je še dodal, da naloga ne bo lahka, a cilj 
Komisije je, da Evropa ostane najbolj pri-
ljubljena turistična destinacija na svetu. 
V sporočilu je v okviru cilja spodbujanje 
razvoja trajnostnega, odgovornega in v 
kaJrnvost usmerjenega turizma (cilj št. 2) 
med prioritetnimi ukrepi Komisije tudi 
spodbujanje mrež ~egionalnih in trajno-
stnih destinacij (NECSTur in EDEN). 
EDEN torej ostaja en izmed priorite-
tnih projektov Evropske komisije na 
,\ __ . 
' ...... 
1t:o ..,... 
Podelitev naziva Evropski destinaciji 
odličnosti 2010 - destinaciji Reka 
Kolpa. Zahvalni govor girektorja 
RIC Bela krajina Petra Cerniča. 
Levo ob njem na fotografiji Antonio 
Tajani, podpredsednik Evropske 
komisije. 
Maša Puklavec; masa.puklavec@slovenia.info 2 7 
področju spodbujanja trajnostnih oblik 
turizma v Evropi. S podpisom Bruseljske 
deklaracije o sodelovanju se je mreži 
EDEN letos pridružila tudi destinacija 
Reka Kolpa, ki je že tretja slovenska de-
stinacija v mreži, ob destinacijah Dolina 
Soče in Solčavsko, ki sta se mreži pridru-
žili v letu 2008 oziroma 2009. 
Letos je Komisija izbrala tudi koordina-
torja, ki si bo prizadeval EDEN destina-
cije še bolj spodbujati k sodelovanju in 
izmenjavi izkušenj ter k povezovanju 
pri različnih skupnih razvojnih in pro-
mocijskih projektih. 
Več o projektu EDEN si preberite na 
spletni strani www.slovenia.info/ 
EDEN, kjer je med drugimi zanimi-
vimi informacijami objavljeno tudi 
sporočilo Evropske komisije COM 
{2010) 352 v slovenskem jeziku. _ 
Peter Černič, direktor RIC Bela 
krajina, ob podpisu Bruseljske 
deklaracije o sodelovanju v mreži 
EDEN. 
28 __ . _dr. Tadeja J ere Lazanski; tadeja.lazanski@turistica.si 
] 
Mednarodni turizem: 
Več blagostanja, več 
enakosti, več zelenosti 
ENCUENTROS, mednarodna bienalna konferenca Fakultete za turistične študije -Turistke je tudi le-
tos v Portorož pritegnila svetovno znana imena, ki raziskujejo in objavljajo najaktualnejše teme s po-
dročja turizma. Konferenca, ki je prav na svetovni dan turizma v mondenem Portorožu povezala znan-
stvenike, strokovnjake in podiplomske študente s področja turizma dvaindvajset narodov iz vseh ce-
lin sveta. Eden od ključnih govorcev konference je bil tudi ugledni profesor turizma z Univerze v Haifi, 
Izraelu, profesor Yoel Mansfeld. Ob zaključku konference smo ga zapr0sili, da nam predstavi sveže vti-
se o konferenci, turizmu, življenju in Sloveniji. 
T. J. Lazanski: Konferenca Encuentros 
je letos na Turistici potekala prav na 
svetovni dan turizma. Katero sporo-
čilo je bilo po vašem mnenju ključno? 
Kakšni so vaši občutki, misli in izkušnje, 
ki jih prinašate s konference kot ključ­
ni govorec? 
Y. Mansfeld: "Vloga ključnega govorca na 
mednarodni konferenci je čast , dana ti-
stim, ki jih je njihovo raziskovalno delo 
že izoblikovalo v strokovnjaka na dolo-
čenem področju . V mojem primeru gre 
za dolgoletne izkušnje in študije na po-
dročju tveganj v turističnem okolju, še 
posebej tveganj t~r-istov kot potrošni-
kov. Srečati se in spregovoriti s svojimi 
kolegi raziskovalci ter s predstavniki tu-
rističnega gospodarstva prav na svetov-
ni dan turizma v državi, ki velja za eyio 
najbolj varnih, je zame enkratna prilo-
žnost. Srečanje ENCUENTROS 2010 je 
bila priložnost, da znova delimo svoje 
znanje s kolegi iz različnih strok, ki se 
ukvarjajo z izzivi turizma. Kot ključno 
sporočilo letošnje konference lahko iz-
postavimo ugotovitev, da turizem po-
membno vpliva na izboljšanje kako-
vosti življenja in da obstajajo instru-
menti, s katerimi se lahko prepričamo, 
da je kakovost življenja zaradi turiz-
ma višja. Verjamem, da je razgovor 
na številna vprašanja vplivov turiz-
ma na kakovost življenja po~am<;:zni-
ka, družbe in okolja letos v Portorožu 
bistveno obogatil znanstvene teme-
lje turizma." 
T. J. Lazanski: Ko11ferenca 
Encuentros je bila eden od 
Dr. Yoel Mansfeld je profesor 
turizma na Univerzi v Haifi, 
avtor številnih knjig s področja 
turizma, ki trenutno pripravlja nov 
dokument o zelenem turizmu za 
države članice OECD, med katerimi 
je od letos tudi Slovenija. 
dogodkov, s katerimi smo v Sloveniji 
opozorili _na svetovni dan turizma. Kaj 
vam pomeni ta ... dan? 
Y. Mansfeld: "Svetovni dan turizma se 
pogosto napačno pojmuje kot dan pra-
znovanja vseh, ki se ukvarjamo s turiz-
mom. Sam zagovarjam idejo, da je cilj sve-
tovnega dne turizma pospeševati razvoj 
mednarodnega zavedanja o učinkih turiz-
ma. Pomembno je opozarjati, da ima tu-
rizem poleg ekonomskih še dva ključna 
izziva: prvi je zmerna, trajnostna upora-
ba lokalnih in globalnih virov, drugi pa je 
spodbujanje boljšega razumevanja med 
ljudmi, narodi i~ kulturami, ki so bodisi 
aktivni bodisi pasivni 'igralci' na turistič­
ni sceni storitvenih dejavnosti." 
T. J. Lazanski: Ste eden vodilnih znan-
stvenikov s področja preučevanja ve-
denja turistov. V kakšni meri turizem 
spreminja ljudi, v kakšni meri vpliva na 
našo kakovost življenja? 
Y. Mansfeld: "Kakovost življenja je v zna-
nosti še premalo jasen, težko merljiv, pre-
več splošen in neotipljiv koncept. Naše 
raziskave, ki smo jih letos predstavili na 
Turistici, pa so pokazale, da lahko turi-
zem znatno spremeni kakovost življenja 
ljudi. Ljudem omogoča vse potrebnejšo 
rekreacijo telesa in duha v času in prosto-
ru njihovega potovanja, gostiteljem in šir-
ši lokalni skupnosti izboljšuje standard ži-
vljenja, z zaščito kulture življenja in fizič­
nega okolja izboljšuje kakovost življenja. 
Ko turizem omogoča ekonomsko rast, 
lokalno prebivalstvo lažje preživlja po-
sledice recesije, ko turizem širi blagosta-
nje, lahko družbe dosežejo več enakosti, 
ko turizem prinaša notranjo srečo, krepi 
občutja ljubezni in razumevanja. S katere-
ga koli zornega kota pogledamo na ta po-
jav, lahko rečemo, da turizem ima moč za 
izboljšanje naše kakovosti življenja, če le 
primerno upravljamo z njim." 
T. J. Lazanski: Že več kot dvajset let ste 
profesor na univerzi. Kako bi opisali da-
našnje generacije študentov turizma? 
Y. Mansfeld: Turizem predavam že 25 let, 
tako da imam vpogled v številne generaci-
je in z lahkoto odgovorim na to vprašanje. 
Opažam, da današnje študente na prvem 
mestu zanimajo možnosti in kompeten-
ce zaposlitve, šele na drugem mestu je ve-
selje do dela v turizmu. Dolga leta je bilo 
ravno obratno. Dinamična globalna rast 
turistične industrije in število deležnikov, 
igralcev v tej burni areni povzroča, da po-
staja turizem vse bolj zahteven. Študentje 
zaznavajo vedno več problemov turistič­
ne industrije, ob tem pa tudi vedno nove 
izzive delovanja v turizmu. Tako lahko re-
čem, da so študentje, ki jih v teh časih pri-
vlači to študijsko področje, nagnjeni kis-
kanju novih rešitev za kompleksne pro-
bleme, nagnjeni soh globalnemu delova-
nju, k brezmejnim turističnim sistemom." 
T. J. Lazanski: V soavtorstvu se napi-
sali številne knjige, med drugimi tudi 
Varnost v turizmu, Vedenje potrošnikov 
v turizmu. Kakšen nasvet bi dali vladam 
in ~ristom glede zagotavljanja varno-
sti? To, kar si od turizma vsi želimo, je 
gotovo prijetno in lepega spomina vre-
dno potovanje. 
Y. Mansfeld: "Res je, globalno turistično 
povpraševanje narašča kljub številnim na-
. raščajočim grožnjam. Poleg terorizma in 
drugih izzivov varnosti na destinacijah 
je turizem vse bolj pod pritiski naravnih 
katastrof, naraščajoče stopnje kriminala, 
ekonomskih kriz in zdravstvenih groženj. 
Cela zbirka pospeševalcev tveganja, to-
rej. Vse to zahteva visoko razvite, vse bolj 
prefinjene strategije vodenja za izboljšanje 
varnosti turistov in ublažitev dejavnikov 
tveganja. Da bi dosegli in uresničili take 
strategije, potrebujemo mednarodne po-
bude za razvoj novih meril. Potrebujemo 
pa tudi razvoj integralnih informacijskih 
platform, s pomočjo katerih lahko dobro 
obveščamo potovalne agencije ter turiste 
doma in na destinacijah." 
T. J. Lazanski: Zeleni turizem ima vse 
pomembnejšo vlogo za naš pl~net. Tega 
se zaveda tudi Slovenija, ki gradi zeleno 
turistično znamko. Vi ste eden od piscev 
globalnega dokumenta o zelenem turiz-
mu. Za kakšen dokument gre in katere 
bodo glavne pobude tega dokumenta? 
Y. Mansfeld: Dokument o zelenem turiz-
mu, ki ga trenutno pripravljava s kolegom 
iz Francije, je naročila mednarodna orga-
nizacija za gospodarsko sodelovanje in ra-
zvoj (OECD). Naročilo tega dokumenta je 
rezultat frustracije vlad OECD, ki ugota-
vljajo, da kljub }tevilnim iniciativam ci-
ljev zelenega turizma ni še niti na obzor-
ju. To je res frustrirajoče, saj vlade pozi-
vajo k trajnostnemu razvoju turizma že 
več kot tri desetletja. A ker so bile zahte-
ve po zelenem turizmu izražene le na de-
klarativni ravni, so dosežki na terenu zelo 
omejeni. Dokument, ki ga pripravljava s 
kolegom, ima za cilj spremeniti to situ-
acijo, zlasti z vključitvijo praktičnih ko-
rakov 'zelenitve' turističnih znamenito-
sti, okolja in dejavnosti. Dokument še ni 
zaključen in potrjen s strani naročnika, 
zato še ne morem govoriti o podrobno-
stih. Lahko povem le še to, da bo doku-
ment z vidika družbene in ekonomske 
odgovornosti poklical razvite države, da 
prevzamejo več odgovornosti glede vpli-
vov turizma na okolje držav v razvoju." 
T. J. Lazanski: Kakšne ugodnosti bo ze-
leni turizem prinesel našemu planetu v 
prihodnosti? 
Y. Mansfeld: "Realni doprinos turizma v 
prihodnosti vidim v ustvarjanju presež-
kov, iz katerih se bo financirala zaščita, 
ZADNJE PRIJAVE NA 13. SLOVENSKI TURISTIČNI FORUM! 
in tervju_29 
ohranjanje in interpretacija naravne in 
kulturne dediščine našega planeta. To je 
tudi jedro, iz katerega turizem črpa. Veliko 
vlad se neracionalno umika pred odgovor-
nostjo zaščite, ohranjanja, izkopavanja in 
odstiranja naše preteklosti in sedanjosti. 
Turizem ponuja rešitev. Iskreno verja-
mem, da morajo biti dobički od turizma 
uporabljeni v te namene, če želimo še na-
prej izkoriščati vire našega planeta kot tu-
ristične atrakcije. Samo to je lahko zmago-
valni izid turistične industrije." 
T. J. Lazanski: Za konec še turistični vtis 
o Sloveniji. Obiskali ste nas kot profesor 
turizma in kot turist. Klasično vpraša-
nje - kaj vam je pri nas všeč in kaj bi lah-
ko še popravili? 
Y. Mansfeld: "Oh, preveč zahtevno zame, 
da bi daV'nasvet Sloveniji le na podlagi 
tega, kar sem videl in doživel. Vem pa, kaj 
mi je pri vas všeč in zakaj se bom še vra-
čal v Slovenijo. Kar imam rad v Sloveniji, 
je njen evropski okus z bližino bogatega 
mediteranskega bazena. Kar imam rad 
v Sloveniji, je barvitost in zelo sprošče­
no okolje. Njena velikost dopušča 'poča­
sni turizem' in dovolj globoko doživetje 
kulture in krajine. Slovenija ima čudo­
vito prestolnico in celo paleto pokrajin. 
V Sloveniji občutim gostoljubnost. Všeč 
mi je tudi, da v Sloveniji občutim bližino 
sosednjih držav. In končno, kar imam v 
Sloveniji rad, je dejstvo, da so njene turi-
stične znamenitosti očitno dobro upra-
vljane, saj turistu omogočijo, da doživi 
pozitivno turistično izkušnjo."_ 
Trajnostni turizem je prioriteta evropske turistične politike in ključna usmeritev prihodnjega razvoja turizma v Sloveniji, 
ki smo jo začrtali že lani na 12. slovenskem turističnem forumu. S trajnostjo pa je tesno povezana tudi konkurenčnost, saj 
trajnostno poslovanje ne ohranja le naravnega in kulturnega okolja, temveč prinaša tudi gospodarske ter družbene učinke. 
Z uglednimi predavatelji in gosti iz Slovenje ter tujine; direktorjem podjetja Oxford Intelligence in strokovnjakom za po-
dročje tujih neposrednih investicij Paulom Wrightom, članico Mednarodnega foruma za spremljanje podnebnih spre-
memb, dr. Lučko Kajfež Bogataj , strokovnjakom za tržno komuniciranje, upravljanje tržnih znamk in segmentacijo, 
dr. Mirom Klinetom, direktorjem m.f.rk~tinga za Južno Tirolsko, dr. Christopom Englom, svetovalcem za turistične 
organizacije in podjetja v Avstriji in tujini ter profesorjem na dunajski fakulteti za področje marketinga v turizmu, dr. 
Helmutom Zollesom ter drugimi, bomo skušali odgovoriti na vprašanja o turistični politiki, o glavnih ovirah na poti 
do bolj zelenega in konkurenčnega turizma ter o trženju zelenih turističnih ponudb in destinacij. 
_ Več informacij o dogodku na www.slovenia.info/forum 
30 __ Katja Turk Escobar; katja.turk@slovenia.info 
1 
Intervju z 
Naj menedžerko in 
Tur!zem: Zakaj ste se odločili za kariero 
v turizmu? Kaj vas motivira, da ostaja-
te v tej gospodarski panogi in dosegate 
rezultate, ki so vas pripeljali tudi do na-
slova Naj menedžerka v turizmu 2010? 
A. Roš: "Moja 'kariera v turizmu' ni bila 
posledica mojih osebnih in življenjskih 
odločitev, temveč se je preprosto zgodila 
kot sosledje dogodkov in življenjskih pre-
lomnic. V četrtem letniku fakultete sva z 
mojim 'koruznim možem' Valterjem, da-
nes lastnikom Hiše Franko postala par 
in tako je moja pot v diplomaciji zašla iz 
predvidene poti. Ko sem diplomirala se je 
Valterjev oče Franko odločil, da se upoko-
ji in nama prepusti vodenje takrat gostil-
ne Franko. Sprejela sva izziv, ase nisva za-
vedala, na kako težko pot stopava. Hiša je 
bila potrebna prenove tako v materialnem, 
kot v ideološkem smislu. Začela sva s pri-
jatelji, za mesec dni zaprla lokal in prosto-
re pobarvala, točilni plut zagradila, kupila 
zavese in nekaj kosov starega pohištva. Za 
kaj več nisva imela. Na začetku sva izgubi-
la še tistih nekaj gostov, ki je staro gostil-
no Franko obiskovalo. Potrebovala sva čas, 
leta. Potem so se zgodile sobe, ki so bile 
povsem v funkciji restavracije. Zaradi ve-
like oddaljenosti od večjih mest in slabih 
cest smo gostom ponudili možnost, -.da z 
nami ostanejo. A še danes, kljub temu, da 
je v hiši na voljo že 13 sob, nočemo biti 
hotel. V našem bistvu ostajamo restavra-
cija in nad restavracijo so sobe. Po hodni-
kih zjutraj diši po pravkar pečenem kru-
hu, dopoldan na vrtovih za hišo lahko 
spremljaš 'belo četico', ki nabira zelišča 
in cvetlice, zelenjavo. V se skupaj se do-
gaja na osebni ravni, skoraj družinsko." 
Tur!zem: Številna vabila na konferen-
ce> tekmovanja in TV oddaje ter šte~ 
vilne objave v gastronomskih revi~ 
jah potrjujejo, da ste ena opaznejših 
osebnosti v sodobni evrop~ki gastro-
nomiji. Od kod črpate znanje in ide-
je za vašo kreativno kuhinjo in od-
krivanje novih okusov? 
A. Roš: "Pravzaprav sem izačela tako, 
da sem konference in predavanja 
ANA ROŠ, šefinja kuhinje in menedžerka v Hiši Franko 
·~·:··.· •. ····· .•. ·. , p 
- - - ·- ,,. 
' / 
: \---- - ------ - -
ANA ROŠ, šefinja kuhinje in 
menedžerka v Hiši Franko 
obiskovala jaz. Vedno sem verjela,da je bi-
stvo kuhanja v znanju, samodisciplini in 
večnemu učenju. Doma imam polne knji-
žne police strokovnih knjig in revij, veliko 
sprašujem in se tudi danes zavedam, da je 
moja pot do 'popolnosti' še dolga, ker po-
polnosti pravzaprav ni. Kuharji in strokov-
njaki, ki sem jih včasih občudovala na od-
rih, so danes moji znanci, prijatelji. Nekoč 
mi je Toni Gomišček, novinar Radia Koper 
in velik strokovnjak na področju enologi-
je in gastronomije, dejal, da bom velika ta-
krat, ko bom znala v svoji kuhinji na prvo 
mesto postaviti moje okolje: sir, skuto, po-
strv, jagnje, divjačino. Toni je sicer pozabil, 
da mi je te be~ede kadarkoli izrekel, a so 
zato zame postale skorajda biblijske. Moje 
okolje in letni čas ostajata vodilo moje filo-
zofije, šele potem pride vse ostalo. In hra-
na mora biti dobra. Zgodba mora biti v dru-
gem planu. V gostilno gremo vendar jest." 
Tur!zem: Kaj je po vašem mnenju najve~ 
čja konkurenčna prednost Hiše Franko? 
A. Roš: "Zavedanje, da vedno lahko na-
redimo še več, še bolje. Vsako kritiko ra-
zumemo konstruktivno, potem se trudi-
mo stvari popraviti, izboljšati. Včasih nam 
gostje puščajo listke, sporočilca, našli smo 
jih že nalepljene nad umivalniki v sobah. 
Nekoč sem rekla: "gost ni kralj, gost je pri 
nas doma". Drži kot pribito." 
Tur!zem: S soprogom ste k nizu sku~ 
pnih uspehov letos dodali tudi odprtje 
nove restavracije na ljubljanskem gradu 
~ "Gostilna na gradu", kjer ste skupaj s po-
~ slovnim partnerjem na eno izmed naj-
~ pomembnejših turističnih znamenito-
~ sti v Ljubljani vrnili lokalno slovensko 
& hrano. Kakšen je odziv gostov? Kako 
usklajujete obveznosti med Kobaridom 
in Ljubljano? 
A. Roš: "Ljubljanski grad je bil velik iz-
;'ziv, predvsem zaradi časovne stiske: raz-
deliti dan med Hišo Franko, družino in 
Ljubljano (2 uri ovinkaste ceste) je velik 
zalogaj. A šli smo s trebuhom za kruhom, 
ker v Kobaridu Hiša Franko potrebuje več 
sredstev, kot jih lahko v 6 mesecev dolgi 
sezoni lahko zasluži. Jaz mojega kuhar-
ja in natakarja na koncu sezone v imenu 
preživetja ne morem postaviti pred vra-
ta, predvsem zato, ker ga bom nekaj me-
sec kasneje pošteno potrebovala. Čer že-
liš delati dobro, kvalitetno, moraš v svoje 
osebje vlagati, ga negovati. Njihov obču­
tek pripadnosti Hiši je edina pot do uspe-
ha. A za takšen pristop potrebuješ denar. 
Gostilna na gradu bi rada bila dobra sko-
raj domača gostilna, kjer se obujajo stare 
jedi v malce modernejši preobleki, kjer se 
kupuje slovensko in kjer se ne zapravi ve-
liko. Gostila za vsak žep, gostilna, ki jo po-
trebuje vsak večji in manjši kraj." 
Tur!zem: "Naredite si lep dan, podarite 
si dan v Hiši Franko" je vaš slogan. Kako 
si vi naredite lep dan, ko si lahko vzame-
te nekaj trenutkov za sebe? 
A. Roš: "Tole je zapleteno ... včasih sva si z 
Valterjem vzela veliko časa drug za druge-
ga, sva kam šla, tudi nore izlete, kot z leta-
lom na večerjo v Barcelono, Rim, pa drug 
dan nazaj . Danes je naše življenje veliko 
bolj napeto in moj prost večer mi danes 
pomeni toliko, kot sta mi včasih dva pol-
na dneva. Zato pa ostajajo naše zimske po-
čitnice -potovanja, kjer družina postane 
prava družina, mama z vlogo mame, tata 
z vlogo očeta in predvsem gre za trenut-
ke, ko imamo neizmerno veliko časa drug 
za drugega, brez telefonov, računalnikov 
in gostov. Potujemo predvsem proti Aziji, 
kjer je človeku prijazen turizem doma. Pa 
še hrana je dobra." _ 
naj menedžer/kav turizmu 2010 __ 31 
Naj menedžerjem 
v turizmu 2010 
ANDREJ PREBIL, direktor Hotela LEV d.d. 
Tur!zem: Žakaj ste se odločili za kariero 
v turizmu? Kaj vas motivira, da ostajate 
v t~ gospodarski panogi in dosegate re-
zultate, ki so vas pripeljali tudi do naslo-
va Naj menedžer v turizmu 2010? 
A. Prebil: "Prvič sem s turistično panogo 
se srečal kot študent, saj sem prakso opra-
vljal v Grand hotelu Union in na temo na-
bavno-skladiščne funkcije v hotelu napi-
sal tudi diplomsko nalogo. Turistična pa-
noga kot taka in njene specifike so me tako 
pritegnile, da že 10 let vztrajam v njej in 
se soočam s takšnimi ter drugačnimi iz-
zivi. Gre za hitro spreminjajočo panogo z 
izjemno raznolikim delom, ki v ospredje 
vsega postavlja gosta in njegove potrebe. 
Osebni kontakti in mreženje so del vsak-
dana, zato je rek "turizem so ljudje" popol-
noma na mestu." 
Tur!zem: Menite, da je Slovenija prepo-
znavna turistična destinacija? Kje vidi-
te največ potenciala pri promociji pred-
vsem z vidika hotelirjev? 
A. Prebil: "Slovenija kot turistična de-
stinacija vsekakor še ni tako prepoznav-
na, kot bi si to želeli predvs~~ hotelirji. 
Sam menim, da je ključ do uspeha, v smi-
slu večje promocije, predvsem še inten-
zivnejše povezovanje in tesnejše sodelo-
vanje med ključnimi akterji v turistični sfe-
ri - STO-jem, Direktoratom za turizem v 
okviru Ministrstva za gospodarstvo, ho-
teli in ostalimi organizacijami s tega po-
dročja. Prav sinergijski učinki bi privedli 
do boljše prepoznavnosti, projekta pa bi se 
bilo potrebno lotiti ciljno. S strani države 
bi pričakovali večjo podporo pri odpiranju 
novih letalskih povezav do destinacij, od 
koder izvirajo gostje, ki sicer zahtevajo vi-
sok standard storitve, vendar so zanj pri-
pravljeni tudi primerno plačati." 
Tur!zem: Glede na nezavidljivo gospo-
darsko situacijo bo v prihodnje v trženj~ 
skih prijemih potrebnih še več inova~ 
tivnih pristopov z namenom spodbudi-
ti pozornost in interes pri potencialnih 
gostih. O kakšnih novih pristopih razmi-
šljate v Hotelu Lev? 
A. Prebil: "Prav prestolnica je eno tistih 
·1 
ANDREJ PREBIL, 
direktor Hotela LEV d.d. 
območij v Sloveniji, ki je najbolj občutila 
krizo, saj je stičišče poslovnih gostov, ki so 
prvi sprejemali varčevalne ukrepe. Tudi v 
hotelu Lev je že lani bilo opaziti upad no-
čitev v primerjavi s preteklim letom, kar pa 
smo izkoristili za prenovo in nadgradnjo 
standarda storitve. V času recesije smo 
odprli ekskluzivno a'la carte restavracijo, 
da bi trend obedovanja v hotelu približali 
Ljubljančanom. Poleg tega smo popolno-
ma prenovili dve nadstropji hotelskih sob 
in ju poimenovali "Superior", standardne 
pa osvežili. Gostu smo tako ponudili mo-
žnost izbire med nadstandardnimi, mo-
der no opremljenimi sobami, kjer lahko iz-
birajo trdoto ležišč¾, tip vzglavnika, brez-
plačno uporabljajo prevo~ po Ljubljani, si 
privoščijo likanje srajce itd., in standardni-
mi sobami, ki ostajajo elegantno klasične 
in kjer se lahko s ceno bolj približamo nji-
hovim omejenim budžetom." 
Tur!zem: V javnosti je pogosto zaslediti 
problematiko pomanjkanja kakovostnih 
kadrov v turizmu. Kako se v vašem pod-
jetju soočate s tem problemom? Kakšen 
poudarek dajete izobraževanju in razvo-
ju vaših zaposlenih? 
A. Prebil: "S pomanjkanjem kakovostnih 
~adrov, predvsem tistih v gostinstvu, 
se soočamo tudi v hotelu Lev. Sam reši-
tev vidim v nadgradnji šolskega sistema, 
saj je poklicem, kot so natakar, kuhar in 
receptor, treba dati večjo težo, ugled in 
prepoznavnost in v skladu s tem ciljem 
:,; 
::=.-. 
~ preoblikovati šolski sistem. Današnji ka-
~ der namreč potrebuje znanje dveh tujih je-
~ zikov, poznavanje bontona in tujih kultur, 
~ česar pa jim obstoječi sistem, na žalost, ne 
~ da. S strani države bi bil potreben večji an-
gažma v smislu podpore izmenjav dijakov 
oziroma študentov ter prispevanju sred-
stev za dodatna izobraževanja. V hotelu 
Lev se zivedamo pomena vlaganja v ka-
der, organiziramo eksterna in interna iz-
obraževanja ter team-building delavnice, 
saj moraš zaposlenega najprej ustrezno iz-
obraziti, nato pa šele lahko od njega zahte-
vaš določen nivo dela." 
Tur!zem: V vašem hotelu dajete vedno 
več poudarka na eko aktivnosti, kar na-
kazuje razvojno usmerjenost v družbe-
no odgovorno podjetje in zeleni turizem. 
Kakšen pomen dajete trajnostnemu ra-
zvoju oziroma okolju prijaznemu poslo-
vanju? Kje vidite možnosti nadaljnjega 
razvoja in izboljšanje poslovanja vašega 
podjetja? 
A. Prebil: "Pred dobrim letom smo v 
Hotelu Lev zastavili novo smer poslova-
nja, in sicer s poudarkom na eko aktivno-
stih, in si zadali nov cilj - poleg visoke-
ga standarda storitev izkazovati tudi ra-
zvojno usmerjenost v družbeno odgo-
vorno podjetje. Pot do tega cilja zahteva 
postopne spremembe v procesih in de-
lovanju ter veliko izobraževanja naših 
zaposlenih, kot tudi gostov. Us trezno 
smo optimizirali energetiko, vedno več 
uporabljamo eko promocijske materia-
le, tudi v kulinariki so vidni premiki v 
tej smeri." 
Tur!zem: Kakšni so vaši cilji v 
prihodnje? 
A. Prebil: "Cilj je predvsem utrditi polo-
žaj hotela Lev v slovenskem in mu po-
večati prepoznavnost v mednarodnem 
prostoru. Želimo se pozicionirati kot 
"trend setter", se pohvaliti še z višjim 
nivojem kakovosti storitve, predvsem 
pa z vsemi svojimi aktivnostmi pri-
spevati k razvoju slovenskega turiz-
ma in prepoznavnosti Ljubljane kot 
turistične destinacije." _ 
32 
i 
15 LET ANNI YEARS 
TURIST CA 
FAKULTETA ZA TURISTIČNE ŠTUDIJE PORTOROŽ 
....... 
u Q.) ....... u 
~ ~ ....... .µ .µ ....... 
CI) 
CL{ o ....... 1 ~ 
LI")~ ~ 
M CI) ~ 
Od Visoke šole za hotelirstvo in 
turizem do Turistke 
Slovensko turistično gospodarstvo se leta 
1994 odloči ustanoviti prvo turistično vi-
sokošolsko institucijo v Sloveniji. Visoka 
šola za hotelirstvo in turizem, ki se ka-
sneje preimenuje v TURISTICO, se usta-
novi v Portorožu, kot del evropskega pro-
jekta TEMPUS. Postane prva samostojna 
visokošolska usta.nova in prva turistič­
na fakulteta v zgodovini Slovenije. Leta 
1995 vpiše prvo generacijo študentov. 
Mednarodno primerljivost ji zagotavlja 
evropski projekt, v katerem je tesno po-
vezana s tujimi turističnimi fakultet~mi. 
Leta 2000 TURISTICA izvede prvo eval-
vacijo in v sodelovanju s turističnim go-
spodarstvom posodobi program in raz-
vije več smeri. 
Redni študij izvaja v Portorožu, študijske 
Leta 1995, natančneje 6. apri-
la 1995 , je Vlada Republike 
Slovenije ustanovila Center za 
promocijo turizma Slovenije -
CPTS (dejansko je z delom začel 
maja 1996). Leto 1995 je bilo 
tudi leto, ko se je na Bled¾! od.vil 
prvi turistični forum. Ob tej pri-
ložnosti je bil za znak slovenske-
ga turizma izbran šopek pisanih 
rožic z napisom, to je sfoganom 
The green piece of Europe. 
Letošnji 13. Slovenski turistični forum je priložnost tudi za 
obeležitev dveh jubilejev: 15-letnice ustanovitve Turistke 
in prav tako 15-letnice ustanovitve Slovenske turistične 
organizacije. 
enote pa odpira še drugje po Sloveniji. 
TURISTICA postane leta 2003 ustanov-
na članica Univerze na Primorskem. Za iz-
gradnjo novih prostorov pridobi prestižno 
lokacijo ob morju, kjer v nekaj letih zra-
ste moderna stavba, v celoti prilagojena 
potrebam študentov, učiteljev in razisko-
valcev. V letu 2006 ponovno prenovi štu-
dijski program v skladu z bolonjsko refor-
mo. Poleg treh dodiplomskih izvaja tudi 
prvi multudisciplinarni magistrski pro-
gram turizma. Ministrstvo za gospodar-
stvo ji zaupa tudi izdelavo turistične stra-
tegije (RNUST 2007-2011). V letu 2008 
Državni zbor TURISTI CI podeli status fa-
kultete. Njena.}mjižnica pridobi status de-
pozitorne knjižnice UNWTO. Na fakulte-
ti zaživijo založba, center za vseživljenjsko 
izobraževanje, raziskovalni inštitut, skupi-
na Animacija Turistica ter Klub partner-
jev Turistice. Leta 2009 podeli UNWTO 
nagrado za inovativnost Banki turistič­
nih priložnosti Slovenije (BTPS), projek-
tu, ki so ga skupaj razvili STO, TURISTICA 
in Ministrstvo za gospodarstvo. V letu 
2010 TURISTICA izvaja nov magistrski 
program Dediščinski turizem, izdaja med-
narodno znanstveno revijo o inovacijah in 
turizmu, univerza pa ji potrdi tudi doktor-
ski program Inovativni turizem. 
Od CPTS do STP 
Leta 1995 je bil z uredbo o ustanoviti jav-
nega gospodarskega zavoda ustanovljen 
Center za promocijo turizma Slovenije 
(CPTS) oziroma Slovenia Tourism pro-
motion Center. Ustanoviteljici sta bili 
Republika Slovenije oziroma Vlada in 
Gospodarska zbornica Slovenije, vodil pa 
jo je Franci Križan. Center za promocijo 
turizma Slovenije je z uredbo o spremembi 
in dopolnitvi uredbe o ustanovitvi javne-
ga gospodarskega zavoda CPTS leta 1997 
menjal tudi svoje angleško poimenova-
nje v Slovenian Tourist Board, ustanovi-
telj pa je ostala samo Republika Slovenije. 
Konec leta 1999 se je CTPS z uredbo opre-
oblikovanju javnega gospodarskega zavo-
da CPTS preoblikoval v javni gospodarski 
zavod in dobil naziv Slovenska nacional-
na turistična organizacija - Slovenian to-
urist board. Tej uredbi je sledila nato še 
sprememba uredbe z nekaj popravki, iz 
imena pa je bila v celoti črtana beseda na-
cionalna in od tedaj deluje kot Slovenska 
turistična organizacija (STO) . _ 
Tematika za nagrado Jakob leta 2011 je Inovativna vključenost 
lokalne in regionalne gastronomije v turistično ponudbo. 
Ali je poimenovanje prestižne nagrade za odličnost v turizmu v regi-
ji Alpe-Jadran presenečenje, morda celo dvom ali vprašanje, zakaj? 
Menim, da so taki pomisleki odveč! Jakob je prispodoba 'prvega' turi-
sta, turista popotnika, torej takega, ki ga želi današnja Evropa v svo-
jih prizadevanjih za sonaravni in trajnostni razvoj te pomembne go-
spodarske panoge in družbenega gibanja, ki se je sicer začelo v drugi 
polovici 18. stoletja, a ima veliko starejšo predzgodovino. Prav s to 
razsežnostjo kulturne dediščine turizma, ki jo specifično simbolizira 
Jakob, želimo zaznamovati tudi najbolj odmevne, inovativne, ustvar-
jalne in še kakšne težnj__~ .v turizmu regije Alpe-Jadran. 
Prav v teh dneh je Gospodarsko razstavi-
šče v Ljubljani že pozvalo turistične ak-
terje na območju regije Alpe-Jadran, da 
se prijavijo na razpis za nagrado Jakob. 
Torej nagrado za kakovost in odličnost 
v turizmu. Mednarodna strokovna ko-
misija bo vsako leto, v skladu z zapisa-
nimi merili, poiskala tistega najboljšega, 
ki bo prispeval pomemben del v mozaik 
turističnih dosežkov regije Alpe-Jadran. 
V sako leto, seveda, na določenem po-
dročju turističnega prizadevanja in de-
lovanja. Zato se bodo prijavljenci lahko 
vsako leto potegovali za nagrado Jakob, 
ki bo nagrada za različne vsebine in pro-
grame. Vsako leto torej druga tematika 
in predvsem tista, ki se že uspešno izva-
ja na določenem področju. Tematika za 
nagrado Jakob leta 2011 je Inovativna ·i 
vključenost lokalne in regionalne ga-
stronomije v turistično ponudbo. 
Prispele prijave za nagrado bo ocenila 
mednarodna strokovna komisija, ki jo 
sestavljajo: prof. dr. Janez Bogataj kot 
predsednik, Jožko Sirk, gostilničar in do-
bitnik Michelinove zvezdice iz sosednje 
Italije, Lojze Wieser, založnik in kulina-
rik iz Avstrije, ter predstavnik Hrvaške, 
Denis Ivoševič. Ko~isija 'bo ocenila pro-
jekte različnih prijaviteljev, ki inovativno 
vključujejo lokalno in/ali regionalno ga-
stronomijo v turistično ponudbo krajev 
in območij v regiji Alpe-Jadran. Prijavijo 
se lahko organizatorji turističnih prire-
ditev, nosilci posebnih, na gastronomi-
ji temelječih turističnih programov, od 
gostiln, restavracij, hotelov, turističnih 
kmetij do podjetij in agencij in, seveda, 
izobraževalnih ustanov. 
Mednarodna strokovna komisija bo 
ocenjevala: 
~ celovitost zasnove ter inovativnost 
(originalnost) vsebin oziroma projekte, 
ki vključujejo lokalno in/ali regionalno 
gastronomijo v turistični ponudbi; 
_ povezanost vsebin oziroma projektov 
. dr. Janez Bogataj; janez.bogataj@guest .arnes.si 33 
s prizadevanji za sonaravni in trajnostni 
razvoj turizma; 
_ odzivnost in uspešnost (vsebinska, 
ekonomska, izobraževalna idr.) vsebin 
oziroma projektov. 
Jakob se je torej odpravil na svoje novo 
poslanstvo v regiji Alpe-Jadran! Zato 
ne zamudite roka prijave, ki je 7. janu-
arja 2011. 
Nagrajenec oziroma prejemnik nagrade 
Jakob bo vsako leto le eden in bo poleg 
nagrade prejel še: 
_ možnost predstavitve projekta vre-
viji Oddih, prilogi Dnevnika (1 stran); 
_ neopremljen sejemski prostor v ve-
likosti 20 m 2 za predstavitev nagraje-
nega projekta; 
_ opis projekta na spletni strani 
Gospodarskega razstavišča za dobo 
enega leta (povprečni obisk 30.000 
klikov/mesec) in v reviji Slovenske 
turistične organizacije Tur!zem._ 
_ Več informacij in prijavnico najdete na: 
www.alpeadria-tip.si 
Alpe-Adria: 
Tur izem in prosti čas 
( Jr/,frr/1111/1 ,i.' }i1 \/Uu: \/j11 ·-. \,/11/f . 
.. 
34 Rok Klančnik; rok.klancnik@slovenia.info 
} 
Kajpa - rožnati turizem? 
Turizem je resnično tako raznolika gospodarska panoga, da posega prav na vsa področja človekovega 
življenja in kulturnih ter vedenjskih vzorcev. 
Prav zlahka se v razpravi o turizmu poi-
gravamo tudi z barvami: zelena velja oko-
lju prijaznemu oziroma trajnostnemu ra-
. zvoju turizma, rdeča kriznemu vodenju, 
modri turizem je praviloma navtični ozi-
roma morski ... mavrični oziroma "rožna-
ti" turizem pa si šele utira svoje mesto v 
turističnem marketingu, saj gre za doslej 
najraje prezrt "gay turizem" (gay ali gej ... 
kakor vam ljubo). 
Kaj sploh je "rožnati" (pink) turizem in 
koliko ga je v svetu? Kako ga inkorporira-
ti v splošne prakse turističnega vodenja in 
trženja? Kakšni so načini, ki bodo prijazni 
in spoštljivi do vseh deležnikov, do ponu-
dnikov in gostov, sploh pa do prebivalcev 
v destinaciji? Na ta vprašanja bo skušala 
odgovoriti doslej največja raziskava o po-
tovalnih navadah širše družbene skupno-
sti LGBT (lesbian, gay, bisexual, transgen-
der) v svetu, ki jo bodo s prav posebno 
pozornostjo predstavili na letošnjem lon-
donskem WTM (World Travel Market). 
Ta članek je bil pripravljen pred Svetovno 
turistično borzo, zato na tem mestu samo 
nekaj poudarkov. 
Podjetje Out now, ki stoji za raziskavo, 
je marketinška agencija, ki se že od leta 
1992 ukvarja z go"'spodarskim svetova-
njem v odnosu na tržne procese v odnosu 
do homoseksualne (vključno z lezbijski-
mi, biseksualnimi in transseksualnimi) 
skupnosti. Raziskava "2010 Out :t-{ow 
globalna LGBT tržna raziskava" obrav-
nava stanje na določenih evropskih in 
južno ameriških trgih. Ostale celine so 
očitno še na vrsti, toda upravičeno lah-
ko dvomimo, da bodo med obravnava-
nimi regijami kmalu tudi Azija in Bližnji 
Vzhod. Med obravnavanimi vprašanji 
bodo najljubše destinacije, prihodki in 
višina turistične porabe, pogostnost 
potovanja, homoseksualna poročna 
potovanja ... Podatke bo komentiral 
predstavnik največjega organizatorja 
potovanj v svetu, TUI (Paul Clark), ki 
je letos v okviru Thomsona lansiral 
prvi gay turistični progrard pod na-
zivom Freedom Collection ("svobo-
dna zbirka" bi bila le ena od možnih 
prevodov. Da, seveda je zadeva tudi 
že na Facebooku.). 
Avtor tega članka se že nekaj let sprašu-
jem, ne, kdaj se bo našla skupina strokov-
njakov, ki bo postavila geje in lezbijke v 
središče marketinškega raziskovanja v 
turizm,u, temveč, kdaj bo razprava o tem 
prodrla na Olimp svetovnega turističnega 
marketinga, ki bi mu podelil kredibilnost, 
resnost. WTM je že nekaj let deklarirano 
"gay friendly", ampak trenutek očitno še 
nikoli ni bil tako primeren - ne zgolj za 
debato o gay turizmu, temveč zato, da se 
že končno na glas pove, da ne gre za nič 
grdega, umazanega, temveč je to obsto-
ječi kos turistične pogače in tudi trženj-
ska priložnost. Kljub temu, da mednaro-
dni gospodarski krizi pojema sapa in so 
obeti ponovno previdno optimistični, je 
namreč vsaka dobra ideja primerna za de-
bato, stereotipi pa zato, da se jih razbije. 
Pa recimo bobu bob. Splošno znano je, da 
je približno vsak deseti med nami homo-
seksualec (gej, lezbijka, kot vam ljubše). 
Le-ti na splošno gledano nimajo družin 
(pravkar v mnogih državah poteka raz-
prava o istospolnih družinah in posvoji-
tvah, in sicer tudi v Sloveniji) in živijo bo-
disi sami ali v istospolni skupnosti (kar pa 
je tudi samo še delno res, preverite: www. 
rainbowfamilyholidays .com). Praviloma 
gre za ljudi, ki so nadpovprečno izobraže-
ni, pogosto dobro situirani, ljubitelji poto-
vanj, nakupovanja in umetnosti, skratka, 
če nam je dovoljeno malo marketinškega 
'razčlovečenja', v tej skupini gre za odličen 
tržni seg~enC in tudi zelo številčen, saj 
- če ima Evropska unija okrog 500 mili-
jonov prebivalcev, je med njimi kar okrog 
50 milijonov gejev in lezbijk. 
Gay turizem se razvija po svoje in to izje-
mno uspešno. Gostoljubje najde v mno-
gih destinacijah, v katerih 'imajo mir'. 
Takšne so na primer katalonski Sitges, 
Balearski otoki, pa Gran Canaria, grška 
Mykonos in - oh, seveda - Lesbos, bliž-
je nam Dubrovnik, kakšni karibski otoki, 
velike evropske prestolnice (ste že slišali 
za madridsko Chueco?), zelo priljubljena 
pa so tudi ladijska križarjenja. Omenjeno 
raziskavo, na primer, sponzorira berlin-
/ ski zavod za turizem. V deželah, v kate-
rih ima vera (sploh ni važno katera, saj ve-
čina monoteističnih religij homoseksual-
nost zavrača) primat, pa "mavričnih" za-
stav še dolgo ne bo videti. V takih krajih 
vsak dan nastajajo traparije na račun ge-
jev in lezbijk, ki bi bili lahko celo hudo za-
bavni, če ne bi bili že kar nevarni. 
Slabo zastavljen ali zgrešen turistični 
marketing je pogosto sam kriv za to, da 
določene destinacije odklanjajo gay turi-
zem, zlasti ko se z oglaševanjem ukvarja-
jo heteroseksualni kreativci. V oglaševa-
nju je ena od najbolj eklatantnih napak ta, 
da na oglasih polnih slik eksotičnih krajev 
in lepih hotelov obvezno nalepijo še fo-
tografijo dveh na pol golih neobritih mo-
ških, nemara celo v uniformah (ki rade 
spominjajo na fante iz ansambla Village 
People). Pripadniki gay skupnosti pravi-
loma ne želijo bi ti izpostavljeni, ni ti v po-
zitivnih vzorcih. Hotelu ni treba izobesi-
ti mavrične zastave, da bi poudaril svojo 
prijaznost do gejev. Istospolno usmerje-
ni naj bodo obravnavani kot vsi gostje -
nič drugače kot na najboljši možen način, 
v medsebojnem (turističnem) spoštova-
nju gostitelja in gosta (v hotelu, restavra-
ciji) ali potnika (v letalu oziroma na lad-
ji). Gay turizem je torej še eden od poja-
vov v mednarodnem turističnem dogaja-
nju. Turizem dela še bolj barvitega, ma-
vričnega, vsekakor prijaznega in vesele-
ga, pa če imamo v Sloveniji razvito po-
nudbo za istospolno usmerjene ali ne. 
Ali potrebujemo razpravo o do gejev pri-
jaznem turizmu v Sloveniji ali ne, bo po-
kazal čas, za začetek pa bo zanimivo že 
vzeti v roke analizo, ki je bila predstavlje-
na v novembru v Londonu, svetovni tu-
ristični Meki. _ 
!_.~· :.,~-·: ~-c,,., . -· - .. -• , ... ?. • .,,1<, YJ r>I' . • - .. 
Na Japonskem trenutno poteka promocija ture "Biserna 
pot", ki vključuje kombinacijo treh držav, poleg Slovenije še 
Hrvaško in Madžarsko. Tura vključuje tudi obisk Pirana in 
vzhodne Slovenije. 
Japonski outbound trg se je v zadnjih treh 
mesecih Qulij, avgust, september) izkazal 
bolje kot prejšnja leta. Julij in avgust sta 
bila izrazito pozitivna, nekoliko slabši je bil 
september, predvsem zaradi bolj neugo-
dne razporeditve praznikov v primerjavi z 
lani. Nekatere glavne značilnosti, ki so raz-
vidne iz podatkov za poletno sezono, so: 
_ Predvsem so se izboljšale številke 
družinskih potovanj, v poletni sezoni so 
se za najbolj uspešne izkai'all prav pro-
dukti, ki ciljajo na družine in vključuje­
jo družinske aktivnosti. 
_ Po nekaj letih nazadovanja je zaradi 
nizkega evra v primerjavi z japonskim 
jenom opazno izboljšanje za evropsko 
regijo, saj so potovanja v Evropo posta-
la cenovno bolj ugodna. Porast julija je 
bil 25,5, avgusta 14,2 %, september pa je 
bil za 4, 9 % slabši. Prav tako so se dobro 
odrezale ZDA in Kanada, kjer se je lani 
najbolj poznal vpliv nove gripe. 
_ Med azijskimi destinacijami še vedno 
vodita Koreja in Kitajska. Zaradi poli-
tičnih nemirov se je najslabše odrezala 
Tajska, saj je japonski trg izredno obču­
tljiv na varnostne razmere na destinaciji. 
Poleg družinskih potovanj se je stanje iz-
boljšalo tudi za druge segmente turistov, 
predvsem seniorje, incentive, pa tudi po~• 
tavanja mladoporočencev .. 
Do konca leta 2011 je bil oktober nekoliko 
slabši od lanskega leta, rezervacije in obe-
ti za november in december pa so dobri 
predvsem za ZDA in Kanado ter s ponov-
nim odprtjem mednarodnega terminala 
na letališču Haneda v Tokiu in bolj pogo-
stimi povezavami tudi Tajvan. Slabši obe-
ti so zaradi političnih sporov za Kitajsko. 
Obeti za Evropo so: november 114,5, de-
cember: 99, 7. Še naprej se obeta rast poto-
vanj mladoporočencev in incentive. 
Objavljen je bil seznam znamenitosti, 
-., ---- :-- -
,. . .. , ·.: .. : ~ ,. 
Na vrhu evropskih znamenitosti, s 
katerimi so japonski gostje najbolj 
zadovoljni, je palača Alhambra. 
s katerimi so japonski gostje najbolj za-
dovoljni. Na samem vrhu lestvice se je 
znašel avstralski Ulururu, sledi plaža 
Lanika na Havajih ter Walt Disney World 
v ZDA, na četrtem mestu pa je najbolje 
uvrščena evropska znamenitost, pala-
ča Alhambra. Na seznamu je največ ita-
lijanskih znamenitosti (Vatikanski mu-
~eji, milanska katedrala, Modra špilja na 
Capriju, Pompeji, stolp v Pisi, Markov trg v 
Benetkah), Francija (Mont Saint Michele, 
muzeja Louvre in Orangerie). Od osta-
lih evropskih uvrščenih znamenitosti je 
lemen Zavodnik; klemen.zavodnik@slovenia.info 35 
še Sagrada Familia v Barceloni in grad 
Neuschwainstein v Nemčiji. Tako se od 
30 uvrščenih znamenitosti kar 13 naha-
ja v Evropi. 
Po velikem porastu števila japonskih go-
stov v Sloveniji so letos številke malo niž-
je, podatki glede števila obiskovalcev so 
123 % za junij, 102 % za julij, 80 % za av-
gust in 91 % za september. Standardni 
itinerar skupinskih potovanj po Sloveniji 
vključuje obisk Bleda, Ljubljane in 
Postojnske jame, Slovenija pa je ponu-
jena v aranžmajih s Hrvaško. Trenutno 
poteka promocija ture "Biserna pot", ki 
vključuje kombinacijo treh držav, po-
leg Slovenije še Hrvaško in Madžarsko. 
Tura vključuje tudi obisk Pirana in 
vzhodne Slovenije, kar pomeni razširi-
tev standardnega itinerarja in ponud-
bo Slovenije tudi v drugačnem pake-
tu. Več gostov in nočitev je pričakova­
nih tudi za Kranjsko Goro in Bohinj, 
eden glavnih japonskih tur operaterjev 
pa se je odločil v svoj program vključi-
ti del trase Bohinjske železnice. Vedno 
več možnosti in promocije se odvijajo 
tudi v smeri povezave z Avstrijo, saj 
regije na meji s Slovenijo na japon-
skem trgu niso še preveč zastopane, 
obenem pa kombinacija z Avstrijo 
omogoča ture z direktnim letom, di-
rektni leti pa na japonskem trgu po-
menijo dobro izhodišče za promoci-
jo in prodajo. _ 
36 __ Miha Kovačič ; miha.kovacic@,slovenia-convention.com 
1 
I 
~ 
Novice Zavoda-
Kongresnoturistični 
urad 
Destinacijski menedžment za 
kongresno dejavnost 
Kongresni urad je začel s pripravo in or-
ganizacijo javnih srečanj na temo kon-
gresne dejavnosti na nivoju destinacij. 
Namen srečanj je dvigniti prepoznav-
nost kongresne dejavnosti in spodbudi-
ti povezovanje na nivoju destinacije, vse 
z namenom, da bi te postale uspešnejše 
pri pridobivanju domačih in mednaro-
dnih dogodkov. Srečanja bodo organizi-
rana v soorganizaciji lokalnih turističnih 
organizacij in ob tesnem sodelovanju čla­
nov Kongresnega urada in drugih ponu-
dnikov kongresne dejavnosti. Veseli nas, 
da je Portorož 11. in 12. novembra gostil 
Akademijo Conventa in Strokovni svet 
Kongresnega urada Slovenije. Tudi sicer 
je Portorož naredil odločen korak k pove-
zovanju na nivoju destinacije za podro-
čje kongresnega turizma. V program dela 
Turističnega združenja Piran/Portorož 
so vključili ustanovi1ev lokalnega kongre-
snega urada in strateškega povezovanja 
na nivoju destinacije za uspešen nadalj-
nji razvoj kongresnega produkta in kraja 
Portorož kot kongresne destinacije. 
Strokovni svet Zavoda-
Kongresnoturistični urad 
Kongresni urad Slovenije je v jesenskem 
času tradicionalno organiziral Strokovni 
svet Zavoda-Kongresnoturistični urad. 
V Sloveniji smo v primerjavi s tujino v 
zaostanku na nivoju destinacijskega 
povezovanja in oblikovanja kongresnih 
produktov na nivoju destinacije. To so 
potrdile aktivnosti urada na področju 
povezovanja akterjev na nivoju desti-
nacij širom po Sloveniji, kakor tudi 
pred kratkim izveden destinacijski 
modul Akademije Convend. V~seli 
nas, da je Portorož prepoznal pred-
nosti povezmranja in se odločil za 
gostiteljstvo Strokovnega sveta, ka-
terega tema je bila Destinacija - srce 
kongresnega produkta. Na Strokovni 
svet sta bila povabljena tudi ugledna stro-
kovnjaka Linda Pereira s Portugalske in 
Paul Kennedy iz Velike Britanije, ki sta 
na isti dan izvajala tudi vodstveni modul 
Akademije Conventa. Izkoristili smo nju-
no navzočnost v Portorožu in se z njima 
povezali interaktivno. Eden od pomemb-
nejših ciljev letošnjega strokovnega Sveta 
je bila tudi izvolitev novega predsednika; 
Matjaža Žnidaršiča je zamenjal Zmago 
Skobir. Po uradnem delu je destinacija 
Portorož organizirala prednovoletno zaba-
vo za člane Kongresnega urada Slovenije. 
Conventa znova presega cilje 
Dobre tri mesece pred največjo borzo 
kongresnega turizma v regiji jugovzho-
dne Evrope Conventa presega zastavljene 
cilje. Januarska B2B borza privablja tako 
razstavljavce kot tudi vabljene goste v ve-
čjih številkah kot kdajkoli prej. Trenutno 
je prijavljenih več kot 70 od 100 pričako­
vanih razstavljavcev, med njimi je kar sed-
mina kongresnih ponudnikov, ki do sedaj 
niso sodelovali na Conventi. To dokazu-
je, da borza utrjuje svoj položaj kot naj-
bolj pomembna kongresna borza v regiji. 
Tako lahko na Conventi pričakujemo na-
cionalne in lokalne turistične in kongresne 
urade (iz Slovenije, Ljubljane, Maribora, 
Hrvaške, Zagreba, Dubrovnika, Opatije, 
Beograda), največje konferenčne in 
razstavne centre, kongresne hotele (med-
narodnih hotelske verige, kot Radisson, 
Kempinski, Best Western Hotels, in na-
cionalne hotelske verige, kot Bernardin 
Group Resorts & Hotels, Valamar Hotels 
& Resorts, Istraturist Umag in številne 
neodvisne hotele), kot tudi PCO in DMC 
agencije, catering agencije itd. 
Najbolj pogosto se razstavljavci odlo-
čijo za sodelovanje na Conventi, ker je 
"učinkovita poslovna borza, ki omogoča 
sklepanje novih poslov", kot pravi Miha 
Rott, direktor agencije Unique Slovenia. 
Vesna Lešnik iz Hotela Mons dodaja, da je 
Conventa "odlična priložnost za izmenja-
vo informacij, napoved dogajanja na trgu, 
pregled dela konkurence in seveda prido-
bivanje novih poslov". Vodilni iz Radisson 
Blu Grand Hotela iz Sofije so se odločili 
za sodelovanje, ker Conventa "predstavlja 
idealno priložnost, da kongresni ponudni-
ki spoznajo in zgradijo odnos s svojo ciljno 
skupino". Njihova ciljna skupina so orga-
nizatorji srečanj iz Evrope, ki se zanimajo 
za organizacijo kongresov, konferenc, mo-
tivacijskih potovanj in drugih srečanj vre-
giji jugovzhodne Evrope. Interes za to pre-
bujajočo se regijo na mednarodnem kon-
gresnem trgu se vsako leto povečuje, tako 
da lahko organizatorji Convente skrb-
no izbirajo med organizatorji srečanj, ki 
jim bodo podelili status vabljenega gosta. 
Številni mednarodni partnerji s področja 
kongresne dejavnosti sodelujejo pri pove-
čevanju prepoznavnosti borze Convente 
in regije jugovzhodne Evrope, da se bo lah-
ko čim bolj uspešno zavihtela na medna-
rodni kongresni trg. 
Jesenski del izobraževalnih 
seminarjev Akademije Conventa 
"Nova znanja, nova poznanstva in nove 
ideje" so najpogostejši odzivi udeležen-
cev serr'l.irtarjev Akademije Conventa. 
Dokaz, da si zaposleni na področju indu-
strije srečanj oziroma kongresnega turiz-
ma želijo čim več takih srečanj in izku-
šenj. Izobraževalni seminarji Akademije 
Conventa so največja in najboljša izobra-
ževalna ponudba na področju industrije 
srečanj oziroma kongresnega turizma v 
Sloveniji. Seminarji so strukturirani z na-
menom, da bi udeleženci z osvojenim zna-
njem pripomogli k čim večjemu napredku 
svojih podjetij ali destinacij. Temeljijo na 
dolgoletnih izkušnjah in znanjih strokov-
njakov, ki so jih pripravljeni deliti z obliko-
valci kongresne industrije v prihodnosti. V 
maju je bil uspešno izveden Osnovni mo-
dul Akademije Conventa pod vodstvom 
izkušenega strokovnjaka Sreča Peterliča. 
Oktobra je bil na vrsti Destinacijski modul 
pod vodstvom Mihe Kovačiča, direktorja 
Zavoda- Kongresnoturistični urad, kjer so 
predavatelji predstavili mehanizme za ra-
zvoj destinacij . 
Marketinški modul se je pod vodstvom 
Gorazda Čada, direktorja kongresne in 
marketinške agencije Go.mice, odvijal 
11. in 12. novembra. V Marketinškem 
modulu Akademije Conventa so se ude-
leženci seznanili z najnovejšimi koncep-
ti marketinga pri organizaciji srečanj ali 
dogodkov. Svoje izkušnje so delili Gorazd 
Čad, direktor Go.mice, skupaj z izkušenimi 
predavatelji slovenske industrije srečanj. 
Istočasno je bil tudi Vodstveni modul pod 
vodstvom Paula Kennedyja iz Kennedy 
Consultinga. Kennedy je predstavil na-
čine za strateški poslovni razvoj in mar-
keting na globalni ravni kongresnega tu-
rizma, in sicer skupaj z gostujočo preda-
vateljico Lindo Pereira. Modul strateške-
ga komuniciranja bo odličen izziv udele-
žencem Akademije Conventa, saj bo snel 
tančico z nekaterih zakulisij mednarodne-
ga turističnega trga s poudarkom na kon-
gresnem turizmu. Vodstveni modul je na-·• 
menjen vodjem uprav hotelskih podjetij, 
vodstvenim kadrom PCO in DMC agencij 
ter agencij za dogodke, vodjem v institu-
cijah, ki organizirajo kongrese in dogodke, 
vodjem večjih mednarodnih kongresnih 
projektov ter vsem, ki v podjetjih in insti-
tucijah soodločajo o strategiji dogodkov 
in kongresov. Komunikacijski modul pod 
vodstvom Roka Klančnika, predstavnika 
Slovenske turistične organizacije v Bruslju, 
je bil 25. in 26. novembra, kjer so navzo-
či spoznavali orodja za čim uspešnejšo ko-
munikacijo. Glede na zadovoljstvo udele-
žencev modulov Akademije Conventa in 
njihovih željah po dodatnih usposabljanjih 
so v pripravi že novi izobraževalni progra-
mi za prihajajote leto. Več informacij na: 
www.academyconventa.com 
Workshop v Bruslju 
15. septembra se je v Bruslju v organizaciji 
Kongresnega urada Slovenije in Slovenske 
turistične organizacije odvijal workshop za 
petdeset pomembnih belgijskih klientov. 
Pri njihovem izboru je sodelovala marke-
tinška agencija Allied Consultants, wor-
kshop pa se je odvijal v centru Bruslja, v 
Bruxelles Info Place na Place Royale. Za 
slovensko pogostitev je poskrbela Hiša 
kulinarike Jezeršek, večer pa so popestri-
li s prijetno glasbo. Za vse udeležence je 
bilo poskrbljeno s promocijskimi materi-
ali. Dogodek je bil organiziran v sodelova-
nju z Rokom Klančnikom iz predstavni-
štva STO v Bruslju, veliko čast pa so nam 
s svojim uglednim obiskom izkazali tudi 
poslanca evropskega parlamenta, Tanja 
Fajon in Zoran Taler, ter Rok Zagorski, 
prvi svetnik veleposlaništva RS. 
PUSHUP3.0. 
Na Kongresnem uradu smo se prijavili 
na razpis Ministrstva za gospodarstvo za 
dodatno promocijo tematskih turističnih 
pr~izvodov za leto 2010 in 2011, kar nam 
omogoča pridobite~ nepovratnih sredstev 
za promocijo kongresnega turizma do viši-
ne 150.000 evrov. To je nadaljevanje uspe-
šno izvedene lanske dodatne promocije, ki 
smo jo poimenovali "Push up Slovenija". 
kongresni turizem __ 3 7 
Inovativna promocijska kampanja z de-
lovnim imenom "Push up Slovenija 3.0" 
predvideva kombinacijo različnih trženj-
skih orodij za doseganje vseh segmen-
tov kupcev. Kampanja je ciljno usmerje-
na predvsem na kupce kongresnih storitev 
iz naših primarnih tujih trgov (Nemčija, 
Velika Britanija, Belgija, Francija in Italija) 
ter na domači trg organizatorjev medna-
rodnih dogodkov. S ciljno skupino bomo 
komunicirali z več trženjskimi orodji, in 
sicer v večkratnih ponovitvah v letu 2010 
in 2011. Promocijska kampanja "Push up 
Slovenia 3.0" je namreč do sedaj naša naj-
obsežnejša kampanja, s katero želimo do-
seči realno povečanje prepoznavnosti in 
konkurenčnosti slovenskega kongresne-
ga in incentive produkta ter s tem vašo ve-
čjo poslcwno uspešnost. Trženjska orod-
ja, predvidena v kampanji, tako združuje-
jo prednosti osebne prodaje, neposredne-
ga trženja, pospeševanja prodaje, odnosov 
z javnostmi in oglaševanja. Tako trženjska 
orodja zagotavljajo širok doseg kampanje 
preko tiskanih in digitalnih medijev ter ne-
posreden in oseben stik s ciljnimi skupina-
mi. Trženjsko-komunikacijska orodja so 
vpeta v razvoj in utrditev tržne znamke 
Slovenia Green Meetings, ki sledi trendu 
trajnostne naravnanosti in realnemu nara-
ščanju povpraševanja po trajnostnih pro-
duktih in storitvah. Marketinška kampa-
nja temelji na zgodbi o slovenski čebeli, ki 
na inovativen način komunicira o razvoju 
zelenega kongresnega turizma v Sloveniji. 
Sporočilnost čebel je izjemno zanimiva in 
ponuja v izvedbenem smislu številne po-
zitivne zgodbe. Te temeljijo na ideji, da 
čebele predstavljajo indikator uspešnega 
varovanja okolja, ki je temelj za razvoj tu-
rizma. Člani Kongresnega urada lahko v 
okviru navedenih aktivnosti partnersko 
sodelujete. _ 
_ Več informacij dobite na sedežu 
Kongresnega urada 
NOVI ČLANI KONGRESNEGA URADA, KI SO V FAZI 
SPREJEMANJA 
_ Hotel Triglav, Bled; Standard G: Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi 
http:/ /www.hoteltriglavbled.net/ 
_ Event agencija Profit, Ljubljana; Standard D: Agencija za organizacijo 
dogodkov 
_ Turizem Bohinj, Bohinj; Standard A: Lokalni, Regionalni in nacionalni 
Kongresni urad www.bohinj.si 
_ SS KONGRES, Srečo Peterlič s.p: Standard H; ponudnik drugih kongre-
snih storitev www.sSkongres.si 
_ Antique Palace hotel; Standard G: Hotel s konferenčnimi zmogljivost-
mi katie@antiqjhotel.si 
38 __ novice 
] 
Slovenija na WTM 
Letos se je slovenska turistična ponudba pod okriljem STO lon-
donske borze WTM udeležila že 31. zapored, saj gre za enega naj-
pomembnejših dogodkov na področju ne samo evropskega, tem-
več tudi globalnega turizma. Rdeča nit predstavitve na slovenski 
stojnici je bilo edinstveno kulturno bogastvo in bogata kulturna 
dediščina naše dežele ter mesto Maribor in kulturni program, ki 
bo v Mariboru in partnerskih mestih izveden v času, ko bo naše 
drugo največje mesto nosilo naziv EPK. V okviru WTM je pote-
kala tudi novinarska konferenca, na kateri so predstavnike bri-
tanskih in drugih medijev nagovorili Gorazd Renčelj, ekonomski 
svetovalec na Veleposlaništvu v Londonu, mag. Maja Pak, v.d. di-
rektorice STO, Nataša Jančar, Zavod za turizem Maribor, Mitja 
Čander, programski direktor projekta Maribor, Evropska prestol-
nica kulture 2012, in John Fahy, član kabineta župana london-
ske občine Greenwich, zadolžen za področje kulture in olimpij-
ske igre. STO je na stojnici na WTM premierno organizirala po-
slovni zajtrk. Dogodek je bil namenjen sprejemu poslovnih par-
tnerjev, in sicer tako, da ne moti poslovnih sestankov, pogostitev 
pa predstavlja dodano vrednost obiska stojnice. Poslovni zajtrki, 
v okviru katerega bodo lahko poslovni partnerji in obiskovalci 
spoznali pestrost slovenske kulinarike, bodo tudi vnaprej priso-
tni na slovenski stojnici na predstavitvah v tujini. 
Nov hotel na obrobju Posavja v Dobovi 
Podjetje Paradiso je nedavno odprlo nov hotel, ki se na-
haja na obrobju Posavja v Dobovi, tik ob železniški po-
staji, oddaljen 5 km iz Brežic. Sodoben hotel kategorije 
štirih zvezdic ima 16 prostornih klimatiziranih dvopo-
steljnih sob v z masažno kadjo ali tušem in apartmajem 
z ločenim dnevnim prostorom, savno, masažnim tušem 
in možnostjo barvne terap\je. V sklopu hotela sta tudi 
dve savni in prostor za počitek, Spa & Wellness center, 
konferenčna dvorana ter hotelska restavracija z boga-
to kulinarično ponudbo. 
Uspehi slovenskih dijakov in študentov v 
Lizboni 
Letošnje srečanje največjega evropskega združenja šol go-
stinstva in turizma, AEHT (Association of European Hotel 
and Tourism Schools), se je dogajalo od 5. do 10. oktobra 
v glavnem mestu Portugalske, Lizboni. Slovenijo sta za-
stopali Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled 
in Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor. 
Največji čar tega srečanja so vedno tekmovanja za dijake 
in študente. Slovenski študenti so pokazali vse od našte-
tega in dosegli naslednje rezultate: Blaž Pretnar (VSŠGT 
Bled) je skupaj v paru s finskim tekmovalcem Ossijem 
Pullianenom dosegel zlato kolajno v kategoriji "hospita-
lity management", to je bilo tekmovanje višjih šol, kjer so 
morali tekmovalci izdelati poslovni načrt za prenovo sta-
rega zgodovinskega hotela. Maruša Mršol (VSŠGT Bled) je 
v paru s portugalskim tekmovalcem Andrejem Gerardom 
osvojila srebro v poznavanju barmanstva oziroma meša-
nja pijač, ne samb svetovno znanih koktajlov, ampak je 
bilo potrebno predstaviti tudi lasten koktajl. Špela Repnik 
(VSŠGT Bled) v promociji turistične destinacije in Gregor 
Mihelič v strežbi v restavraciji pa sta za malo zgrešila bro-
nasto kolajno, vendar pustila dober vtis na sodnike in so-
tekmovalce v njunih kategorijah. Janja Mišič (VSŠGT MB) 
je v paru z Lucasom Nitschejem, študentom iz Avstrije, 
tekmovala v kategoriji "wine service competition" in osvo-
jila srebrno kolajno. Dagmar Pečovnik (VSŠGT MB) se je 
skupaj s kolegicama iz Finske in Nizozemske preizkusila 
v kategoriji "tourist destination presentation" - Lizbona. 
Predstavitev so odlično opravile, vendar žal niso osvojile 
zmagovalnih stopničk. 
Eurotours potovanja vstopa na slovenski trg 
Skoraj natanko eno leto po potovanja, d.o.o ., sta Helga 
prodoru na slovenski trg Freund, ki je poleg tega pri 
Eurotours International širi podjetju Eurotours odgovor-
svoj o dejavnost v Sloveniji na še za celotno področje tu-
in ustanavlja lastno podje- rizma, in Wolfgang Paravicini, 
tje Eurotours potovanja s se- ki ima dolgoletne izkušnje v 
dežem v Ljubljani. Nova po- turistični dejavnosti na podro-
družnica bo skrbela pred- čju srednje in vzhodne Evrope 
vsem za širitev v srednjo in in je bil že zdaj v podjetju od-
južno Evropo. Eurotours govoren za direktno prodajo 
International, največja inco- na srednje in vzhodnoevrop-
ming agencija in eden najve- skem trgu. Z novim podje-
čjih organizatorjev potovanj tjem s sedežem v Ljubljani želi 
v direktni prodaji v srednji Eurotours na slovenskem trgu 
Evropi, je zdaj z lastnim pod je- povečati svojo prepoznavnost 
tjem prisoten tudi v Sloveniji. in spodbuditi tako nabavo kot 
Direktorja podjetja Eurotours tudi produktno vodenje. 
Anketa o zadovoljstvu z revijo Tur!zem 
Oktobra smo med bralci revije Tur!zem izvedli anketo o za-
dovoljstvu z revijo. Vsem, ki ste sodelovali v anketi, se najlep-
še zahvaljujemo. Obveščamo vas, da so rezultati objavljeni na 
spletni strani www.slovenia.info/turizem. 
"Naj kopališče" že 20. zapored 
Pod okriljem podjetja Alpe 
Adria Media Marketing in ra-
dijske 6ddaje "Dobro jutro, 
Slovenija" so v Moravskih 
Toplicah že 20. zapored po-
delili priznanja za najbolj pri-
ljubljena slovenska kopali-
šča . V kategoriji naravnih ko-
pališč je prvo mesto osvojilo 
Grajsko kopališče Bled, dru-
go plaža Simonov zaliv in tre-
tj e naravno kopališče Grand 
hotel Toplice Bled. V kate-
goriji bazenskih kopališč so 
se zmage tudi letos veselili v 
Laguni mestni plaži Ljubljana, 
na drugem mestu je pristalo, 
tako kot v zadnjih letih, Letno 
kopališ če Celje in na tretjem, 
Letno kopališče Kranj. Tudi 
v kategoriji vodnih parkov je 
bil letošnji vrstni red identi-
čen lanskoletnemu. Na naj-
višjo stopničko so obisko-
valci in obiskovalke uvrsti-
li Vodno mesto Atlantis, me-
sto za njim Vodni park Bohinj 
in na tretje mesto Aquapark 
Žusterna. V Termalnem cen-
tru Wellness Park Laško so 
znova prejeli največ glasov v 
kategoriji srednje velikih in 
manjših termalnih kopališč. 
Za njim so se na drugo me-
sto uvrstile Terme Snovik in 
na tretje, novo ime med dobi-
tniki priznanj, Bioterme Mala 
Nedelja. V kategoriji velikih 
termalnih kopališč je bil tudi 
letos boj napet vse do zadnje-
ga prejetega glasu. Skupek 
slednjih je odločil, da zmaga 
v tej kategoriji znova pripada 
Termalni rivieri Terme Čatež . 
Sledita Naravni park Terme 
3000 Moravske Toplice in 
Aqualuna Term Olimia. 
Priznanje Kobilarni Lipica 
ugledu turistično-gostin­
ske dejavnosti doma in v 
tujini. Priznanje je prevzel 
direktor Kobilarne Lipica 
·· Tomi Rumpf. Uspešno delo 
Kobilarne Lipica v zadnjem 
letu pa se kaže tudi v števil-
Turistično gostinska zbor- kah, saj je Kobilami Lipica 
nica Slovenije je v okviru kljub gospodarski krizi le-
otvoritvene slovesnosti 57. tos uspelo bis'Neno povečati 
Gostinsko turističnega zbo- število obiskovalcev, ob kon-
ra Slovenije Kobilarni Lipica cu leta pa pričakujejo tudi 
podehla najvišje priznanje za pozitiven rezultat poslova-
dosežke na področju turiz- nja družbe Lipica Turizem, 
ma in gostinstva. Da ugle- d.o.o., ki je še v začetku leta 
dno priznanje, ki ga za izje- 2010 beležila veliko izgubo. 
mno kakovost turističnih in Kot enega od pomembnej-
gostinskih storitev, nadpov- ših dosežkov v letu 2010 pa 
prečno uspešno poslovanje v Lipici vidijo tudi to, da jim 
in doprinos k ugledu dejav- je uspelo Kobilarno Lipica 
nosti podeljujejo vsako leto, znova približati Slovencem, 
v letu 2010 ob 430. jubileju kar se je pokazalo tudi na za-
podeli Kobilarni Lipica, se je ključku sezone, tradicional-
Upravni odbor Turistično- nih Dnevih K~bilame Lipica, 
gostinske zbornice odlo- ki si jih je ob bogatem pro-
čil zaradi izjemnega pri- gramu v štirih dneh ogledalo 
spevka Kobilarne Lipica k več kot 10.000 obiskovalcev. 
novice __ 39 
Uspešna predstavitev Slovenije in Hrvaške v 
Indiji 
Septembra je v Indiji potekala skupna predstavitev Slovenije 
in Hrvaške. 14. septembra je potekala prva od dveh wor-
kshopov oziroma delavnic v organizaciji Slovenske turistič­
ne organizacije in Hrvaške .nacionalne turistične organizaci-
je, kjer so se v okviru delovnih srečanj oziroma workshopov 
srečali slovenska turistična ponudba in zainteresirano pov-
praševanje z indijskega trga. Druga delavnica je potekala čez 
dva dni, 16. septembra, v New Delhiju. V okviru obeh delav-
nic sta se slovenska in hrvaška turistična ponudba predsta-
vila nekaj manj kot 400 turističnim agentom, organizator-
jem potovanj in specializiranim novinarjem. Predstavitev 
turistične ponudbe obeh držav indijskim organizatorjem 
potovanj in novinarjem je potekala pod skupnim nazivom 
"Experience Croatia, Feel Slovenia". Na delovnih srečanjih 
se iz Slovenije in Hrvaške potencialnim partnerjem predsta-
vljata nacionalni turistični organizaciji, lokalne turistične or-
ganizacije ter turistično gospodarstvo. Slovensko delegacijo 
v okviru obeh dogodkov so predstavljali slovenski veleposla-
nik v New Delhiju, g. Janez Primože, mag. Marjan Hribar, 
generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu 
za gospodarstvo, in mag. Maja Pak, v.d. direktorice STO. 
Slovenska Istra - na obisku pri stricu Nestiju 
Tri osebe, tri-
jerazlični pristo-
pi, eno področje: 
Slovenska Istra. 
Z njihovim pr-
vencem je avstrij-
sko-štajerske-
mu triu uspel ne-
konvencionalen turistični vo-
dnik. Na 168 straneh Markus 
Messics opisuje spomine iz 
otroštva, Belona Berchtaler z 
bralci deli vtise ob prvem obi-
sku Slovenije, zgodbo pa po-
vezujejo fotografije Armina 
Russolda. Predstavitev turistič-
Predstavitve sta 
se udeležila tudi 
avtorja Belona 
Berchtaler 
in Markus 
Messics, pri-
družila pa sta 
se tudi vod-
ja predstavništva STO v 
Avstriji Jan Ciglenečki in 
direktor Turističnega zdru-
ženja Portorož Jadran 
Furlanič. Avstrijskim no-
vinarjem pa je bil vodnik 
predstavljen na novinar-
ski konferenci 17. novem-
nega vodnika po slovenski Istri bra na Dunaju. Turistični 
je potekala v sredo, 3. 11. 2010, vodnik je izšel pri Založbi 
v Piranu v restavraciji Tri vdove. Leykam v Gradcu.