26 Validation of young tennis players’ potential successfulness model using the expert system Abstract The designing and verification of potential successfulness model with expert system of young tennis players is presented in present article. Tennis players were aged from 11 to 18 years of age. All of them were selected on wider Slovene national team list and took part in regular annual measurements in period since 1992 to 2015. We calculated descriptive statistics and connection and influence of chosen variables with competitive successfulness, that was determined with assessment of six tennis experts. Variables for morphological characteristics, body composition, locomotor efficiencies, quick and explosive power of legs, hand grip strength, running endurance and training characteristics showed statistical correlation with competition successfulness. We formed the expert system tree of potential successfulness of young tennis players for above listed fields of variables. In addi- tion, we introduced results of three young tennis players in shape of an expert tree, that can be illustratively presented to tennis coaches. Key words: tennis, successfulness, expert modelling. Aleš Filipčič, Tjaša Filipčič Preverjanje modela potencialne uspešnosti mladih teniških igralcev in igralk z ekspertnim sistemom Izvleček V prispevku predstavljamo postopek obliko- vanja in preverjanja modela potencialne uspe- šnosti mladih teniških igralcev in igralk z eks- pertnim sistemom. V vzorec merjencev so bili vključeni mladi teniški igralci od 11. do 18. leta starosti, uvrščeni v širši izbor reprezentantov TZS, ki so se v obdobju od 1992 do 2015 udeležili rednih letnih meritev. Za izbrane spremenljivke morfoloških značilnosti, sestave telesa, gibalne učinkovitosti, ravnotežja, hitre in eksplozivne moči nog, moči stiska roke, tekaške vzdržljivosti in značilnosti treniranja, smo izračunali opisno statistiko ter povezanost in vpliv izbranih spre- menljivk s tekmovalno uspešnostjo, ki je bila določena z oceno šestih ekspertov. Na osnovi zbranih podatkov smo oblikovali ekspertno drevo modela potencialne uspešnosti mladih teniških igralcev in igralk za zgoraj našteta po- dročja merjenja. Rezultate treh izbranih mladih teniških igralcev smo predstavili tudi v obliki ek- spertnega drevesa, ki trenerjem nazorno pred- stavi rezultate meritev. Ključne besede: tenis, uspešnost, ekspertno modeliranje. iz prakse za prakso 27 Uvod „ Šport je za sodobnega človeka ena izmed najbolj razširjenih in pogostih oblik preži- vljanja prostega časa. Raznolikost možno- sti, načinov in pojavnih oblik športnega udejstvovanja človeku omogoča, da se s športno aktivnostjo ukvarja zaradi zadovo- ljevanja lastnih interesov, ohranjanja ali dvi- govanja bio-psiho-socialnega stanja ali kot iskanje skrajnih meja svojih zmogljivosti. Vse to omogoča tudi tenis, ki je v zadnjem času ena najbolj razširjenih in atraktivnih športnih zvrsti tako na rekreativnem kot tudi na tekmovalnem področju (Filipčič, 19 9 6). V tekmovalnem pogledu tenis sodi med svetovno izjemno tekmovalne in konku- renčne športne panoge tako na absolutni kot tudi v mladinskih kategorijah. Podatki iz leta 2014 kažejo, da v okviru tekmovalnega sistema International Tennis Federation (ITF) pri moških v svetovnem merilu nastopa 7.738 igralcev iz 154 držav, pri ženskah pa 4.917 igralk iz 111 držav. Pri mladincih in mladinkah do 18 let pa v okviru sistema mladinskih ITF turnirjev nastopa 17.639 igralcev/k iz 172 držav (ATP , 2016; WTA, 2016; ITF, 2016). V študiji Crespa, Reida, Mileya in Atienze (2002) se je pokazala visoka povezanost med številom teniških igralcev, uvrščenih na ATP jakostni lestvici (Association Tennis Professionals), in številom organiziranih ATP tekmovanj. Ugotovili so, da število ATP tek- movanj zelo pozitivno in značilno vpliva na teniško uspešnost ter loči uspešne in manj uspešne države tako v smislu uvrstitev po- sameznikov na ATP jakostni lestvici kot tudi rezultatov v Davisovem pokalu. Pri organizaciji ATP in WTA tekmovanj (Women's Tennis Association) je pomemben tudi vpliv ekonomskih dejavnikov, kot je vi- šina BDP in delež BDP , ki ga država vlaga v šport (Andreff, Dutoya in Montel, 2009). Se- veda vse to vpliva tudi na druge dejavnike, ki posredno vplivajo na uspešnost v tenisu, kot so višji življenjski standard, transportne povezave, športna infrastruktura, daljša tradicija, sistem izobraževanja trenerjev, raven športne znanosti, tekmovalni in or- ganiziran klubski sistem (Filipčič, Panjan in Šarabon, 2013). V obdobju od leta 1991 dalje se lahko slovenski tenis pohvali z vidnimi medna- rodnimi uspehi, kjer je potrebno izposta- viti dosežke v pokalu Federacij (Fed cup), Davisovem pokalu ter dosežke Katarine Srebotnik, Tine Pisnik, Maje Matevžič in Polone Hercog pri ženskah ter rezultate Grega Žemlje, Blaža Kavčiča, Aljaža Bede- neta, Blaža Role pri moških. V tem obdobju so odmevne rezultate dosegli tudi mladi igralci in igralke v okviru evropskih posa- mičnih in ekipnih prvenstev ter uvrstitev na mednarodnih jakostnih lestvicah Tennis Europe in ITF. V času po osamosvojitvi pa slovenski tenis ni napredoval le na tekmovalnem področju, ampak tudi na dveh strateško pomembnih področjih, kot sta strokovno-izobraževal- no ter znanstveno-raziskovalno delo. Tudi znanstvene in strokovne informacije, veza- ne na naš prostor, so se v praksi pokazale kot pomemben dejavnik, ki zelo pozitivno vplivajo na učinkovito delovanje Teniške zveze Slovenije (TZS), teniških klubov in centrov, teniških trenerjev in na koncu na uspešnost teniških igralcev in igralk. Navkljub omejenim finančnim in kadro- vskim potencialom pa se je pokazalo, da so uspehi naših igralcev in igralk mogoči tudi v športu, ki ima tako visoko stopnjo global- ne tekmovalnosti. Tekmovalni uspehi, ki v največji meri temeljijo na dobrem delu te- niških klubov in posameznih trenerjev (t. i. »družinski projekti«) in manj na aktivnostih TZS, ki predvsem skrbi za organizacijo re- prezentančnih nastopov (DC, FC, mlade re- prezentance TZS), za učinkovito delovanje tekmovalnega sistema (domačih in med- narodnih tekmovanj) in sodniške službe ter administrativne, marketinške in promocij- ske aktivnosti (TZS, 2016). Tako se je tudi Slovenija postavila ob bok teniško razvitim državam, ki imajo pogosto številne ustanove, ki se ukvarjajo s športno in teniško znanostjo ter skrbijo za iskanje in preverjanje novih dognanj o teniški igri, kjer se v visoko strokovno usposobljenih teniških centrih izvaja načrtno treniranje mladih teniških igralcev ter hkrati v praksi preverjajo ugotovitve raziskav. V devetdesetih letih dvajsetega stoletja so bile aktivnosti raziskovalcev v športu usmer- jene v analizo dejavnikov, ki pomembno vplivajo na tekmovalno uspešnost. V ta namen je bil izdelan model sistema zače- tnega izbora in usmerjanja otrok v tenis, ki je takrat v praksi tudi zaživel, ter model Te- nis Ekspert za spremljanje stanja pripravlje- nosti in tekmovalne učinkovitosti teniških igralcev. S pomočjo ekspertnega sistema Tenis Ekspert, ki je bil usmerjen na področje vrednotenja uspešnosti teniških igralcev, je bilo možno lažje in bolj natančno oceniti potencialno uspešnost teniških igralcev. Informacije, dobljene s tem sistemom, so bile v pomoč trenerjem pri spremljanju dolgoročnega razvoja bodočih vrhunskih igralcev pod vplivom transformacijskega procesa in ugotavljanje njihovega vsako- kratnega trenutnega stanja pripravljenosti, tj. določanje njihove trenutne potencialne uspešnosti. Glede na nova dognanja je čas za korak na- prej, in sicer za nadgradnjo Tenis Eksperta, ki bo zajemal več razsežnosti bio-psiho- somatičnega statusa teniškega igralca. Do- bljene rezultate bo možno stalno preverjati tudi z drugimi raziskovalnimi metodami ter ga na osnovi teh izsledkov dograjevati in dopolnjevati. Obravnavani problem ek- spertnega sistema prav gotovo vsebuje v sebi tako teoretično-znanstveno kot tudi praktično-uporabno plat in je hkrati tesno povezan tudi z aktualnim teniškim trenut- kom pri nas. Uspešnost v športu „ Uporaba informacijskih tehnologij pri upra- vljanju procesa športnega treniranja ima številne prednosti: veliko količino podatkov je možno obdelati v kratkem času, dosto- pnost podatkov je hitro na voljo uporab- nikom in omogoča vpogled v manj očitne zakonitosti razvoja športnikov (Strel, Šturm, Ambrožič, Leskošek in Strojnik, 1984). Med informacijske tehnologije sodijo tudi eks- pertni sistemi, ki jih lahko glede na način njihovega delovanja uvrstimo na področje umetne inteligence. Ekspertni sistemi so- dijo med računalniške programe umetne inteligence. V splošnem z ekspertnim siste- mom želimo doseči delovanje računalnika, ki vsaj v nekaterih potezah posnema člove- kovo miselno delovanje (Šturm, 1992). Na prvi ravni teorije uspešnosti obravnava- mo načrtovanje, organizacijo in realizacijo tekmovanj kot tudi doseganje, spremljanje, predvidevanje in razvoj športnega rezul- tata. Analiziranje rezultata poteka na treh bistvenih ravneh (vsebinski, prediktivni in transformacijski). Na vsebinski ravni nas predvsem zanimajo dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost športne priprave (Dežman in Jošt, 1991). Na prediktivni ravni nas zanima- ta referenčnost (temeljne koordinate, ki do- ločajo model uspešnosti na vseh ravneh) in konfiguracija dejavnikov (položaj posame- znika na določeni referenčni dimenziji mo- dela uspešnosti), ki vplivajo na učinkovitost priprave športnikov. Dokaj pomembna je tudi veljavnost modela, ki jo na vsaki sto- pnji ugotavljamo na osnovi velikosti pove- 28 zanosti z nadrejenim podsistemom (Jošt, Dežman in Pustovrh, 1992). Na transforma- cijski ravni pa nas zanimajo metode in sred- stva, s katerimi lahko spreminjamo tiste de- javnike, od katerih je odvisna učinkovitost priprave. S tem področjem teorije priprave se zlasti ukvarja teorija športnega treniranja (Filipčič, 1996). Znotraj teorije priprave športnikov ima še zlasti pomembno mesto teorija športnega treniranja, pod katero razumemo znan- stveno in metodološko praktično discipli- no, ki proučuje zakonitosti transformacij- skega procesa, v katerem se športnik kot večdimenzionalen sistem iz enega stanja privede v novo stanje, ki mu bo omogoča- lo dosegati boljše športne rezultate. Teorija uspešnosti športnikov se ne ukvarja samo z ugotavljanjem tekmovalne in po- tencialne uspešnosti, ampak tudi s primer- javo obeh. Na osnovi izdelanih modelov tekmovalne in potencialne uspešnosti je možno dobiti informacije o dejanskem in predvidenem rezultatu športnika. S primer- javo obeh rezultatov, dejanskega in predvi- denega, nastopi nova višja kategorija, ki ne le natančneje pojasnjuje oba dosežena re- zultata, ampak odkriva vzroke za uspešnost športnika (Filipčič, 1996). Tekmovalna „ uspešnost v tenisu Za tenis je značilno, da ima izjemno razve- jan tekmovalni sistem tako z vidika kakovo- sti, starosti, spola, tekmovalnih sistemov, nagradnih skladov … Ob upoštevanju spe- cifičnosti tekmovalnega sistema pri tenisu smo izdelali drevesa modelov tekmovalne uspešnosti za posameznike na različnih rav- neh. Drevesa modelov tekmovalne uspe- šnosti upoštevajo značilnosti tekmovalne- ga sistema na različnih kakovostnih ravneh. Ekspertno drevo modela na najnižjem nivoju opredeljujejo posamezna tekmova- nja (turnirji), ki se ločijo po pomembnosti oziroma zahtevnosti. V okviru določenega tekmovalnega sistema in starostne kate- gorije se tekmovanja povezujejo v sklope. Končni uspeh je izražen z uvrstitvijo na jakostni lestvici (domači, mednarodni idr.). Mesto na jakostni lestvici je odvisno od šte- vila osvojenih točk za posamične zmage in uvrstitve oziroma koeficienta uspešnosti (število osvojenih točk deljeno z določe- nim številom tekmovanj). Vse jakostne lestvice so terminske, kar po- meni, da so vezane na določeno časovno obdobje. Najbolj pogosto veljajo jakostne lestvice za čas enega leta (52 tednov) s tem, da prihaja do stalnih (tedenskih, mesečnih) popravkov stanja na lestvici, ki so posledi- ca upoštevanja aktualnih rezultatov. Uspe- šnost, ki se kaže v stanju na jakostni lestvici, imenujemo celotna (generalna) tekmoval- na uspešnost. Pri celotni tekmovalni uspe- šnosti so upoštevana vsa tekmovanja, ki veljajo za določeno jakostno lestvico. Model tekmovalne uspešnosti nam je v veliko pomoč predvsem pri vrednotenju rezultatov potencialnega modela uspe- šnosti, ki v največji meri upošteva le raven potencialnih sposobnosti, katerih vpliv na uspeh v teniški igri je odvisen tudi od reali- zatorskih razsežnosti. Na osnovi rezultatov oziroma ocen, dobljenih s pomočjo obeh modelov, bo možno še natančneje določiti raven pripravljenosti določenega igralca, predvsem pa ugotoviti, v kakšni meri se potencialne razsežnosti prenašajo in upo- rabljajo v tekmovalno-teniških pogojih. Potencialna uspe- „ šnost v tenisu Potencialno uspešnost teniških igralcev določajo trije večji sklopi dejavnikov: splo- šno družbeni, zunanji in notranji dejavniki uspešnosti. Splošni družbeni dejavniki uspešnosti so pogojeni s splošno druž- beno klimo, tradicijo športne panoge in osnovnimi pogoji, izobraževanjem in or- ganiziranostjo trenerjev ter teoretično in znanstveno-raziskovalnim delom. Zunanji dejavniki uspešnosti so pogojeni z vplivom tekmeca, pogojev treniranja in tekmova- nja, trenerja in staršev ter tehnološko-ma- terialno-finančnimi dejavniki in dejavniki pedagoško-transformacijskega procesa. Notranji dejavniki uspešnosti so pogojeni z igralčevimi temeljnimi razsežnostmi (zdra- vstveno stanje, morfološke, gibalne in funk- cionalne razsežnosti ter gibalne strukture), realizacijsko-mobilizacijskimi razsežnostmi (vrednostno-motivacijski-socialni sistem, kognitivne in konativne razsežnosti) in igralnimi izkušnjami. Na osnovi dosedanjih raziskav in ob upoštevanju specifičnosti obravnavane športne panoge smo v tej študiji izdelali potencialni model uspe- šnosti teniškega igralca. Potencialni model uspešnosti je namenjen napovedovanju in transformaciji uspešnosti v posamezni športni panogi. Pri obravnavanju potenci- alnega modela uspešnosti v tenisu je po- sebej potrebno opozoriti na medsebojno odvisnost in tesno povezanost posame- znih sklopov dejavnikov ter različno velik vpliv na končni uspeh. V študiji smo v nadaljevanju izdelali eksper- tno drevo modela potencialne uspešnosti mladih teniških igralcev in igralk za funkci- onalnost gibanja, morfološke značilnosti, sestavo telesa, gibalno učinkovitost, ravno- težje, hitro in eksplozivno moč nog, moč stiska roke, tekaško vzdržljivost in trenažno anamnezo. Kot osnova za izdelavo modela smo v prvi vrsti uporabili že zbrane infor- macije o vsebini posameznih razsežnosti, njihovih medsebojnih odnosih ter vplivu na uspešnost v teniški igri. Zaradi obsežno- sti vključenih študij in velikega števila virov, teoretičnega okvirja v tej študiji ne bomo predstavljali. Metode dela „ Vzorec merjencev Vzorec merjencev so predstavljali mladi te- niški igralci od 11. do 18. leta starosti, ki so se v obdobju od 1992 do 2015 udeležili re- dnih letnih meritev. Pri vseh merjencih smo uporabili zadnjo meritev v izbrani starostni kategoriji. Vsi so bili uvrščeni v širši izbor re- prezentantov Teniške zveze Slovenije. Mer- jence smo razdelili glede na starostne kate- gorije, ki veljajo na tekmovanjih TZS (do 12, do 14, do 16 in do 18 let). Število merjencev se je razlikovalo glede na spremenljivko. Podatki o številu vključenih merjencev so prikazani v Tabelah 3 do 9. Vzorec spremenljivk „ Vzorec spremenljivk s šiframi in enotami je naveden v nadaljevanju. (Tabela 1) Kriterijsko spremenljivko so predstavlja- le ocene tekmovalne uspešnosti teniških igralcev, ki jih je podalo šest ekspertov na osnovi natančno določenih kriterijev o uvr- stitvah na jakostnih lestvicah. (Tabela 2) Rezultati meritev teni- „ ških igralcev in igralk od 1992 do 2015 V nadaljevanju so predstavljeni rezultati opisne statistike po posameznih sklopih meritev: funkcionalnost gibanja, – morfološke značilnosti, – sestava telesa, – gibalna učinkovitost, – ravnotežje, – iz prakse za prakso 29 hitra in eksplozivna moč nog, – moč stiska roke, – tekaška vzdržljivost, – značilnosti treniranja (trenažna ana- – mneza). Rezultati služijo predvsem za predstavitev značilnosti vzorca, ki je razdeljen na staro- stno kategorijo do 12, 14, 16 in 18 let. Za vse zbrane podatke smo izračunali para- metre opisne statistike. Povezanost in vpliv izbranih razsežnosti na tekmovalno uspe- šnost mladih teniških igralcev in igralk smo preverjali z multiplo regresijsko analizo. Po- datke smo obdelali s programom SPSS ver- zija 22.0 za IOS. Za oblikovanje ekspertnega drevesa modela potencialne uspešnosti in predstavitev rezultatov treh mladih teniških igralcev smo uporabili SMMS. Rezultati opisne stati- „ stike za spremenljiv- ke, vključene v eks- pertno drevo Rezultati kažejo, da se povprečna skupna vrednost FMS testov (FMSVSOTA) zmanjša v kategoriji do 14 let in do 18 let. Redne le- tne meritve teniških igralcev in igralk so na- menjene predvsem starostnim skupinam od 12 do 16 let, zato je število merjencev največje v kategoriji do 16 let. S sedmimi testi FMS smo preverili temeljno gibalno učinkovitost. (Tabela 3) Morfološke značilnosti teniških igralcev in igralk spremljamo že od leta 1992. Na osno- vi dosedanjih študij smo izbrali tiste mere, ki imajo visoko povezanost s tekmovalno uspešnostjo. V baterijo testov so izbrane vzdolžne in prečne mere telesa, obsegi in masa telesa. Zato smo za predstavitev re- zultatov in nadaljnje obdelave izbrali »re- ducirano« testno baterijo. (Tabela 4) Z merjenjem sestave telesa teniških igral- cev in igralk smo začeli v letu 2012. Takrat smo prvič imeli možnost uporabe naprave, ki meri sestavo telesa z elektroimpendan- co. Gre za novo metodo, zato je potrebno zbrati podatke, ki nam bodo omogočili preverjanje zanesljivosti in veljavnost rezul- tatov. (Tabela 5) Testi gibalne učinkovitosti so bili tako kot mere morfoloških značilnosti preverjeni v mnogih študijah, zato smo za predstavitev izbrali že reducirano baterijo testov, ki meri- jo vse bistvene sposobnosti: hitrost pospe- ševanja, hitrost frekvence gibov z nogami in rokami, koordinacijo in koordinacijo oko Preglednica 1 Spisek vseh spremenljivk vključenih v statistične obdelave. Šifra Ime Enota FMSGP FMS Globoki počep ocena FMSKO FMS Korak čez oviro ocena FMSIK FMS Izpadni korak ocena FMSMR FMS Mobilnost ramena ocena Funkcionalnost FMSADN FMS Aktivni dvig noge ocena gibanja FSMSST Skleca s stabiliz. trupa ocena FMSSR FMS Stabilizator rotatorjev ocena FMSSST FMS Skleca s stabil.trupa ocena FMSVSOTA FMS Vsota vseh 7 nalog ocena AT V Telesna višina cm ADZGO Dolžina roke cm ADSPO Dolžina noge cm Morfološke ASM Širina medenice cm značilnosti APKOM Premer komolca (levi) cm APKOL Premer kolena cm AOP Obseg podlahti cm AT T Telesna teža kg IBAT T Telesna teža (InBody) kg IBZNCELT IB Znotrajcel. tekočina l IBZUCELT IB Zunajcelična tekočina l IBBELJAK IB Beljakovine kg IBMINER IB Minerali kg IBMINOK IB Minerali okostja kg IBMASMT IB Maščobna masa v telesu kg IBMISMT IB Masa mišič. v telesu kg Sestava IBITM IB Indeks telesne mase kg/m 2 telesa IBOMASMT IB % maščob v telesu % IBPTMDR IB Pusta telesna masa d.roka kg IBPTMLR IB Pusta telesna masa l.roka kg IBPTMT IB Pusta telesna masa trupa kg IBPTMDN IB Pusta telesna masa d.noga kg IBPTMLN IB Pusta telesna masa l.noga kg IBPOVMAS IB Površ. viscer. maščobe cm 2 IBODEB IB Stopnja debelosti % IBMTC IB Masa celic v telesu kg IBBMET IB Bazalni metabolizem kcal IBPOVT IB Površina telesa-DuBois m 2 MT5 Tek 5 metrov sek. MT20 Tek 20 metrov sek. MTAPRO Taping z roko pon. MTAPNO Taping z nogo pon. MSKOK4 Štiriskok z mesta cm MMM2 Met medicinke (2 kg) cm MPAH Pahljača sek. Gibalna MT9X6 Tek 9x6 metrov sek. učinkovitost MTTL T test 4x8 - v levo s MTTD T test 4x8 - v desno s MPOL Poligon nazaj sek. MOZL60 Odbijanje žoge z loparjem pon. MOBR AT Obrati na nizki gredi pon. MTPK Predklon na klopici cm MZVIN Zvinek s palico cm MIZPK Izpadni korak cm MDT60 Dviganje trupa 60 sekund pon. MROSIL Ravnotežje leva noga index MRAPL Ravn. napr./naz. l. noga index Ravnotežje MRMLL Ravn. levo/desno l. noga index MROSID Ravnotežje desna noga index MRAPD Ravn. napr./naz. d. noga index MRMLD Ravn. levo/desno d. noga index SJVODR SJ-Višina odriva cm SJCODR SJ-Čas odriva ms Hitra in SJSTMOR SJ-Štartna moč m/s 3 30 Šifra Ime Enota eksplozivna SJSPZ SJ-Indeks 1 % moč CMJVODR CMJ-Višina odriva cm CMJSTMOR CMJ-Štartna moč m/s 3 CMJSJ Razmerje CMJ proti SJ % MRDFMAX R.din.-maksimalna sila dom.roka N MRDFPOV R.din.-povprečna sila d.r. 20s N MRDP1L Ročni dinamometer P1-leva kg Moč stiska MRDP2L Ročni dinamometer P2-leva kg roke MRDP3L Ročni dinamometer P3-leva kg MRDP1D Ročni dinamomet. P1-desna kg MRDP2D Ročni dinamomet. P2-desna kg MRDP3D Ročni dinamomet. P3-desna kg Tekaška FBIP Bip test (št. stopnje) st/st vzdržljivost FBIPVO2 Bip test poraba O2 ml/kg/m FBT 3015 Hitrost teka km/h S TA Staž absolutni leto STDBL Št. dni bolezni / leto št. STDPL Št. dni poškodb / leto št. Značilnosti STTR Št. teniških treningov / teden št. treniranja SKTR Št. kondicijskih treningov / teden št. STE Št. tekem / leto št. SUTTR Št. ur teniških treningov / teden št. SUKTR Št. ur kondicijskih treningov / teden št. TZSKO Povprečno št. točk na j.l. TZS št. TZSME Mesto na j.l. TZS št. Preglednica 2 Kriteriji ekspertov za ocenjevanje tekmovalne uspešnosti. Ocena Kriterij 1 Uvrstitev med 100 na ATP/WTA jakostni lestvici 2 Uvrstitev med 101 in 500 na ATP/WTA jakostni lestvici 3 Uvrstitev na ATP/WTA jakostno lestvico 4 Uvrstitev med 100 na ITF jakostni lestvici 5 Uvrstitev med 3 na TZS jakostni lestvici 6 Uvrstitev med 4 in 10 naTZS jakostni lestvici 7 Uvrstitev med 11 in 20 na TZS jakostni lestvici 8 Uvrstitev med 21 in 50 naTZS jakostni lestvici 9 Uvrstitev med 51 in 100 na TZS jakostni lestvici 10 Uvrstitev med 101 in 500 naTZS jakostni lestvici roka, ravnotežje, agilnost, gibljivost, hitro moč in vzdržljivost v moči. (Tabela 6) Test ravnotežja smo izvajali z napravo Bio- dex ravnotežni sistem SD (Biodex Medical Systems, Inc. 20 Ramsey Road Shirley, New York 11967-4704). Test ravnotežja smo v meritve mladih teniških igralcev in igralk vključili v letu 2012. Trenutno smo v baterijo vključili šest spremenljivk, ki merijo ravno- težje leve in desne noge, ravnotežje v sme- ri levo – desno in naprej – nazaj. (Tabela 7) Testa hitre in eksplozivne moči na tenzio- metrijski plošči smo v redne letne meritve teniških igralcev in igralk uvrstili v letu 2012. Izbrali smo test: skok iz polčepa in skok z nasprotnim gibanjem ter parametre, ki jih lahko izračunamo. Na osnovi zbranih po- datkov bomo lahko ugotovili, kako rezultati testov vplivajo na tekmovalno uspešnost teniških igralcev. (Tabela 8) Test stiska roke smo izvajali z ročnim di- namometrom s ciljem izmeriti moč stiska dominantne in nedominatne roke. Tudi ta test smo prvič vključili v meritve leta 2012. Izbrali smo osem spremenljivk: maksimal- no silo in povprečno silo dominantne ro- ke ter še tri meritve z desno in levo roko. (Tabela 9) Tekaško vzdržljivost smo od leta 1992 merili s tremi različnimi testi: tekom na 2000 m, tekom na 2400 m ter v zadnjem obdobju s stopnjevalnim BIP testom. Za menjavo testa obstajata dva razloga. Prvi je organi- zacijski, saj v oktobru, ko potekajo redne letne meritve, zaradi vremena nismo uspeli 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 Igralni staž (leta) Število teniških treningov (teden) Število ur teniških treningov (teden) Število kondicijskih treningov (teden) Število ur kondicijskih treningov (teden) Število tekmovanj (leto) 12 14 16 18 Prikaz 1. Značilnosti treniranja (trenažna anamneza) igralcev in igralk do 12, 14, 16 in 18 let. iz prakse za prakso 31 Značilnosti treniranja (trenažno anamnezo) smo predstavili v Tabeli 9 in zaradi boljše preglednosti tudi v Prikazu 1. Zbrane vre- dnosti kažejo, da povprečne vrednosti pri večini spremenljivk naraščajo s prehodom v višjo starostno skupino. Narašča število treningov kot tudi tedenski časovni obseg, ki ga teniški igralci in igralke posvečajo te- niškim ali kondicijskim treningom. V staro- stni skupini do 18 let se povprečno število odigranih tekmovanj nekoliko zmanjša, kar je posledica manjšega števila domačih tek- movanj v koledarju in nastopov na med- narodnih tekmovanjih, kjer so zahteve za nastop višje (število ATP točk). (Tabela 11) Vpliv izbranih spre- „ menljivk na tekmoval- no uspešnost teniških igralcev in igralk V nadaljevanju so predstavljeni rezultati regresijske analize za funkcionalnost giba- nja, morfološke značilnosti, sestavo telesa, gibalno učinkovitost, ravnotežje, hitro in eksplozivno moč nog, moč stiska roke, te- kaško vzdržljivost in trenažno anamnezo. Kriterijska spremenljivka predstavlja oceno trenerjev o tekmovalni uspešnosti teniških igralcev. Funkcionalnost gibanj „ Rezultati kažejo (Tabela 12), da sistem spre- menljivk, ki merijo funkcionalnost gibanja, ni statistično značilno povezan s tekmoval- no uspešnostjo (Sig. = .091). Koeficient de- terminacije (R Square = ,10) kaže, da sistem testov pojasnjuje varianco kriterijske spre- menljivke v 10 %. Koeficient multiple kore- lacije (R = ,321) pokaže, da obstaja poveza- nost sistema prediktorskih spremenljivk s kriterijsko spremenljivko 0.32. V sistemu funkcionalnosti gibanja ni spre- menljivke, ki statistično pomembno poja- snjujejo varianco kriterijske spremenljivke. Tudi povezanost med posameznimi spre- menljivkami ter kriterijsko je nizka. Funkcionalnost gibanja je izmerjena z ba- terijo sedmih testov in skupno vsoto vseh rezultatov FMS, ki zaradi enostavnosti gi- balnih nalog niso neposredno povezane s teniškimi gibanji in ne vplivajo bistveno na tekmovalno uspešnost. Vendar menimo, da je ravno zaradi splošne ocene gibalne učinkovitosti merjenca, spremenljivke smi- selno vključiti v ekspertno drevo. Preglednica 3 Funkcionalnost gibanja igralcev in igralk do 12, 14, 16 in 18 let izražena z minimalnim, maksi- malnim rezultatom, aritmetično sredino, standardnim odklonom in vrednostmi asimetrije in sploščenosti. Kategorija Spremenljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 12 FMSADN 18 2 3 2,44 0,51 0,24 -2,20 FMSGP 18 1 3 2,00 0,59 0,00 0,43 FMSIK 18 2 3 2 ,11 0,32 2,71 5,98 FMSKO 18 2 3 2,28 0,46 1,08 -0,94 FMSMR 18 2 3 2,72 0,46 -1,08 -0,94 FMSSR 18 1 3 2 ,11 0,47 0,45 2,16 FMSSST 15 1 3 2,27 0,80 -0,55 -1,13 FMSVSOTA 15 12 20 15, 87 2,10 0,26 0,22 14 FMSADN 39 1 3 2,38 0,63 -0,52 -0,57 FMSGP 39 1 3 1, 85 0,54 - 0,13 0,36 FMSIK 39 1 3 2,05 0,46 0,23 2,25 FMSKO 39 1 3 2,13 0,47 0,46 1,39 FMSMR 39 1 3 2,46 0,68 -0,90 - 0,31 FMSSR 39 1 3 2,00 0,32 0,00 7, 8 7 FMSSST 24 1 3 2,50 0,78 -1,20 - 0,16 FMSVSOTA 24 12 20 15, 67 2,06 0,23 -0,05 16 FMSADN 82 1 3 2,41 0,54 - 0,12 -1,05 FMSGP 82 1 3 1, 82 0,50 -0,34 0,37 FMSIK 82 1 3 2,21 0,46 0,68 0,27 FMSKO 82 1 3 2,27 0,50 0,43 -0,45 FMSMR 82 0 3 2,48 0,71 -1,20 0,92 FMSSR 82 1 3 2,02 0,22 2,01 18,22 FMSSST 61 0 3 2,48 0,79 -1,50 1,75 FMSVSOTA 61 11 20 15, 82 1, 80 -0,48 0,24 18 FMSADN 38 1 3 2,50 0,56 -0,49 -0,83 FMSGP 38 1 3 1, 8 4 0,49 -0,37 0,80 FMSIK 38 1 3 2 ,11 0,39 1,07 3,31 FMSKO 38 2 3 2,16 0,37 1,95 1,92 FMSMR 38 1 3 2,32 0,77 -0,63 -1,03 FMSSR 38 2 3 2,05 0,23 4,17 16,27 FMSSST 32 0 3 2,63 0,71 -2,23 5,45 FMSVSOTA 32 11 19 15, 69 1,97 -0,71 0,14 Preglednica 4 Morfološke značilnosti igralcev in igralk do 12, 14, 16 in 18 let izražena z minimalnim, maksi- malnim rezultatom, aritmetično sredino, standardnim odklonom in vrednostmi asimetrije in sploščenosti. Kategorija Spremen- ljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 12 AT V 471 130,70 176 , 8 0 150,43 6,82 0,18 0 ,17 ADSPO 471 66,20 101,00 86,75 4,95 - 0,15 0,38 ADZGO 471 53,70 84,60 65,56 3,70 0,26 1,30 APKOL 470 6,70 10,70 8,67 0,49 0,04 0,69 ASM 471 18,30 29,90 22,94 1, 61 0,24 0,46 APKOM 470 5,00 8,10 5,98 0,41 0,40 1,30 AOP 471 17,1 0 32,90 21,09 1,71 1,07 4,73 AT T 456 26,50 65,20 39,86 6,62 0,73 0,77 14 AT V 729 139,90 186,20 161,0 8 7, 74 -0,02 - 0 ,11 ADSPO 729 10,00 111, 4 0 93,21 5,88 -4,01 54,66 ADZGO 729 59,80 96,00 70,52 4,14 0,58 2,47 APKOL 728 3,70 10,60 8,97 0, 61 -0,93 7, 7 7 ASM 729 19, 6 0 30,00 24,71 1,74 0,07 - 0,10 APKOM 729 5,00 7 7, 0 0 6,42 2,66 25,73 683,60 AOP 729 17, 4 0 29,50 22,35 1,77 0,49 0,53 AT T 695 29,00 86,00 49,07 8,58 0,49 0,30 izvesti testa na atletskem stadionu, drugi je vsebinski, saj stopnjevalni test bolje odraža intervalnost, ki je značilna tudi za tenis. Sto- pnjevalni test je tudi del evropske baterije testov za spremljanje aerobnih sposobno- sti mladih in lahko rezultate teniških igral- cev in igralk primerjamo z rezultati vrstni- kov. (Tabela 10) 32 Morfološke razsežno- „ sti Rezultati kažejo (Tabela 13), da je sistem spremenljivk, ki merijo morfološke razse- žnosti, statistično značilno povezan s tek- movalno uspešnostjo (Sig. = 0,00). Koefici- ent determinacije (R Square = 0,06) kaže, da sistem testov pojasnjuje varianco kriterijske spremenljivke v 6 %. Koeficient multiple korelacije (R = ,25) pokaže, da obstaja po- vezanost sistema prediktorskih spremen- ljivk s kriterijsko spremenljivko 0,25. V sistemu morfoloških značilnosti štiri spre- menljivke – telesna višina (ATV), dolžina spodnjih okončin (ADSPO), premer komol- ca (APKOM) in telesna teža (ATT) – statistič- no značilno pojasnjujejo varianco kriterijske spremenljivke. Spremenljivka ATV ima tudi najvišjo Beta vrednost (-0,37). Telesna teža (ATV) in dolžina ekstremitet (ADZGO) sta bili v študijah (Filipčič, Filipčič in Leskošek, 2004; Filipčič in Filipčič, 2005b; Sanchez-Munoz, Sanz in Zabala, 2007; Filip- čič, Leskošek, Šarabon, Filipčič, 2012a) pre- poznani kot pomembni pri pojasnjevanju tekmovalne uspešnosti. Bolj izražena tele- sna višina ima pozitiven vpliv na izvedbo servisa (višja dosežna višina in posledično višja točka zadetka) in posredno preko dalj- ših vzvodov pozitivno vpliva tudi na izved- bo osnovnih udarcev, kjer je pomembna usklajenost posameznih delov kinetične verige (noge, trup, roka). Hkrati pa lahko bolj izražena telesna višina pomeni tudi višje težišče telesa in možen negativen vpliv na učinkovitost gibanja. Pri udarjanju bolj oddaljenih žog imajo igralci z daljšimi okončinami prednost. Bolj izražen premer komolca (APKOM) pomeni, da bolj izraže- ne sklepne površine omogočajo boljši pri- poj mišicam. Komolec je med vsemi sklepi med najbolj obremenjenimi, predvsem pri izvedbi servisa, smeša in osnovnih udar- cev. Optimalna telesna teža (ATT) teniškim igralcem posredno omogoča učinkovito gibanje in zmanjšuje obremenitev na skle- pe spodnjih okončin (Filipčič, Filipčič in Le- skošek, 2004; Filipčič in Filipčič, 2005a). Sestava telesa „ Rezultati v Tabeli 14 kažejo, da je sistem spremenljivk, ki merijo sestavo telesa, sta- tistično značilno povezan s tekmovalno uspešnostjo (Sig. = 0,00). Koeficient deter- minacije (R Square = 0,24) kaže, da sistem testov pojasnjuje varianco kriterijske spre- menljivke v 24 %. Koeficient multiple kore- Preglednica 5 Sestava telesa igralcev in igralk do 12, 14, 16 in 18 let izražena z minimalnim, maksimalnim rezultatom, aritmetično sredino, standardnim odklonom in vrednostmi asimetrije in splošče- nosti. Kategorija Spremen- ljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 12 IBAT T 104 26,50 56,10 39,41 6,55 0,39 -0,48 IBBELJAK 104 4,90 9,80 6,63 0,99 0,67 0,50 IBBMET 104 912, 23 1425,82 11 0 0 , 5 7 108,75 0,65 0,21 IBITM 104 11, 51 23,70 17,18 1,95 0,47 1,09 IBMASMT 104 0,90 18,30 5,14 3,08 1,17 2,39 IBMINER 104 1,60 3,50 2,30 0,39 0,56 0,32 IBMINOK 104 1,30 3,00 1, 89 0,32 0, 61 0,64 IBMISMT 104 12,91 2 7, 4 2 18 ,11 3,00 0,66 0,30 IBMTC 104 16,37 32,30 22,09 3,29 0,66 0,30 IBODEB 104 54,29 115 , 8 2 87 ,66 9,69 0,28 1,32 IBOMASMT 104 3,00 30,35 10,20 5,10 1,47 2,09 IBPOVMAS 104 5,00 90,89 22,06 18,15 1,24 1,27 IBPOVT 104 1,02 1,6 4 1,29 0,13 0,25 -0,48 IBPTMDN 104 3,25 7, 9 1 4,99 0,95 0,45 -0,04 IBPTMDR 104 0,92 3,16 1,50 0,38 1,37 3,20 IBPTMLN 104 3,29 8,03 5,00 0,95 0,48 0 ,11 IBPTMLR 104 0,86 2,84 1,43 0,36 1,07 1,50 IBPTMT 104 10,47 23,44 14,4 4 2,36 0,91 1,19 IBZNCELT 104 11, 4 0 22,60 15,42 2,30 0,67 0,33 IBZUCELT 104 7, 0 0 13, 6 0 9,45 1,41 0,66 0,24 14 IBAT T 130 29,00 69,90 49,82 8,37 0,10 - 0 ,17 IBBELJAK 130 5,60 12, 6 0 8,47 1,47 0,62 0,63 IBBMET 130 975,39 1745, 5 0 1301,14 161,4 8 0,51 0,38 IBITM 130 13,9 0 23,99 18,56 2 ,11 0,18 -0,34 IBMASMT 130 0,90 14,20 5,73 3,21 0,59 - 0,31 IBMINER 130 1,20 4,37 2,91 0,51 0 ,11 0,74 IBMINOK 130 0,90 3,60 2,39 0,43 0,02 0,76 IBMISMT 130 14,81 36,16 23,66 4,48 0,54 0,44 IBMTC 130 18,46 41,9 0 28,18 4,92 0,54 0,44 IBODEB 130 64,48 11 0 , 6 0 88,48 9,41 0,32 -0,32 IBOMASMT 130 3,00 24,36 10,74 3,88 1,02 1,24 IBPOVMAS 129 5,00 75,39 24,15 18,15 0,81 - 0 ,11 IBPOVT 130 1,09 1, 87 1,51 0,16 -0,03 - 0 ,17 IBPTMDN 130 4,07 11, 7 0 6,76 1,43 0,73 0,73 IBPTMDR 130 1,07 4,10 2,18 0,60 0,85 0,80 IBPTMLN 130 4,08 11, 7 5 6,74 1,41 0,73 0,80 IBPTMLR 130 0,95 3,64 2,06 0,57 0,76 0,63 IBPTMT 130 11, 9 0 28,32 18,74 3,48 0,65 0,47 IBZNCELT 130 12,9 0 29,30 19, 62 3,47 0,54 0,43 IBZUCELT 130 7, 8 0 21,90 12, 07 2,25 0,98 2,29 Kategorija Spremen- ljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 16 AT V 524 150,4 0 19 7,1 0 171, 4 0 7, 5 5 0,15 -0,06 ADSPO 524 68,70 118 , 2 0 98,80 5,68 -0,45 2,97 ADZGO 524 62,90 9 7,1 0 75,27 4,35 0,35 1,11 APKOL 524 3,10 11, 4 0 9,30 0,73 -1,96 15,74 ASM 524 14,50 32,00 26,26 1, 87 -0,54 2,79 APKOM 524 0,63 8,00 6,62 0, 61 -1,69 16,41 AOP 524 14,10 30,00 24,01 1, 87 -0,07 1,20 AT T 503 3 7, 3 0 94,20 60,30 8,69 0,19 0,31 18 AT V 238 156,4 0 195, 30 176 , 81 7, 6 4 - 0,18 -0,26 ADSPO 238 73,00 193, 6 0 101,72 8,58 4,90 55,54 ADZGO 238 62,70 96,50 77 ,34 4,73 0,04 0,54 APKOL 238 5,10 10,70 9,42 0,78 -1,49 6 ,17 ASM 238 21,40 32,70 2 7, 2 9 2,04 -0,28 0,30 APKOM 238 4,70 26,20 6,82 1,39 11, 5 5 161, 8 8 AOP 238 20,60 32,50 25,16 1, 81 0,33 0,42 AT T 215 48,00 92,10 68,27 8 ,17 0 ,17 0,26 iz prakse za prakso 33 lacije (R = 0,49) pokaže, da obstaja poveza- nost sistema prediktorskih spremenljivk s kriterijsko spremenljivko 0,49. V sistemu morfoloških značilnost dve spre- menljivki – odstotek maščob v telesu (IBO- MASMT) in površina visceralnih maščob (IBPOVMAS) – statistično značilno poja- snjujeta varianco kriterijske spremenljivke. Optimalna telesna teža na eni strani in ustrezna sestava telesa, predvsem odsto- tek maščob v telesu, sta osnova za kondicij- sko pripravljenega teniškega igralca. Tenis sodi med športe s številnimi kratkotrajnimi aktivnostmi, ki v povprečju trajajo 10 se- kund, najpogosteje na intervalu od 5 do 20 sekund (Filipčič in Filipčič, 2007; Filipčič, Fi- lipčič in Berendijaš; 2008; Filipčič, Leskošek, Šarabon, Filipčič, 2012a). Torej gre za anae- robne aktivnosti, ki pa se lahko, pri mladih teniških igralcih, z odmori, ponavljajo tudi do 3 ure. Gibalna učinkovitost „ Rezultati v Tabeli 15 kažejo, da je sistem spremenljivk, ki merijo sestavo gibalnih učinkovitosti, statistično značilno povezan s tekmovalno uspešnostjo (Sig. = 0,00). Koeficient determinacije (R Square = 0,32) kaže, da sistem testov pojasnjuje varianco kriterijske spremenljivke v 32 %. Koeficient multiple korelacije (R = 0,56) pokaže, da obstaja povezanost sistema prediktorskih spremenljivk s kriterijsko spremenljivko 0,56. V sistemu gibalne učinkovitosti tri spre- menljivke: taping z roko (MTAPRO), odbija- nje žogice z loparjem (MOZL60) in tek 9 x 6 metrov (MT9X6), statistično značilno poja- snjujejo varianco kriterijske spremenljivke. Spremenljivka MOZL60 ima tudi najvišjo Beta vrednost (-0,38). Taping z roko (TAPRO) je bil kot spremen- ljivka z večjo predikcijsko vrednostjo pre- poznan v študijah na področju tenisa (Fi- lipčič, Filipčič in Leskošek, 2004; Filipčič in Filipčič, 2005b; Filipčič, Leskošek, Šarabon, Filipčič, 2012a). Ker meri hitrost in frekvenco ponavljajočih se gibanj, je povezan s spo- sobnostjo pospeševanja pri izvedbi osnov- nih teniških udarcev (forhend in bekend) in servisa ter reterna. Svojo osnovo ima v hi- trosti prenosa živčnih dražljajev pri izvedbi gibanj z dominanto roko. Odbijanje žogice z loparjem (MOZL60) je bil, tako kot taping, prepoznan kot po- memben test pri pojasnjevanju tekmoval- ne uspešnosti mladih teniških igralcev. Na Kategorija Spremen- ljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 16 IBAT T 87 42,90 78,90 61, 87 8,42 -0,07 - 0,51 IBBELJAK 87 6,90 13,9 0 10,16 1,4 4 0,31 0,24 IBBMET 87 112 7, 5 8 1891, 81 1514,70 179, 39 0,09 -0,72 IBITM 87 16,93 2 7, 3 7 20,29 1,79 0,48 1,56 IBMASMT 87 1,40 17, 4 0 7, 4 3 3,80 0,31 -0,86 IBMINER 87 2,10 4,94 3,64 0,55 -0,04 - 0,21 IBMINOK 87 1,70 4,05 3,00 0,46 -0,01 - 0,10 IBMISMT 87 18,83 39,79 29,63 5,02 0,10 - 0,74 IBMTC 87 22,88 45,90 34,74 5,52 0,10 - 0,74 IBODEB 87 7 7, 9 2 125, 89 92,80 7, 9 5 0,62 2,10 IBOMASMT 87 3,23 24,86 11, 7 7 4,15 0,49 1,12 IBPOVMAS 87 5,00 71,91 28,36 17, 9 9 0,41 -0,72 IBPOVT 87 1,38 2,06 1,73 0,14 -0,09 -0,32 IBPTMDN 87 5,29 11, 3 9 8,46 1,43 0,09 -0,67 IBPTMDR 87 1,57 4,41 2,83 0,65 0,29 -0,72 IBPTMLN 87 5,36 11, 3 8 8,45 1,41 0,06 -0,64 IBPTMLR 87 1,45 4,19 2,71 0, 61 0,37 -0,68 IBPTMT 87 15 ,11 31,95 22,94 3,66 0,28 -0,64 IBZNCELT 87 16,00 32,00 24,25 3,85 0,10 - 0,74 IBZUCELT 87 9,90 19,70 14,63 2,27 0,10 -0,75 18 IBAT T 35 53,40 89,60 71,45 8,32 0,24 - 0,12 IBBELJAK 35 9,40 15,4 0 12,18 1,54 -0,03 -0,73 IBBMET 35 138 8 , 0 0 2043,71 1745, 33 174,72 -0,45 -0,42 IBITM 35 19,02 26,09 22,20 1,74 0,35 0,12 IBMASMT 35 1, 80 17, 3 0 7, 61 3,92 0,39 -0,43 IBMINER 35 3,20 5,40 4,37 0,57 -0,34 -0,47 IBMINOK 35 2,50 4,50 3,60 0,48 -0,32 -0,34 IBMISMT 35 26,24 44,46 36,15 4,85 -0,47 -0,40 IBMTC 35 31,01 51,02 41,9 0 5,33 -0,47 -0,40 IBODEB 35 85,49 117, 4 3 100,39 7, 6 9 0,29 0,12 IBOMASMT 35 4,37 26,82 12, 03 3,60 1,74 8,22 IBPOVMAS 35 5,00 74, 21 33,09 19 ,11 0,20 -0,84 IBPOVT 35 1,57 2,14 1, 89 0,14 - 0,15 -0,39 IBPTMDN 35 7, 2 7 12,4 8 9,99 1,34 -0,22 -0,60 IBPTMDR 35 2,35 4,76 3,63 0,65 - 0,18 -0,77 IBPTMLN 35 7, 3 5 12, 21 9,95 1,29 -0,33 -0,69 IBPTMLR 35 2,14 4,34 3,50 0,58 -0,76 - 0,13 IBPTMT 35 20,20 33,22 2 7, 6 2 3,46 -0,46 -0,45 IBZNCELT 35 21,70 35,60 29,27 3,71 -0,47 -0,42 IBZUCELT 35 12,70 21,30 17, 3 9 2,24 -0,40 -0,44 Preglednica 6 Gibalna učinkovitost igralcev in igralk do 12, 14, 16 in 18 let izražena z minimalnim, maksi- malnim rezultatom, aritmetično sredino, standardnim odklonom in vrednostmi asimetrije in sploščenosti. Katego- rija Spremen- ljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 12 MT5 165 1,05 1,76 1,30 0,10 0,93 3,06 MT20 397 3,07 4,62 3,84 0,22 - 0,21 1,60 MTAPNO 471 20,00 62,00 2 7, 74 2,91 3,89 43,08 MTAPRO 463 20,00 51,00 38,91 3,71 - 0,21 1,16 MPOL 468 5,60 23,90 12, 53 2,57 0,74 0,93 MOZL60 470 7, 0 0 6 7, 0 0 31,36 10,01 0,43 0,51 MOBR AT 227 7, 0 0 72,00 21,18 8,08 2,66 11, 8 8 MPAH 471 11, 6 0 21,40 16,97 1,40 -0,22 0,94 MT9X6 471 14,40 24,60 20,04 1, 83 - 0, 61 0,48 MTTL 241 5,57 9,88 7, 9 5 0,59 0,13 0,74 MTTD 241 6,73 9,71 7, 9 8 0,56 0,44 0,04 MIZPK 469 113 , 0 0 189,00 155,13 11, 7 7 0,01 -0,04 MTPK 470 2 7, 0 0 61,0 0 45,51 6,15 -0,36 -0,05 MZVIN 469 4,00 115 , 0 0 69,05 16,4 4 -0,53 1,43 MSKOK4 294 540,00 940,00 696,40 58,85 -0,04 0,38 MMM2 469 330,00 1250, 0 0 6 3 7, 9 9 122, 6 4 0,74 1,50 MDT60 466 22,00 85,00 44,72 7, 8 7 0,43 1,70 34 eni strani je zelo specifičen, saj se izvaja z loparjem in žogico, na drugi strani pa meri koordinacijo oko roka, ki je pri tenisu izjemno pomembna pri natančnem zade- vanju in kakovosti točke kontakta (Filipčič, Leskošek, Šarabon, Filipčič, 2012b) Test gibanja (MT9X6), ki meri učinkovitost ponavljajočega menjavanja smeri, pokriva področje agilnosti, ki se je že mnogokrat pokazal kot odločilen pri izvedbi teniških udarcev. Optimalna izvedba teniških udar- cev je možna le ob ustrezni pripravi in postavitvi igralca na udarec. Tenis je tudi v mladinskih kategorijah vedno bolj hiter in dinamičen, zato se pomen agilnosti na uspešnost še povečuje (Munivrana, Filipčič in Filipčič, 2015). Ravnotežje „ Sistem spremenljivk, ki merijo ravnotežje (Tabela 16), je statistično značilno pove- zan s tekmovalno uspešnostjo (Sig. = 0,00). Koeficient determinacije (R Square = 0,16) kaže, da sistem testov pojasnjuje varianco kriterijske spremenljivke v 16 %. Koeficient multiple korelacije (R = 0,41) pokaže, da obstaja povezanost sistema prediktorskih spremenljivk s kriterijsko spremenljivko 0,41. Tri spremenljivke: ravnotežje naprej/nazaj z desno nogo (MRAPD), ravnotežje levo/de- sno z desno nogo (MRMLD) in ravnotežje z desno nogo (MROSID) statistično značilno pojasnjujejo varianco kriterijske spremen- ljivke. Visoka stopnja povezanosti ravnotežja in uspešnosti mladih teniških igralcev ter igralk ni presenetljiva, saj je teniška igra mladih izjemno dinamična in zahteva od igralcev, da 30 % udarcev izvajajo pod časovnim pritiskom (Elliott, Ried in Crespo, 2009). To pomeni, da igralci izvajajo teniške udarce v statičnem ali dinamičnem ravnotežju. Igral- ci izvajajo v dinamičnem ravnotežju udarce, ki so bolj oddaljeni od sredine igrišča in kjer je hitrost gibanja igralca visoka. Tudi večina udarcev pri mreži (smeš in volej) se zaradi izjemno kratkega časa za pripravo in odda- ljenosti igralca od žoge večinoma izvajajo v brezpodporni fazi oz. skoku. V skoku se izvaja tudi servis. Če igralci izvajajo udarce blizu sredine igrišča (osnovni udarci, retern in volej), pa želijo svoje gibanje izvesti tako, da se v času pospeševanja loparja in faze udarca gibljejo skozi udarec, kar pomeni v želeni smeri izvedbe udarca. Filipčič in Filipčič (2005c) sta ugotovila zna- čilno povezanost testa obrati na gredi (MO- Katego- rija Spremen- ljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 14 MT5 266 1,00 1,76 1,32 0 ,17 0,95 0,15 MT20 633 3,06 4,47 3,73 0,23 0,13 0,33 MTAPNO 729 22,00 68,00 29,55 3,41 4,40 41,76 MTAPRO 704 31,00 56,00 43,56 4,06 -0,08 - 0,10 MPOL 723 4,20 21,20 11, 3 5 2,32 0,47 0,97 MOZL60 728 11, 0 0 81,00 42,18 11, 8 9 0,20 0,04 MOBR AT 451 0,00 95,00 23,83 11, 8 3 2,51 8,45 MPAH 728 0,00 20,00 15, 6 8 1,50 -1,67 16,36 MT9X6 725 0,00 23,90 18,43 2,30 -0,92 4,64 MTTL 270 6,48 9,38 7, 5 6 0,54 0,43 0,03 MTTD 270 6,19 9,59 7, 5 5 0,53 0, 61 0,72 MIZPK 727 130, 0 0 200,00 162,41 13, 03 -0,01 - 0 ,17 MTPK 726 21,00 63,00 4 7,16 7, 0 5 -0,39 0,41 MZVIN 727 6,00 170 , 0 0 72,48 17, 2 3 -0,07 2,37 MSKOK4 525 550,00 1025,00 768,50 71,19 0,30 0,28 MMM2 726 0,00 1490,00 790,30 169,29 0,41 0,82 MDT60 678 2 7, 0 0 78,00 50,45 8,20 -0,05 - 0,15 16 MT5 189 0,00 1,78 1,28 0,20 -0,76 8,20 MT20 452 0,00 4,24 3,54 0,32 -4,97 53,26 MTAPNO 507 24,00 6 7, 0 0 31,6 4 5,47 4,29 22,43 MTAPRO 475 36,00 61,0 0 48,28 4,30 0,06 0,12 MPOL 495 5,00 23,30 10,40 2,10 1,46 5,47 MOZL60 511 18,00 99,00 52,06 12, 02 0,20 0,44 MOBR AT 330 9,00 91,00 26,08 13, 29 2,41 6,54 MPAH 511 0,00 19,10 14,70 1,50 -1,75 17, 3 7 MT9X6 500 0,00 23,30 17, 2 7 2,14 -1,08 7, 3 9 MTTL 164 5,80 9,55 7,15 0,58 0,83 2,16 MTTD 164 6 ,11 9,48 7,13 0,54 0,73 1,53 MIZPK 521 135, 0 0 230,00 169,99 13, 6 0 0,15 0,25 MTPK 521 28,00 6 7, 0 0 49,79 7, 3 0 -0,42 -0,03 MZVIN 519 0,00 126, 0 0 76,08 18,4 4 -0,79 2,29 MSKOK4 395 0,00 1085,00 8 4 7, 5 2 109,46 -2,37 17, 0 6 MMM2 516 530,00 1950,0 0 1026,86 252,29 0,68 0,28 MDT60 476 24,00 82,00 55,75 9,03 - 0,10 0,41 18 MT5 29 0,98 1,52 1,18 0,14 0,67 - 0,18 MT20 91 2,85 4,04 3,33 0,25 0,92 0,58 MTAPNO 79 29,00 6 7, 0 0 35,75 8,87 2,52 5,26 MTAPRO 72 40,00 65,00 51, 81 4,84 - 0,14 0,25 MPOL 72 0,00 14,50 8,70 2,10 -1,49 7, 5 5 MOZL60 79 33,00 98,00 63,80 12, 83 -0,07 0,67 MOBR AT 71 10,00 89,00 28,41 16,14 2,05 4,08 MPAH 91 11,1 0 17, 2 0 13, 56 1,25 0,22 -0,07 MT9X6 80 12,70 20,10 15, 51 1, 83 0,51 -0,37 MTTL 50 5,60 8,90 6,66 0,50 0,32 0 ,17 MTTD 50 5,73 8,06 6,71 0,52 0,63 0,13 MIZPK 90 11 0 , 0 0 210,00 17 3,9 8 15,73 -0,54 2,37 MTPK 90 35,00 68,00 53,24 6,51 -0,53 0,54 MZVIN 89 40,00 108,00 79,36 14,93 - 0,12 -0,25 MSKOK4 83 580,00 1180,00 960,72 129, 8 8 -0,70 - 0 ,11 MMM2 89 710,00 2270,00 1405,22 326,43 0,04 -0,49 MDT60 86 40,00 78,00 60,08 7, 8 9 - 0 ,17 -0,20 Preglednica 7 Ravnotežje igralcev in igralk do 12, 14, 16 in 18 let izražena z minimalnim, maksimalnim rezul- tatom, aritmetično sredino, standardnim odklonom in vrednostmi asimetrije in sploščenosti. Katego- rija Spremen- ljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 12 MRAPD 19 0,66 5,65 1,51 1,13 2,98 10,42 MRAPL 19 0,63 3,80 1,48 0,79 1,43 2, 61 MRMLD 19 0,57 2,35 1,10 0,48 1,29 1,33 MRMLL 19 0,52 2,13 1,00 0,39 1,36 2,28 MROSID 19 1,11 6,26 2,09 1,23 2,38 6,72 MROSIL 19 0,93 4,69 1,96 0,88 1,63 3,89 iz prakse za prakso 35 Koeficient determinacije (R Square = 0,06) kaže, da sistem testov pojasnjuje varianco kriterijske spremenljivke v 6 %. Koeficient multiple korelacije (R = 0,25) pokaže, da obstaja povezanost sistema prediktorskih spremenljivk s kriterijsko spremenljivko 0,25. V sistemu hitre in eksplozivne moči nog nobena od spremenljivk statistično značilno, ne pojasnjuje varianco kriterijske spremenljivke. Rezultati na področju hitre in eksplozivne moči nog so presenetljivi, saj je na teoretič- ni ravni jasno vzpostavljena povezava med rezultati skoka iz polčepa ter sposobnostjo pospeševanja ter skoka z nasprotnim giba- njem in sposobnostjo spremembe smeri. Ne glede na rezultate bomo spremenljivke vključili v ekspertno drevo. Moč stiska roke „ Spremenljivke, ki merijo moč stiska roke (Tabela 18), niso značilno povezane s tek- movalno uspešnostjo (Sig. = 2,03). Tudi koeficient determinacije (R Square = 0,03) kaže, da sistem testov pojasnjuje varianco kriterijske spremenljivke le v 3 %. Koeficient multiple korelacije (R = 0,17) kaže na nizko povezanost sistema prediktorskih spre- menljivk s kriterijsko spremenljivko. Hkrati pa spremenljivka, ki meri silo stiska desne roke pri prvi ponovitvi (MRDP1D), statistič- no značilno pojasnjuje varianco kriterijske spremenljivke. Pri izvedbi teniških udarcev prijem loparja ni maksimalen, ampak dose- ga 60–70 % maksimalnih vrednosti (Elliott in sod., 2009). Pri servisu je moč prijema celo nižja, saj omogoča bolj sproščeno iz- vedbo. Višja moč prijema je pomembna pri izvedbi volejev ter reterna, ko gre za izjemno hitre servise. V prihodnje bo po- trebno spremljati odnos moči stiska roke in vpliv sistema spremenljivk na tekmovalno uspešnost. Tekaška vzdržljivost „ V Tabeli 19 so prikazani rezultati poveza- nosti tekaške vzdržljivosti in tekmovalne uspešnosti mladih teniških igralcev. Sis- tem spremenljivk tekaške vzdržljivosti je statistično značilnosti povezan s tekmo- valno uspešnostjo (Sig. = 0,00). Koeficient determinacije (R Square = 0,10) je nizek in kaže, da sistem testov pojasnjuje varianco kriterijske spremenljivke v 10 %. Koeficient multiple korelacije (R = 0,32) pokaže, da obstaja povezanost sistema prediktorskih spremenljivk s kriterijsko spremenljivko Preglednica 8 Hitra in eksplozivna moč nog igralcev in igralk do 12, 14, 16 in 18 let izražena z minimalnim, maksimalnim rezultatom, aritmetično sredino, standardnim odklonom in vrednostmi asime- trije in sploščenosti. Katego- rija Spremenljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 12 SJCODR 139 216,00 499,00 3 4 7, 7 3 54,44 0,21 0,26 SJSPZ 139 6 7, 9 0 329,90 133,47 40,55 1,52 3,85 SJSTMOR 139 0 ,17 6,02 1,52 0,85 1, 61 4,93 SJVODR 139 14,77 32,15 22,22 3,52 0,41 -0,04 CMJSJ 139 69,30 14 7, 5 0 1 0 7, 9 9 12, 82 0 ,17 0,77 CMJSTMOR 139 0,00 8,80 2,95 1,50 0,86 0,95 CMJVODR 139 14,77 35,23 23,84 3,87 0,40 0,03 14 SJCODR 175 213, 0 0 560,00 356,74 54,00 0,68 0,99 SJSPZ 175 68,30 395,20 143,24 52,14 1, 8 4 4,55 SJSTMOR 175 0,05 6,27 1,52 0,98 1, 80 4,76 SJVODR 175 15,19 36,42 24,54 3,42 0,27 0,31 CMJSJ 175 83,50 136,10 1 0 7, 5 6 9,57 0,15 0,31 CMJSTMOR 175 0,18 9,66 3,13 1,51 0,94 1,74 CMJVODR 175 16,97 35,89 26,30 3,69 0,07 -0,37 16 SJCODR 113 2 5 7, 0 0 514,00 3 6 7,17 51,35 0,28 -0,01 SJSPZ 113 71,50 385,40 152, 57 50,09 1, 85 5,29 SJSTMOR 113 0,20 12, 56 1,38 1,23 6,87 61, 22 SJVODR 113 14,94 39,01 2 7, 0 0 4,41 0,41 0,33 CMJSJ 113 83,34 135,10 108,57 9, 61 0,31 0,77 CMJSTMOR 113 0,21 8,49 3,15 1,63 0,84 0,35 CMJVODR 113 15, 8 0 40,97 29,22 4,82 0,14 - 0,13 18 SJCODR 43 288,00 474,0 0 381,58 41, 81 0,10 0,06 SJSPZ 43 88,30 349,10 159,27 58,68 1,70 2,85 SJSTMOR 43 0,08 2,80 1,28 0,62 0,50 -0,01 SJVODR 43 18,75 41,97 31,08 5,13 0,09 0,06 CMJSJ 43 9 7, 0 1 121, 50 105,70 5,71 0,79 0,34 CMJSTMOR 43 0,90 7,1 0 3,26 1,45 0,81 0,27 CMJVODR 43 22,78 48,82 32,87 5,95 0,53 0,27 Katego- rija Spremen- ljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 14 MRAPD 35 0,80 3,70 1,75 0,71 0,85 0,15 MRAPL 35 0,90 3,50 1,77 0,67 0,79 -0,08 MRMLD 35 0,50 3,63 1,48 0,62 1,20 2,78 MRMLL 35 0,70 2,70 1,31 0,46 0,94 1,04 MROSID 35 1,10 4,68 2,54 0,90 0,54 -0,36 MROSIL 35 1,30 4,50 2,41 0,77 0,71 -0,00 16 MRAPD 34 0,70 5,90 1, 83 0,92 2,58 10,73 MRAPL 34 0,90 4,80 1,91 0,93 1,63 3,03 MRMLD 34 0,65 4,22 1,54 ,677 1, 87 6,25 MRMLL 34 0,63 3,00 1,39 0,51 1,02 1,40 MROSID 34 1,10 6,60 2,64 1,15 1,54 3,63 MROSIL 34 1,30 6,10 2,58 1,09 1,43 2,41 18 MRAPD 11 1,24 2,90 1, 88 0,57 0,96 - 0,14 MRAPL 11 1,20 3,90 1,92 0,82 1, 61 2,46 MRMLD 11 0,91 3,10 1,55 0,66 1,45 1,72 MRMLL 11 0,90 3,30 1,49 0,74 1, 83 2,84 MROSID 11 1,72 4,70 2,70 0,84 1,40 2,27 MROSIL 11 1,70 5,70 2,68 1,20 1,90 3,57 BRAT) s tekmovalno uspešnostjo mladih teniških igralcev. Test je sicer uvrščen med teste gibalne učinkovitosti, meri pa dina- mično ravnotežje. Vključitev spremenljivk, ki zelo natančno merijo ravnotežje teniških igralcev, lahko v prihodnje pripomore k po- jasnjevanju tekmovalne uspešnosti. Hitra in eksplozivna „ moč nog Rezultati kažejo (Tabela 17), da je sistem spremenljivk, ki merijo hitro in eksploziv- no moč nog, statistično značilno povezan s tekmovalno uspešnostjo (Sig. = 0,00). 36 0,32. Nobena od spremenljivk, ki meri te- kaško vzdržljivost, statistično značilno ne pojasnjuje varianco kriterijske spremen- ljivke. Tako kot velja za moč stiska roke, je potrebno v prihodnje spremljati, kako se bo spreminjal odnos med tekaško vzdržlji- vostjo in tekmovalno uspešnostjo, tudi z vidika različnih starostnih kategorij. Značilnosti treniranja „ (trenažna anamneza) Rezultati kažejo (Tabela 20), da je sistem spremenljivk, ki merijo značilnosti trenira- nja, statistično značilno povezan s tekmo- valno uspešnostjo (Sig. = 0,00). Koeficient determinacije (R Square = 0,15) kaže, da sistem testov pojasnjuje varianco kriterijske spremenljivke v 15 %. Koeficient multiple korelacije (R = 0,38) pokaže, da obstaja po- vezanost sistema prediktorskih spremen- ljivk s kriterijsko spremenljivko 0,38. V sistemu značilnosti treniranja igralski staž (STA), število kondicijskih treningov na te- den (SKTR) in število tekmovanj (STE) stati- stično značilno pojasnjuje varianco kriterij- ske spremenljivke. Rezultati so pričakovani, saj daljše obdobje treniranja (STA) posredno pomeni tudi višjo raven taktične in tehnične kompetentnosti, hkrati pa tudi vpliva na samozaupanje. Kot zelo pomemben zaključek izpostavljamo vpliv števila kondicijskih treningov na te- den (SKTR) na tekmovalno uspešnost. To je skladno s teoretičnimi izhodišči in praksa- mi uspešnih teniških trenerjev, da je kon- dicijsko treniranje nujen del teniškega dol- goročnega razvoja mladih teniških igralcev. To je tudi izjemno pomembna povratna informacija teniškim trenerjem, igralcem in staršem, ki še ne razumejo, da kondicijsko treniranje pozitivno vpliva na tekmovalno uspešnost. To zavedanje v teniški stroki ob- staja že dlje časa, vendar še vedno ni dovolj uveljavljeno v praksi. Razumljiva in pričako- vana je povezava števila tekmovanj (STE) in tekmovalne uspešnosti. Oblikovanje reduci- „ ranega ekspertnega modela potencialne uspešnosti za mla- de teniške igralce in igralke Pri izdelavi modela potencialne uspešnosti smo izhajali iz vzrokov (dejavnikov uspe- Preglednica 9 Moč stiska roke igralcev in igralk do 12, 14, 16 in 18 let izražena z minimalnim, maksimalnim rezultatom, aritmetično sredino, standardnim odklonom in vrednostmi asimetrije in splošče- nosti. Kategorija Spremenljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 12 MRDFMAX 19 0,66 5,65 1,52 1,13 2,98 10,42 MRDFPOV 19 0,63 3,80 1,48 0,80 1,4 4 2, 61 MRDP1D 19 0,57 2,35 1,10 0,49 1,30 1,33 MRDP1L 19 0,52 2,13 1,00 0,40 1,36 2,28 MRDP2D 19 1,11 6,26 2,09 1,24 2,38 6,73 MRDP2L 19 0,93 4,69 1,97 0,89 1,6 4 3,89 MRDP3D 19 0,66 5,65 1,52 1,13 2,98 10,42 MRDP3L 19 0,63 3,80 1,48 0,80 1,4 4 2, 61 14 MRDFMAX 35 0,80 3,70 1,76 0,72 0,85 0,15 MRDFPOV 35 0,90 3,50 1,77 0,67 0,79 -0,08 MRDP1D 35 0,50 3,63 1,48 0,62 1,21 2,78 MRDP1L 35 0,70 2,70 1,32 0,46 0,95 1,04 MRDP2D 35 1,10 4,68 2,55 0,90 0,55 -0,37 MRDP2L 35 1,30 4,50 2,42 0,77 0,71 0,00 MRDP3D 35 0,80 3,70 1,76 0,72 0,85 0,15 MRDP3L 35 0,90 3,50 1,77 0,67 0,79 -0,08 16 MRDFMAX 34 0,70 5,90 1, 83 0,93 2,59 10,74 MRDFPOV 34 0,90 4,80 1,91 0,93 1,63 3,04 MRDP1D 34 0,65 4,22 1,54 0,68 1, 88 6,25 MRDP1L 34 0,63 3,00 1,39 0,51 1,03 1,40 MRDP2D 34 1,10 6,60 2,64 1,16 1,54 3,63 MRDP2L 34 1,30 6,10 2,59 1,10 1,4 4 2,42 MRDP3D 34 0,70 5,90 1, 83 0,93 2,59 10,74 MRDP3L 34 0,90 4,80 1,91 0,93 1,63 3,04 18 MRDFMAX 11 1,24 2,90 1, 89 0,58 0,96 - 0,15 MRDFPOV 11 1,20 3,90 1,93 0,82 1,62 2,47 MRDP1D 11 0,91 3,10 1,56 0,67 1,46 1,72 MRDP1L 11 0,90 3,30 1,50 0,75 1, 8 4 2,85 MRDP2D 11 1,72 4,70 2,70 0,84 1,40 2,27 MRDP2L 11 1,70 5,70 2,68 1,20 1,90 3,58 MRDP3D 11 1,24 2,90 1, 89 0,58 0,96 - 0,15 MRDP3L 11 1,20 3,90 1,93 0,82 1,62 2,47 Preglednica 10 Tekaška vzdržljivost igralcev in igralk do 12, 14, 16 in 18 let izražena z minimalnim, maksimal- nim rezultatom, aritmetično sredino, standardnim odklonom in vrednostmi asimetrije in sploščenosti. Kategorija Spremenljivka N Min. Maks. AS SO Asim. Splošč. 12 FBIP 141 4,07 11, 8 0 8,24 1,60 - 0,18 -0,43 FBIPVO2 37 30,54 64,36 50,24 8,42 -0,53 -0,24 FBT 3015 98 13, 50 18,00 15,76 0,98 -0,23 0,26 14 FBIP 17 2 5,07 12,10 9,38 1, 61 -0,32 -0,42 FBIPVO2 45 40,80 68,54 52,81 7, 0 3 0,33 - 0,16 FBT 3015 93 14,00 18,50 16,24 1,12 0,00 -0,47 16 FBIP 11 0 6,04 14,20 10,45 1,72 -0,04 -0,33 FBIPVO2 24 32,06 73,86 61,59 9,12 -1,47 3,53 FBT 3015 52 13, 50 19,0 0 16,84 1,45 - 0,41 -0,64 18 FBIP 38 7, 0 7 14,50 11,17 1, 86 -0,54 -0,03 FBIPVO2 9 34,72 74, 24 54,35 12, 65 0,01 -0,87 FBT 3015 7 15, 50 20,00 17, 8 6 1,63 -0,42 -1,00 Preglednica 11 Značilnosti treniranja (trenažna anamneza) igralcev in igralk do 12, 14, 16 in 18 let. Oznaka Spremenljivka / starostna kategorija 12 14 16 18 S TA Igralni staž (leta) 4,9 6,0 7, 7 10,1 STTR Število teniških treningov (teden) 3,8 5,1 4,9 5,9 SKTR Število kondicijskih treningov (teden) 1,5 2,3 3,2 3,3 SUTTR Število ur teniških treningov (teden) 5,9 8,4 9,1 11, 0 SUKTR Število ur kondicijskih treningov (teden) 3,6 2,7 3,6 4,4 STE Število tekmovanj (leto) 14,4 18,6 18,6 17, 8 iz prakse za prakso 37 šnosti) in se usmerili k posledicam (poten- cialna uspešnost). Tako smo izoblikovali reduciran model uspešnosti na izbranih razsežnostih, ki se na najnižjih vozliščih manifestirajo z ustreznimi merilnimi po- stopki. Le ti se na višjih ravneh združujejo po načelu hierarhične urejenosti in mrežne razvejanosti. Na posameznih vozliščih se elementi povezujejo v integrirane elemen- te uspešnosti, vse do končne potencialne uspešnosti. Na osnovi takšnega modela je možno ugotoviti potencialno uspešnost na ravni vseh izbranih razsežnosti psiho- somatičnega statusa teniških igralcev, ka- kor tudi na posamezni ravni razsežnosti opredeljenih v t. i. reduciranem modelu potencialne uspešnosti. Model potencialne uspešnosti je dinami- čen sistem, saj na eni strani spremlja posa- meznike (mlade teniške igralce in igralke), katerih značilnosti, sposobnosti in veščine Preglednica 12 Povezanost funkcionalnosti gibanja s tekmovalno uspešnostjo teniških igralcev in igralk. R R Square Sig. 0,321a 0,10 0,091b Model Corr Beta Sig. FMSADN - 0,21 - 0,16 0,32 FMSGP - 0 ,11 -0,04 0,83 FMSIK -0,07 -0,07 0,58 FMSKO 0,06 0,19 0,23 FMSMR 0,09 0,16 0,43 FMSSR - 0,10 - 0 ,11 0,31 FMSSST - 0 ,11 -0,06 0,78 FMSVSOTA - 0,12 - 0,14 0,77 Preglednica 13 Povezanost morfoloških značilnosti s tekmovalno uspešnostjo teni- ških igralcev in igralk. R R Square Sig. 0,25 0,06 0,00 Model Corr Beta Sig. AT V -0,22 -0,37 0,00 ADSPO - 0,19 0,06 0,25 ADZGO - 0 ,17 0,14 0,01 APKOL - 0,12 -0,01 0,87 ASM - 0,15 0,07 0,06 APKOM - 0,10 0,08 0,03 AOP - 0,16 0,04 0,46 AT T -0,22 - 0 ,17 0,02 Preglednica 14 Povezanost sestave telesa s tekmovalno uspešnostjo teniških igralcev in igralk. R R Square Sig. .49 0,24 0,00 Model Corr Beta Sig. IBAT T - 0,41 -0,06 0,94 IBBELJAK -0,40 -0,05 0,83 IBITM - 0,31 -0,64 0,25 IBMASMT - 0,10 0,02 0,96 IBMINER - 0,41 -0,64 0,44 IBMINOK - 0,41 -0,44 0,59 IBODEB - 0 ,17 0,24 0,55 IBOMASMT - 0,18 -0,20 0,00 IBPOVMAS -0,03 0,34 0,02 IBPOVT -0,42 -0,83 0,42 IBPTMDN -0,40 -1, 81 0,16 IBPTMDR -0,39 -0,46 0,69 IBPTMLN -0,40 1, 80 0 ,17 IBPTMLR -0,39 -1,14 0,35 IBPTMT -0,40 1,05 0,69 IBZNCELT - 0,41 0,68 0,60 IBZUCELT -0,40 1,73 0,05 Preglednica 15 Povezanost gibalne učinkovitosti s tekmovalno uspešnostjo teniških igralcev in igralk. R R Square Sig. 0,56 0,32 0,00 Model Corr Beta Sig. MT5 0,19 0,19 0,55 MT20 0,23 0,23 0,84 MTAPNO - 0,13 - 0,13 0,88 MTAPRO - 0,13 - 0,13 0,01 MPOL 0,21 0,21 0,50 MOZL60 -0,38 -0,38 0,00 MOBR AT - 0,18 - 0,18 0,64 MPAH 0,22 0,22 0,23 MT9X6 0,34 0,34 0,03 MTTL 0,22 0,23 0,48 MTTD 0,20 0,24 0,96 MIZPK - 0 ,17 - 0 ,17 0,75 MTPK -0,08 -0,08 0,97 MZVIN -0,03 -0,03 0,93 MSKOK4 -0,24 -0,24 0,47 MMM2 -0,24 -0,24 0,20 MDT60 - 0,19 - 0,19 0,88 se stalno spreminjajo. Na drugi strani se spreminja teniška igra tako z vidika zahtev, ki se pojavljajo v času tekem in treningov, vrste in načina treniranja, vrste in števila tekmovanj, igralnih podlag ter uporabe rekvizitov (žoge, loparji, strune). Trenutno pokrivamo števila področja bio-psiho-so- cialnega statusa mladih teniških igralcev in igralk, ki so v nadaljevanju prikazana v modelu potencialne uspešnosti za mlade teniške igralce in igralke. V modelu so na- vedeni: šifre testov, ime testa, enota mer- jenja, utež in normalizator. Utež je določil ekspert in pomeni pomembnost vpliva testa na tekmovalno uspešnost v tenisu. Normalizator določa odnos med testom in uspešnostjo, ki ga je določil ekspert. Odnos je lahko pozitiven ali negativen ali kombini- ran. Primer kombiniranega odnosa je tele- sna višina (ATV), ki do določene vrednosti pozitivno vpliva na uspešnost, v primeru izjemno visokih vrednosti pa se lahko vpliv na uspešnost zmanjšuje. Za primer prikaza rezultatov v obliki dreve- sa smo izbrali tri mlade igralce v kategoriji fantov do 16 let, ki so na najvišji ravni po- tencialne uspešnosti za izbrane razsežno- sti (funkcionalnost gibanj, morfološke in gibalne razsežnosti, tekaško vzdržljivost in sestavo telesa) dosegli najvišje ocene. V drevesu so zapisane vse pomembne infor- macije, kot so raven razsežnosti, sposob- nosti in testov. Pri testih je zapisana enota merjenja, dosežen rezultat in opisna ocena. Kot kriterij določanja ocene je izbran t. i. notranji kriterij, torej rezultati vseh fantov v kategoriji 16 let, ki so bili tistega leta izmer- jeni na meritvah. V obliki drevesa predstavljeni rezultati me- ritev trenerju (teniškemu ali kondicijskemu) omogočajo enostavno določanje »moč- nih« in »šibkih« področij. Trenerju objektiv- 38 Preglednica 19 Povezanost tekaške vzdržljivosti s tekmovalno uspešnostjo teniških igralcev in igralk. R R Square Sig. 0,32 0,10 0,00 Model Corr Beta Sig. FBIP -0,32 -0,30 0,06 FBIPVO2 -0,27 0,02 0,85 FBT 3015 - 0,21 0,01 0,89 ni podatki (rezultati testov) in subjektivna ocena (ekspertne ocene v drevesu) služijo za določanje vsebine, vrstnega reda in pomembnosti trenažnih ciljev. Postavljeni cilji, ki so merljivi, objektivni, prilagodljivi, realni in časovno določeni, trenerju omo- gočajo učinkovito načrtovanje tako na le- tni kot tudi dolgoročni ravni. Če ima trener na voljo rezultate teniškega igralca za več let zapored lahko na osnovi analize rezul- tatov posredno spremlja tudi učinkovitost posameznih trenažnih metod, ustreznost načrtovanja, periodizacije in določanja obremenitev. Rezultati na sicer neteniških področjih pa niso pomembni le za razvoj posameznih sposobnosti, ampak se močno dotikajo tudi teniškega (taktičnega in tehničnega) razvoja. Tako lahko trener z analizo trenda Preglednica 16 Povezanost ravnotežja s tekmovalno uspešnostjo teniških igralcev in igralk. R R Square Sig. 0,41 0,16 0,00 Model Corr Beta Sig. MRAPD 0,00 -3,89 0,00 MRAPL -0,02 -0,64 0,60 MRMLD - 0,19 -2,97 0,00 MRMLL -0,06 - 0,21 0,76 MROSID -0,06 5,83 0,00 MROSIL -0,03 0,91 0,60 Preglednica 17 Povezanost hitre in eksplozivne moči nog s tekmovalno uspešnostjo teniških igralcev in igralk. R R Square Sig. 0,25 0,06 0,00 Model Corr Beta Sig. SJCODR - 0,12 -0,09 0,09 SJSPZ -0,07 0,04 0,52 SJSTMOR 0,08 0,08 0,18 SJVODR -0,20 -0,57 0,28 CMJSJ -0,03 -0,25 0,33 CMJSTMOR -0,05 -0,05 0,24 CMJVODR - 0,21 0,36 0,49 Preglednica 18 Povezanost moči stiska roke s tekmovalno uspešnostjo teniških igralcev in igralk. R R Square Sig. 0 ,17 0,03 2,03 Model Corr Beta Sig. MRDFMAX - 0,16 0,08 0,10 MRDFPOV - 0 ,17 0,16 0,21 MRDP1D -0,09 -0,64 0,01 MRDP1L -0,05 0,32 0,22 MRDP2D -0,06 0,16 0,55 MRDP2L -0,06 - 0,16 0,52 MRDP3D -0,04 0,32 0,20 MRDP3L -0,05 -0,06 0,77 Preglednica 20 Povezanost značilnosti treniranja (trenažna anamneza) s tekmoval- no uspešnostjo teniških igralcev in igralk. R R Square Sig. 0,38 0,15 0,00 Model Corr Beta Sig. S TA -0,34 -0,36 0,00 STTR - 0 ,11 0,14 0,23 SUTTR - 0,14 -0,08 0,53 SKTR -0,20 - 0,13 0,09 SUKTR 0,00 0,02 0,73 STE 0,02 0 ,17 0,01 razvoja morfoloških razsežnosti bolje in na- tančneje določa igralni stil teniškega igral- ca, način treniranja in nenazadnje tehnično kompetentnost. Konkretno to pomeni, da mora v primeru visokega igralca (Jože No- vak) trener prilagoditi vsebino, intenzivnost treninga igralnemu stilu igralca. Enako velja tudi za prilagoditev taktičnega in tehnične- ga treninga, izbire igralnih situacij in nena- zadnje tudi igralnih in turnirskih podlag. Omeniti moramo še psihološki vidik, pred- vsem to velja za motivacijo in samozaupa- nje teniškega igralca, ki lahko na zelo eno- staven način spremlja učinke svojega dela in bolje razume, kaj so njegove slabosti in kaj orožja. Povezava vseh štirih pomembnih razsežnosti razvoja teniškega igralca (psi- hološke, kondicijske, taktične in tehnične) omogoča celostno (holistično) obravnavo mladega športnika, ki je tako z etičnega kot tudi športnega vidika edina prava. Zaključek „ Živimo v informacijski dobi, v dobi »velikih« podatkov. Podatki so postali tržno blago. Tudi v športu so podatkovne analize, no- tacije, video analize in spremljanje najra- zličnejših statistik postale del trenažnega procesa, športnih prenosov in športnih spletnih portalov. Učinkovitost športnikov in ekip se spremlja iz različnih vidikov in z različnimi cilji ter nameni. Vsekakor je z vidi- ka zbiranja, vrednotenja in uporabe podat- kov pomembna transformacija podatkov v informacije ter transformacija informacij v znanja. Gre za stalen in cikličen proces, ki se dogaja tudi v športu. Na eni strani vrhunski športniki, tudi teniški igralci in igralke, najemajo posameznike in ekipe, ki jim pomagajo iz ogromne količine podatkov, ki so na voljo zbrati tiste informa- cije, ki jih bodo lahko uporabili v določeni tekmovalni situaciji in na osnovi katerih si bodo povečali možnosti za zmago. Na dru- gi strani pa se v športu mladih, prepogosto dogaja, da so podatki na voljo, vendar jih športniki in trenerji ne uporabljajo. Razlogi so zelo različni: od nerazumevanja in ne- znanja, do pomanjkanja časa, prevelikega števila športnikov ali preprosto, ker trenerji menijo, da jim njihovo znanje, izkušnje ter »izurjeno« oko zadoščajo pri načrtovanju treniranja. iz prakse za prakso 39 Prikaz 2. Model potencialne uspešnosti za mlade teniške igralce in igralke Drevo kriterijev Šifra Ime Enota Utež Normalizatorji PotencUspe Potencialna uspesnost 359 ├─Fms Funkcionalnost gibanj 30 │ ├─FMSVSOTA FMS Vsota vseh 7 nalog 15 21:5, 19:4, 17:3, 15:2, 13:1 │ ├─FMSADN FMS Aktivni dvig noge 2 0:0 │ ├─FMSGP FMS Globoki počep 2 0:0 │ ├─FMSIK FMS Izpadni korak 2 0:0 │ ├─FMSKO FMS Korak čez oviro 2 0:0 │ ├─FMSMR FMS Mobilnost ramena 3 0:0 │ ├─FMSSR FMS Stabiliz. rotatorjev 2 0:0 │ └─FMSSST FMS Skleca s stabil.trupa 2 0:0 ├─Funkcgib Funkcionalnost gibanj 243 │ ├─Inkogi Informac. komp. gibanja 134 │ │ ├─Regsin Regulacija sinergistov 42 │ │ │ ├─Hitposp Hitrost pospesevanja 33 │ │ │ │ ├─MT5 Tek 5 metrov sek. 20 0:0 │ │ │ │ └─MT20 Tek 20 metrov sek. 13 3,2:5, 3,4:4, 3,6:3, 3,9:2, 4,3:1 │ │ │ └─Frekgib Frekvenca gibanja 9 │ │ │ ├─MTAPRO Taping z roko pon. 5 40:2, 45:3, 50:4 │ │ │ └─MTAPNO Taping z nogo pon. 4 0:0 │ │ ├─Regib Regulacija gibanja 80 │ │ │ ├─Koord Koordinacija 14 │ │ │ │ ├─MPOL Poligon nazaj sek. 7 9,5:5, 10,5:3, 11:2 │ │ │ │ └─MOZL60 Odbijanje žoge z loparjem pon. 7 45:3, 55:5 │ │ │ ├─Agiln Agilnost 36 │ │ │ │ ├─MPAH Pahljača sek. 9 13,5:5, 14,5:4, 15:3, 15,5:2 │ │ │ │ ├─MT9X6 Tek 9x6 metrov sek. 9 0:0 │ │ │ │ ├─MTTD T test 4x8 - v desno s 9 0:0 │ │ │ │ └─MTTL T test 4x8 - v levo s 9 0:0 │ │ │ └─Ravnot Ravnotežje 30 │ │ │ ├─MRAPD Ravn. napr./naz. d. noga 5 0:0 │ │ │ ├─MRAPL Ravn. napr./naz. l. noga 5 0:0 │ │ │ ├─MRMLD Ravn. levo/desno d. noga 5 0:0 │ │ │ ├─MRMLL Ravn. levo/desno l. noga 5 0:0 │ │ │ ├─MROSID Ravnotežje desna noga 5 0:0 │ │ │ └─MROSIL Ravnotežje leva noga 5 0:0 │ │ └─Regmito Regulacija mišič. tonusa 12 │ │ └─Giblj Gibljivost 12 │ │ ├─MIZPK Izpadni korak cm 4 150:2, 160:3, 170:4 │ │ ├─MTPK Predklon na klopici cm 4 50:2, 55:3, 60:4 │ │ └─MZVIN Zvinek s palico cm 4 0:0 │ └─Enkogi Energijska komp. gibanja 109 │ ├─Inteks Intenzivnost ekscitacije 72 │ │ ├─Elastmoc Elasticna moc 5 │ │ │ └─MSKOK4 Štiriskok z mesta cm 5 730:2, 760:3, 800:4, 830:5 │ │ └─Hitmoc Hitra moč 67 │ │ ├─MMM2 Met medicinke (2 kg) cm 7 870:3, 900:4, 930:5 │ │ ├─SJCODR SJ-Čas odriva ms 15 0:0 │ │ ├─SJSPZ SJ-Indeks 1 % 15 0:0 │ │ ├─SJSTMOR SJ-Štartna moč m/s3 15 0:0 │ │ └─SJVODR SJ-Višina odriva cm 15 0:0 │ └─Traeks Trajanje ekscitacije 37 │ ├─Vzdmoc Vzdržljivost v moči 5 │ │ └─Repmoc Repetitivna moč 5 │ │ └─MDT60 Dviganje trupa 60 sekund pon. 5 50:3, 53:4, 56:5 │ └─Statmoc Staticna moc 32 │ ├─MRDFMAX R.din.-max. sila dom.roka N 4 0:0 │ ├─MRDFPOV R.din.-povp.sila d.r. 20s N 4 0:0 │ ├─MRDP1D Ročni dinamomet. P1-desna kg 4 0:0 │ ├─MRDP1L Ročni dinamometer P1-leva kg 4 0:0 │ ├─MRDP2D Ročni dinamomet. P2-desna kg 4 0:0 │ ├─MRDP2L Ročni dinamometer P2-leva kg 4 0:0 │ ├─MRDP3D Ročni dinamomet. P3-desna kg 4 0:0 │ └─MRDP3L Ročni dinamometer P3-leva kg 4 0:0 40 Šifra Ime Enota Utež Normalizatorji ├─Morfrazs Morfološke razsežnosti 60 │ └─Merok Mere okostja 60 │ ├─Dolok Dolžina okostja 27 │ │ ├─Tevis Telesna višina 11 │ │ │ └─ATV Telesna višina cm 11 165:3, 170:5, 175:5, 180:3 │ │ └─Doltelseg Dolž. telesnih segmenotv 16 │ │ ├─ADSPO Dolžina noge cm 8 0:0 │ │ └─ADZGO Dolžina roke cm 8 0:0 │ ├─Sirok Širina okostja 14 │ │ ├─Sirnog Širina nog 5 │ │ │ └─APKOL Premer kolena cm 5 8,6:2, 8,9:3, 9,1:4, 9,2:5 │ │ ├─Sirtru Širina trupa 4 │ │ │ └─ASM Širina medenice cm 4 22:2, 24:3, 25:4, 26:5 │ │ └─Sirrok Širina rok 5 │ │ └─APKOM Premer komolca (levi) cm 5 5,9:1, 6:2, 6,3:3, 6,5:5 │ └─Mervol Mere volumna 19 │ ├─Obstelseg Obseg telesnih segmentov 14 │ │ ├─Obrok Obseg rok 7 │ │ │ └─AOP Obseg podlahti cm 7 19:1, 20:2, 21:3, 22,5:4 │ │ └─Obtru Obseg trupa 7 │ │ └─AOPMAX Obseg prsi (maksimalno) cm 7 66:3, 72:5, 78:3 │ └─Teltez Telesna teža 5 │ └─ATT Telesna teža kg 5 34:1, 38:2, 41:3, 44:5, 47:3, 50:2, 54:1 ├─Tekvzd Tekaška vzdržljivost 26 │ ├─FBIP Bip test (št. stop./stož) st/st 13 0:0 │ └─FBIPVO2 Bip test poraba O2 ml/kg/m 13 0:0 ├─Sestelesa Sestava telesa 0 │ ├─IBATT Telesna teža (InBody) kg 0 0:0 │ ├─IBBELJAK IB Beljakovine kg 0 0:0 │ ├─IBBMET IB Bazalni metabolizem kcal 0 0:0 │ ├─IBITM IB Indeks telesne mase kg/m2 0 0:0 │ ├─IBMASMT IB Maščobna masa v telesu kg 0 0:0 │ ├─IBMINER IB Minerali kg 0 0:0 │ ├─IBMINOK IB Minerali okostja kg 0 0:0 │ ├─IBMISMT IB Masa mišič. v telesu kg 0 0:0 │ ├─IBMTC IB Masa celic v telesu kg 0 0:0 │ ├─IBODEB IB Stopnja debelosti % 0 0:0 │ ├─IBOMASMT IB % maščob v telesu % 0 0:0 │ ├─IBPOVMAS IB Površ. viscer. maščobe cm2 0 0:0 │ ├─IBPOVT IB Površina telesa-DuBois m2 0 0:0 │ ├─IBPTMDN IB Pusta tel. masa d.noga kg 0 0:0 │ ├─IBPTMDR IB Pusta tel. masa d.roka kg 0 0:0 │ ├─IBPTMLN IB Pusta tel. masa l.noga kg 0 0:0 │ ├─IBPTMLR IB Pusta tel. masa l.roka kg 0 0:0 │ ├─IBPTMT IB Pusta tel. masa trupa kg 0 0:0 │ ├─IBZNCELT IB Znotrajcel. tekočina l 0 0:0 │ └─IBZUCELT IB Zunajcelična tekočina l 0 0:0 └─Trenanam Trenazna anamneza 0 ├─STA Staž absolutni leto 6 0:0 ├─STDBL Št. dni bolezni / leto dni 0 0:0 ├─STDPL Št. dni poškodb / leto dni 0 0:0 ├─STE Št. tekem / leto št. 5 0:0 ├─STKR Št. kond. treningov / teden št. 7 0:0 ├─STTR Št. teniških treningov / teden št. 0 0:0 ├─STUTR Št. ur treningov / teden št. 0 0:0 ├─TZSKO Povp. št. točk na j.l.TZS št. 0 0:0 └─TZSME Mesto na j. l. TZS št. 0 0:0 Opisne ocene Zg. meja f(x) Opisna ocena 1 zelo slabo 2 slabo 3 dobro 4 zelo dobro 5 odlično Prikaz 2. Ekpertno drevo modela potencialne uspešnosti mladih teniških igralcev in igralk za morfološke značilnosti, sestavo telesa, gibalno učinkovitost, ravnotežje, hitro in eksplozivno moč nog, moč stiska roke, tekaško vzdržljivost in značilnosti treniranja. iz prakse za prakso 41 Šifra Ime Enota Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena PotencUspe Potencialna uspesnost 10,0 odlično 9,7 odlično 9,3 odlično ├─Fms Funkcionalnost gibanj │ ├─FMSVSOTA FMS Vsota vseh 7 nalog 18 20 19 │ ├─FMSADN FMS Aktivni dvig noge 3 3 3 │ ├─FMSGP FMS Globoki počep 3 3 3 │ ├─FMSIK FMS Izpadni korak 2 3 3 │ ├─FMSKO FMS Korak čez oviro 2 3 3 │ ├─FMSMR FMS Mobilnost ramena 3 2 3 │ ├─FMSSR FMS Stabiliz. rotatorjev 2 3 2 │ └─FMSSST FMS Skleca s stabil.trupa 3 3 2 ├─Gibalrazs Gibalne razsežnosti 11,3 odlično 11,5 odlično 10,8 odlično │ ├─Inkogi Informac. komp. gibanja 5,4 odlično 5,4 odlično 5,1 odlično │ │ ├─Regsin Regulacija sinergistov 4,8 odlično 3,8 zelo dobro 4,2 odlično │ │ │ ├─Hitposp Hitrost pospesevanja 4,8 odlično 3,6 zelo dobro 4,2 odlično │ │ │ │ ├─MT5 Tek 5 metrov sek. 1,18 1,34 1,22 │ │ │ │ └─MT20 Tek 20 metrov sek. 3,25 4,8 odlično 3,48 3,6 zelo dobro 3,35 4,2 odlično │ │ │ └─Frekgib Frekvenca gibanja 4,4 odlično 4,2 odlično │ │ │ ├─MTAPRO Taping z roko pon. 52 4,4 odlično 51 4,2 odlično │ │ │ └─MTAPNO Taping z nogo pon. 33 34 30 │ │ ├─Regib Regulacija gibanja 5,9 odlično 6,4 odlično 5,5 odlično │ │ │ ├─Koord Koordinacija 5,8 odlično 9,4 odlično 5,7 odlično │ │ │ │ ├─MPOL Poligon nazaj sek. 6,7 10,6 odlično 9,4 5,2 odlično │ │ │ │ └─MOZL60 Odbijanje žoge z loparjem pon. 59 5,8 odlično 71 8,2 odlično 61 6,2 odlično │ │ │ ├─Agiln Agilnost 6,0 odlično 5,2 odlično 5,4 odlično │ │ │ │ ├─MPAH Pahljača sek. 12,5 6,0 odlično 13,3 5,2 odlično 13,1 5,4 odlično │ │ │ │ ├─MT9X6 Tek 9x6 metrov sek. 14,8 15,8 15,2 │ │ │ │ ├─MTTD T test 4x8 - v desno s 6,29 6,59 6,3 │ │ │ │ └─MTTL T test 4x8 - v levo s 6,11 6,46 6,15 │ │ │ └─Ravnot Ravnotežje │ │ │ ├─MRAPD Ravn. napr./naz. d. noga 1,6 2 2 │ │ │ ├─MRAPL Ravn. napr./naz. l. noga 2,4 2,7 2,1 │ │ │ ├─MRMLD Ravn. levo/desno d. noga 1,4 1,5 1,2 │ │ │ ├─MRMLL Ravn. levo/desno l. noga 2 2,1 1,4 │ │ │ ├─MROSID Ravnotežje desna noga 2,3 2,7 2,6 │ │ │ └─MROSIL Ravnotežje leva noga 3,4 3,8 2,7 │ │ └─Regmito Regulacija mišič. tonusa 4,3 odlično 4,7 odlično 5,3 odlično │ │ └─Giblj Gibljivost 4,3 odlično 4,7 odlično 5,3 odlično │ │ ├─MIZPK Izpadni korak cm 193 6,3 odlično 199 6,9 odlično 203 7, 3 odlično │ │ ├─MTPK Predklon na klopici cm 52 2,4 dobro 52 2,4 dobro 56 3,2 zelo dobro │ │ └─MZVIN Zvinek s palico cm 100 105 70 │ └─Enkogi Energijska komp. gibanja 18,6 odlično 19,0 odlično 17, 8 odlično │ ├─Inteks Intenzivnost ekscitacije 23,0 odlično 24,8 odlično 24,7 odlično │ │ ├─Elastmoc Elasticna moc 9,7 odlično 12,7 odlično 12,0 odlično │ │ │ └─MSKOK4 Štiriskok z mesta cm 970 9,7 odlično 1060 12,7 odlično 1040 12,0 odlično │ │ └─Hitmoc Hitra moč 24,0 odlično 25,7 odlično 25,7 odlično │ │ ├─MMM2 Met medicinke (2 kg) cm 1500 24,0 odlično 1550 25,7 odlično 1550 25,7 odlično │ │ ├─SJCODR SJ-Čas odriva ms 376 416 376 │ │ ├─SJSPZ SJ-Indeks 1 % 188,3 121,4 184,7 │ │ ├─SJSTMOR SJ-Štartna moč m/s3 1,21 1,73 0,92 │ │ └─SJVODR SJ-Višina odriva cm 36,42 38,46 33,03 │ └─Traeks Trajanje ekscitacije 10,0 odlično 7,7 odlično 4,3 odlično │ ├─Vzdmoc Vzdržljivost v moči 10,0 odlično 7,7 odlično 4,3 odlično │ │ └─Repmoc Repetitivna moč 10,0 odlično 7,7 odlično 4,3 odlično │ │ └─MDT60 Dviganje trupa 60 sekund pon. 71 10,0 odlično 64 7,7 odlično 54 4,3 odlično │ └─Statmoc Staticna moc │ ├─MRDFMAX R.din.-max. sila dom.roka N 504,87 454,9 │ ├─MRDFPOV R.din.-povp.sila d.r. 20s N 417, 4 5 314,76 │ ├─MRDP1D Ročni dinamomet. P1-desna kg │ ├─MRDP1L Ročni dinamometer P1-leva kg │ ├─MRDP2D Ročni dinamomet. P2-desna kg │ ├─MRDP2L Ročni dinamometer P2-leva kg │ ├─MRDP3D Ročni dinamomet. P3-desna kg │ └─MRDP3L Ročni dinamometer P3-leva kg ├─Morfrazs Morfološke razsežnosti 4,7 odlično 2,6 dobro 3,2 zelo dobro │ └─Merok Mere okostja 4,7 odlično 2,6 dobro 3,2 zelo dobro 42 Šifra Ime Enota Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena │ ├─Dolok Dolžina okostja 4,8 odlično -0,8 zelo slabo 0,0 zelo slabo │ │ ├─Tevis Telesna višina 4,8 odlično -0,8 zelo slabo 0,0 zelo slabo │ │ │ └─ATV Telesna višina cm 175,5 4,8 odlično 189,5 -0,8 zelo slabo 187, 4 0,0 zelo slabo │ │ └─Doltelseg Dolž. telesnih segmenotv │ │ ├─ADSPO Dolžina noge cm 7 7, 9 85,6 81,3 │ │ └─ADZGO Dolžina roke cm 98,6 111,4 105,6 │ ├─Sirok Širina okostja 9,6 odlično 12,1 odlično 13,9 odlično │ │ ├─Sirnog Širina nog 11,0 odlično 15,0 odlično 19,0 odlično │ │ │ └─APKOL Premer kolena cm 9,8 11,0 odlično 10,2 15,0 odlično 10,6 19,0 odlično │ │ ├─Sirtru Širina trupa 5,0 odlično 7, 5 odlično 8,8 odlično │ │ │ └─ASM Širina medenice cm 26 5,0 odlično 28,5 7, 5 odlično 29,8 8,8 odlično │ │ └─Sirrok Širina rok 12,0 odlično 13,0 odlično 13,0 odlično │ │ └─APKOM Premer komolca (levi) cm 7, 2 12,0 odlično 7, 3 13,0 odlično 7, 3 13,0 odlično │ └─Mervol Mere volumna 1,0 slabo 0,5 zelo slabo - 0,1 zelo slabo │ ├─Obstelseg Obseg telesnih segmentov 2,4 dobro 1,9 slabo 1,7 slabo │ │ ├─Obrok Obseg rok 7, 5 odlično 6,1 odlično 6,6 odlično │ │ │ └─AOP Obseg podlahti cm 2 7, 8 7, 5 odlično 25,6 6,1 odlično 26,4 6,6 odlično │ │ └─Obtru Obseg trupa -2,7 zelo slabo -2,3 zelo slabo -3,2 zelo slabo │ │ └─AOPMAX Obseg prsi (maksimalno) cm 95,2 -2,7 zelo slabo 94 -2,3 zelo slabo 96,7 -3,2 zelo slabo │ └─Teltez Telesna teža -2,8 zelo slabo -3,4 zelo slabo - 5,1 zelo slabo │ └─ATT Telesna teža kg 69,2 -2,8 zelo slabo 71,6 -3,4 zelo slabo 78,5 - 5,1 zelo slabo ├─Tekvzd Tekaška vzdržljivost │ ├─FBIP Bip test (št. stop./stož) st/st 14,02 12,01 10,09 │ └─FBIPVO2 Bip test poraba O2 ml/kg/m ├─Sestelesa Sestava telesa │ ├─IBATT Telesna teža (InBody) kg 69,2 71,6 78,5 │ ├─IBBELJAK IB Beljakovine kg 12,5 13 14,2 │ ├─IBBMET IB Bazalni metabolizem kcal 1723,48 1804,42 1924,57 │ ├─IBITM IB Indeks telesne mase kg/m 2 22,47 19,94 22,35 │ ├─IBMASMT IB Maščobna masa v telesu kg 6,5 5,2 6,5 │ ├─IBMINER IB Minerali kg 4,25 4,4 4,96 │ ├─IBMINOK IB Minerali okostja kg 3,43 3,65 4,11 │ ├─IBMISMT IB Masa mišič. v telesu kg 35,79 37, 3 6 40,92 │ ├─IBMTC IB Masa celic v telesu kg 41,51 43,23 47,14 │ ├─IBODEB IB Stopnja debelosti % 101,47 90,4 100,9 │ ├─IBOMASMT IB % maščob v telesu % 10,2 11,9 11,7 │ ├─IBPOVMAS IB Površ. viscer. maščobe cm 2 29,51 19,8 30,52 │ ├─IBPOVT IB Površina telesa-DuBois m 2 1,843 1,977 2,039 │ ├─IBPTMDN IB Pusta tel. masa d.noga kg 9,88 11,15 11,75 │ ├─IBPTMDR IB Pusta tel. masa d.roka kg 3,36 3,96 4,1 │ ├─IBPTMLN IB Pusta tel. masa l.noga kg 9,83 11,19 11,63 │ ├─IBPTMLR IB Pusta tel. masa l.roka kg 3,59 3,89 3,91 │ ├─IBPTMT IB Pusta tel. masa trupa kg 2 7, 0 2 29,83 30,28 │ ├─IBZNCELT IB Znotrajcel. tekočina l 29 30,2 32,9 │ └─IBZUCELT IB Zunajcelična tekočina l 17 18,7 19,9 └─Trenanam Trenazna anamneza ├─STA Staž absolutni leto 8 9 6 ├─STDBL Št. dni bolezni / leto dni 4 11 7 ├─STDPL Št. dni poškodb / leto dni 5 17 7 ├─STE Št. tekem / leto št. 56 34 44 ├─SKTR Št. kond. treningov / teden št. 4 5 3 ├─STTR Št. teniških treningov / teden št. 7 9 6 ├─STUTR Št. ur treningov / teden št. 14 18 11 ├─TZSKO Povp. št. točk na j.l.TZS št. 115, 2 78,1 92,8 └─TZSME Mesto na j. l. TZS št. 1 8 7 Prikaz 3. Rezultati mladih teniških igralcev in igralk v drevesu modela potencialne uspešnosti za morfološke značilnosti, sestavo telesa, gibalno učinkovi- tost, ravnotežje, hitro in eksplozivno moč nog, moč stiska roke, tekaško vzdržljivost in značilnosti treniranja. iz prakse za prakso 43 Zato bo v prihodnje še potrebno nadalje- vati z ozaveščanjem trenerjev in športnikov, da so objektivni podatki pomembni, da so testiranja potrebna za nadzor učinkov tre- niranja ter da je najbolj učinkovit način, če so podatki predstavljeni kot informacije. Predstavitev rezultatov testiranj mladih te- niških igralcev in igralk v obliki ekspertnega drevesa je eden od možnih načinov, kako trenerjem pomagati uporabiti večje količi- ne zbranih podatkov kot koristne informa- cije. Literatura „ Andreff, W., Dutoya, J., Montel, J. (2009). Le 1. modèle européen de financement du sport: quels risques? Revue Juridique et Economique du Sport (90), 75–85. ATP. (2016). Tennis - ATP World Tour – Home. 2. Pridobljeno 15.12.2016, s http://www.atp- worldtour.com/ Crespo, M., Reid, M., Miley, D. in Atienza, F. 3. (2002). Professional tournament structure and nations' success in men's professional- tennis. Med. Sci. Tennis, 7 (3), 12. Dežman, B., Jošt, B. (1991). Spremljanje uspe- 4. šnosti športnikov na osnovi ekspertnega sis- tema, Ljubljana: Športna zveza Slovenije. Elliott, B., Ried, M., in Crespo, M. (2009). Te- 5. chique development in tennis stroke pro- duction. London: International Tennis Fede- ration. Filipčič, A. (1996). Evalvacija tekmovalne 6. in potencialne uspešnosti mladih teniških igralcev: doktorska disertacija. Ljubljana: Fa- kulteta za šport. Filipčič, A., Filipčič, T., Leskošek, B. (2004). The 7. influence of tennis motor abilities and basic anthropometric characteristics on the com- petition successfulness of young tennis pla- yers. Kinesiologia Slovenica, 10 (1), 16–26. Filipčič, A., Filipčič, T. (2005a). Analysis of inju- 8. ries in male tennis players from the aspect of training factors. Kalokagathia, 43 (3), 91–98. Filipčič, A., Filipčič, T. (2005b). The influence 9. of tennis motor abilities and anthropome- tric measures on the competition success- fulness of 11 and 12 year old female tennic players. Acta Univ. Palacki. Olomuc., Gymn., 35 (2), 35–41. Filipčič, A., Filipčič, T. (2005c). The relation- 10. ship of tennis-specific motor abilities and the competition efficiency of young female tennis players. Kinesiology, 37 (2), 164–172. Filipčič, T., Filipčič, A. (2007). Analysis of game 11. and time characteristics at the men’s finals at the Grand Slam tennis tournaments. Kaloka- gathia, 67 (3-4), 124–137. Filipčič, T., Filipčič, A., Berendijaš, T. (2008). 12. Comparison of game characteristics of male and female players at Roland Garros 2005. Acta Univ. Palacki. Olomuc., Gymn., 38(3), 21–28. Filipčič, A., Leskošek, B., Šarabon, N., Filipčič, 13. T. (2012a). Secular trends in body dimensions among young tennis players from 1992 to 2008 = Tendencias seculares en las dimen- siones corporales entre tenistas jóvenes desde 1992 hasta 2008. International Journal of Morphology, 30 (4), 1558–1568. Filipčič, A., Leskošek, B., Šarabon, N., Filipčič, 14. T. (2012b). Primerjava izbranih motoričnih testov in antropometričnih mer v različnih starostnih kategorijah v obdobju 1992- 2000-2008. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Filipčič, A., Panjan, A., Šarabon, N. (2013). 15. Različni vidiki vrednotenja uspešnosti pro- fesionalnih teniških igralcev. Šport, 61 (3/4), 89–98. ITF. (2016). International Tennis Federation. 16. Pridobljeno 15. 12 .2016, s http://www.itften- nis.com/ Jošt, B., Dežman, B., Pustovrh, J. (1992). Vre- 17. dnotenje modela uspešnosti v posameznih športnih panogah na podlagi ekspertnega modeliranja, Ljubljana: Inštitut za kineziolo- gijo, Fakulteta za šport. Munivrana, G., Filipčič, A., Filipčič, T. (2015). 18. Relationship of speed, agility, neuromuscu- lar power, and selected anthropometrical variables and performance results of male and female junior tennis players. Collegium antropologicum, 39, 109–116. Sanchez-Munoz, C., Sanz, D., Zabala, M. 19. (2007). Anthropometric characteristics, body composition, and somatotype of elite junior tennis players. British Journal of Sports Medici- ne, 41, 793–799. Strel, J., Šturm, J., Ambrožič, F., Leskošek, B., 20. Strojnik, V. (1984). Ovrednotenje informacij- skega sistema za ugotavljanje in spremlja- nje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji (III. faza). FTK, Inštitut za kineziologijo, Ljubljana. Šturm, J. (1992). Izbor in usmerjanje otrok v 21. športne panoge na podlagi ekspertnega modeliranja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo, Ljubljana. TZS. (2016). Teniška zveza Slovenije. Prido- 22. bljeno 15. 12. 2016, s http://www.teniska- zveza.si/ WTA. (2016). Women's Tennis Associati- 23. on. Pridobljeno 15. 12. 2016, s http://www. http://www.wtatennis.com izr. prof. dr. Aleš Filipčič, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport ales.filipcic@fsp.uni-lj.si