gasilo delavcev I Vz9oji, izobraževanju znanosti Slovenije, HUbljana, 12. maja 1986 ‘■'št. 9 — letnik XXXVII
a
i,
a
e
n
ti
i,
a
h
i,
v
e j
c\
e
o
e
a
li
e
^ESEDILA ZA TO
^EVILKO
fO PRIPRAVILA
VfiEDNIŠTVA
cASOPISOV:
^ ^OSVJETNI LIST
a PROSVETNI RAD ' ŠKOlSKE novine n SHKENDIJA
Posveten rabotnik
J m'sao
" Posvetni	pregled
o Prosvetni	delavec
I
(Fotografija: Goran Rovan)
Laza djokič, predsednik predsedstva sveta ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Razvoj izobraževanja moramo uskladiti 2 družbenimi potrebami
Pogovor z uredniki prosvetnih časopisov republik in pokrajin
® Smo pred 10. kongresom ^''eze sindikatov Jugoslavije in ■L kongresom Zveze komuni-"'•v Jugoslavije. Tovariš pred-ednik, kako ocenjujete družbe-"Ogospodarski položaj vzgoje in obraževanja in njun prispevek razvoju dežele v medkongre-s»em obdobju?
, —; Ne bi rad ponavljal vsega, ar ]e že zapisano v številnih do-Un>entihŽveze komunistov in i veaeJ sMarfcatov o tem, kako zgoja in izobra-redek družbe, ta dejavnost pa družbenogospo-
darskem razvoju ne uporablja dovolj kot proizvajalna sila družbe. Še zmeraj nismo naredili vsega, kar bi morali, da bi te dejavnosti usposobili (in med drugim izboljšali tudi njihov družbenogospodarski položaj) za to, da bi lahko še bolj pripomogle k razvijanju gospodarstva in samoupravnih odnosov, s tem pa tudi k uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. S tem nočem reči, da vzgojno-izobraževalna dejavnost ni veliko prispevala k celotnemu družbenemu razvoju pa tudi družbenih naložb v to de-
javnost ne podcenjujem. Zdi pa se mi, da delavci ne vplivajo dovolj na preobrazbo izobraževanja in da zato tudi razvoj tega področja ni usklajen z interesi združenega dela. Razumljivo je, da zaradi vsega tega tudi družbenogospodarski položaj izobraževanja ni najboljši.
• Za to obdobje so značilne omejitve pri dodeljevanju denarja za vzgojo in izobraževanje. Kako so vplivale na vzgojno-izobraževalni sistem in še zlasti na gmotni položaj delavcev, zaposlenih na tem področju?
— Omejitve so prizadele vsa področja družbenega življenja in dela v obdobju med kongresoma, razen tistih, ki so se izognila družbenemu . nadzoru. V Zvezi sindikatov smo se zmeraj zavzemali, da bi morala biti vzgoja in izobraževanje pa tudi delavci, zaposleni na tem področju, enakopravni z drugimi delavci v združenem delu. In vendar se je zgodilo, da se je, na primer, delež narodnega dohodka, namenjen za usmerjeno izobraževanje, zmanjšal z 2,2
Nadaljevanje na 2. str.
Med drugim preberite
•	V KAKŠNIH RAZMERAH VZGAJAMO IN IZOBRAŽUJEMO, str. 2
•	DRUŽBENOGOSPODARSKI POLOŽAJ IZOBRAŽEVANJA V JUGOSLAVIJI str. 5
•	KAKO ŽIVIJO PROSVETNI DELAVCI, str. 6
•	REDNI RAZPISI, str. g
Skupno sporočilo
Letošnja skupna številka prosvetnih časopisov republik in pokrajin obravnava gmotne razmere v vzgoji in izobraževanju ter položaj prosvetnih delavcev. V splošnem pregledu stanja, v orisih zdajšnjega družbenogospodarskega položaja vzgoje in izobraževanja v posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah in v izjavah prosvetnih delavcev se zrcalijo težke razmere, ki so bile vsiljene v zadnjem obdobju šolstvu z zmotno predpostavko, da lahko v tej vrsti družbene »porabe« brez večje škode privarčujemo veliko denarja in tako pomagamo gospodarstvu na noge. Takšna usmeritev, ki se v praktičnih ukrepih in posledicah ne razlikuje veliko od republike do republike, ima povsod hude posledice, ki jih še ni mogoče povsem izmeriti.
Z omejitvenimi ukrepi smo sicer tudi nekaj pridobili: nekaj privarčevanih milijard, več premišljenosti pri načrtovanju šolske mreže, nekaj več usklajenosti med potrebami in možnostmi pri izobraževanju. Nemara smo precej več izgubili in zapravili, kot pridobili. Ker je šolstvo moralo delovati v bistveno nezmanjšanem obsegu s približno tretjino manj denarja, se je kakovost izobraževanja in vzgoje zelo poslabšala, reforma je razvodenela, vzgojo, izobraževanje in znanje smo razvrednotili, učitelja in učiteljski poklic pa ponižali. Namesto da bi v skladu z dolgoročnimi cilji gospodarske stabilizacije postavili vzgojno-izobraževalno dejavnost kot razvojno silo na čelo skupnih prizadevanj za izhod iz krize, smo jo potisnili na rob družbe, v prosvetnih delavcih pa zbudili nezaupanje v vse, ki tako kratkovidno in mačehovsko obravnavajo vzgojo in izobraževanje mladih rodov in odraslih.
Z odkritim prikazom gmotnih razmer, življenjske ravni in nezadovoljstva prosvetnih delavcev želijo prosvetni časopisi opozoriti javnost in vse, ki lahko pomagajo ozdraviti razmere, da ni več mogoče odlašati s spreminjeval-nimi ukrepi. To spoznanje prihaja na dan tudi na kongresih in konferencah Zveze sindikatov in Zveze komunistov. Tudi 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije in 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije ne bosta mogla mimo tega. Vzgoji, izobraževanju in znanosti moramo vrniti mesto in veljavo, ki smo jim ju dali na prejšnjih kongresih. Titove besede na 11. kongresu ZKJ o vlogi znanosti, izobraževanja in vzgoje ter o tem, da moramo delavcem teh dejavnosti zagotoviti enakopraven družbenogospodarski položaj kot delavcem na drugih področjih združenega dela, še niso zastarele. Ob šesti obletnici njegove smrti bomo izkazali spoštovanje njegovemu spominu tudi s tem, da bomo ostali zvesti njegovim naročilom, kako skrbno moramo razvijati vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo.
Leta krize, skozi katera se vzgojno-izobraževalna dejavnost tako težko prebija, so marsikaj naučila tudi prosvetne delavce. Spoznali so, da tarnanje v današnjem času in v odtujenih odnosih med ljudmi dosti ne zaleže. Treba je javno in odločno spregovoriti ter ubrati vse poti, ki jih omogoča samoupravni sistem, treba je opozarjati in utemeljevati, zahtevati in vztrajati. Predvsem pa moramo spregovoriti o posledicah, ki jih ima nazadovanje v vzgoji in izobraževanju za mlade rodove in za vso družbeno prihodnost. Tu je bistvo vprašanja. Ureditev gmotnega položaja prosvetnih delavcev je samo en del. Kjer so se prosvetni delavci v zahtevah omejili samo na osebne dohodke, so nemalokrat naleteli na gluha ušesa.
Izjav prosvetnih delavcev, ki jih objavljamo, povedo, da so v teh letih postali bolj stvarni in manj optimistični, vendar ne dosti manj zavzeti za pedagoško delo. Razočarani so nad družbenim odnosom do vzgoje in izobraževanja, ne pa nad svojim poklicem in mladino. Pripravljeni so nositi svoj delež in omejitev, ki jih nalaga gospodarska kriza, niso pa se pripravljeni sprijazniti z razvrednotenjem vzgoje in izobraževanja, znanja in znanosti, ki jim v sodobnem svetu pripisujejo čedalje večji pomen.
Zvestoba takemu prepričanju pa je hkrati tudi zvestoba Titovemu izročilu.
JOŽE VALENTINČIČ
Strai
odstotka v letu 1978 na 1,67 odstotka v letu 1985, osebni dohodki prosvetnih delavcev pa zaostajajo v primerjavi z osebnimi dohodki enako izobraženih delavcev na drugih področjih dela tudi za 20 in več odstotkov. Na nedavni seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije smo ugotovili, da je to eden resnih razlogov, da se reforma vzgoje in izobraževanja uresničuje počasi in precej drugače, kot smo pričakovali.
Kolikor vem, se je položaj ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta precej izboljšal, vsaj kar zadeva osebne dohodke prosvetnih delavcev. Na tem področju so veliko naredile tudi organizacije zveze sindikatov. Ta prizadevanja za usklajevanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev in drugih — na podlagi sprejetih meril — je treba okrepiti tudi po 10. kongresu in se usmeriti tudi v reševanje drugih težav, ki pestijo prosvetne delavce:	stanovanja, topli
obrok, regres ipd.
•	Zakaj se tako počasi razvijajo neposredni odnosi med združenim delom materialne proizvodnje in izobraževanjem in zakaj ta proces ni v središču dejavnosti sindikatov in Zveze sindikatov?
— Nerešena vprašanja družbenogospodarskih odnosov — o tem smo že govorili — bi lahko reševali hitreje, če bi v svobodni menjavi dela bolj zaživeli neposredni odnosi delavcev v izobraževanju z delavci na drugih področjih. To potrjujejo tudi nekateri zgledi, npr.: nekatere šole ali fakultete so se že tesno povezale z gospodarstvom v industrijskih središčih in tako delijo z njim dobro in slabo. Žal so taki pojavi bolj redki, ker tudi delavci v gospodarstvu še niso dojeli, kako pomembno je izobraževanje tudi za njihov jutrišnji dan, prosvetni delavec pa se zadovolji s tistim, kar dobi od samoupravne interesne skupnosti po posredniku — državi. Menim, da je na eni in drugi strani premalo zanimanja, in to je temeljni vzrok nesporazumov. Res pa je, da tudi odgovorni družbeni dejavniki(in med njimi Zveza sindikatov, to zanimanje premalo spodbujajo.
#	Ali je zdaj dokončno jasno, da omejitve pri odmeri denarja, za šolstvo škodujejo predvsem materialni proizvodnji in razvoju družbe ter da ovirajo nujno kadrovsko obnovo, obenem pa onemogočajo izhod iz zdajšnjih težav?
— Tega se čedalje bolj zavedamo vsi, še zmeraj pa se dogaja, da v nekaterih okoljih zmanjšujejo vsoto denarja za izobraževanje. Obenem moram poudariti, da so tudi delavci sami in njihovi predstavniki v samou-
pravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih premalo naredili za razvoj izobraževanja: premalo odločni so bili tedaj, ko se je izobraževanje čezmerno širilo in se je izkazalo, da ne ustreza ne možnostim ne potrebam združenega dela. Tako ravnanje je izobraževanje še bolj osiromašilo, znižalo pa je tudi njegovo kakovost. Omejitve so prizadele združeno delo in vse delavce, še bolj pa izobraževanje, saj je bilo treba z denarjem, namenjenim za to področje, poravnati izdatke za razvejeno mrežo vzgojnoizobraže-valnih organizacij in za marsikatero nesmotrno naložbo. Ker denar, ki je na voljo, ni dovolj uporabljen za izobraževanje delavcev, temveč bolj za izobraževanje mladine in otrok, tudi ni bilo mogoče pomembneje vplivati na kadrovsko prenovo v združenem delu.
# Na kongresih Zveze sindikatov in Zveze komunistov bodo med drugim ocenili tudi dozdajšnjo reformo vzgoje in izobraževanja. Znano je, da združeno delo ni zadovoljno z njo, in da velikokrat tudi šole ne dajejo takšnih delavcev, kakršne bi potrebovali. Kako ocenjujete reformne dosežke v svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, kakšno vlogo imajo v reformi sindikati in nazadnje — ali pričakujete kakovostne spremembe?
— V svetu Zveze sindikatov Jugoslavije smo pred nedavnim ocenili reformne dosežke, samokritično pa smo pregledali tudi svoje delovanje na tem področju. Uveljavili smo doseženo, obenem pa opozorili tudi na posamezne neustrezne rešitve glede na potrebe in koristi delavcev in združenega dela. Ugotovili smo, da se vzgo jno-izobra-ževalna dejavnost po osnovni šoli še naprej razvija osamelo in da ni dovolj usklajena z drugimi področji združenega dela, skratka, prepočasi se vključuje v enoten sistem združenega dela. Takšna ocena se je izoblikovala na podlagi številnih pripomb iz združenega dela glede na kakovost usmeritev pa tudi glede na neusklajenost tistih kadrovskih profilov s potrebami združenega dela, ki šele končujejo šolanje. Sindikati so se zavzemali za to, da bi se mladina, potem ko bi si pridobila prvi poklic, zaposlovala, sposobni pa naj bi se nadalje izobraževali ob delu ali iz dela.
Obenem naj bi se usposabljali v skladu z razvojem tehnologije in organizacije dela za večjo produktivnost, v mlajših letih pa naj bi k takšnemu razvoju pripomogli tudi sami. Namesto da bi se šolali na fakulteti zunaj sveta združenega dela samo najsposobnejši, se vpiše v visoke šole skoraj ves rod, tisti, ki na tej poti obstanejo, pa niso dovolj
Razvoj izobraževanja moramo uskladiti z družbenimi potrebami
Di
Nadaljevanje s 1. str.
usposobljeni za združeno delo. Zdi se, da šole nerade sprejmejo takšno mnenje sindikata, priznati pa je treba, da tudi sindikat med delavci v združenem delu ni naredil vsega, da bi se takšni sklepi uresničili. Če bi si bolj prizadevali, da bi to odločitev v resnici izpeljali, bi prav gotovo pospešili zaposlovanje, v združeno delo pa prinesli več svežine — mladosti in ustvarjalnosti. Vse to manjka tudi združenemu delu, obenem pa bi rešili še druga vprašanja, ki nastajajo zaradi neusklajenosti med izobraževanjem in drugimi področji dela.
• Zveza sindikatov je del političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Kaj bo predlagala naša organizacija na svojem 10. kongresu, kar zadeva vizijo tehnološkega razvoja dežele v prihodnjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju, in kakšna bo morala biti pri tem vloga izobraževanja?
— Če bi rekel, da brez znanosti in sodobne tehnologije ni gospodarske rasti, bi zvenelo to kot fraza, res pa je, da s tujimi licencami in s tako počasnimi tehnološkimi spremembami ter skromno uporabo znanosti v tehnologiji, kakršna je zdaj, ni mogoče več naprej. Tudi Eureki se ni mogoče ogniti. Na tem področju izobraževanje ne daje toliko, kolikor bi lahko. Presenečajo podatki, da prijavijo več izumov kvalificirani in visoko kvalificirani delavci, kot pa tisti z visoko strokovno izobrazbo. Dandanes pridejo v izobraževanje (in na žalost tudi v širši družbi) najdlje takšni, ki so ubogljivi, ki znajo dobro posnemati, sposobni in ustvarjalni ljudje, ki si prizadevajo za napredek, pa naletijo na ovire. Tudi učitelji ne vidijo radi, če ve učenec ali študent marsikaj, česar ne vedo sami, kljub temu pa se ne trudijo dovolj, da bi bili na tekočem z novostmi v svoji stroki. Zato smo predlagali, naj bi v dokumente 10. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije uvrstili stališče, da je treba znanost na fakultetah in institutih povezati z ustvarjalnostjo v združenem delu; tako bi katedre na fakultetah in šole prerasle v znanstvene laboratorije, postale bi središča znanosti in razvoja združenega dela, kraji, kjer bi se v resnici študiralo in raziskovalo, ne pa za zadostno oceno reproduciralo to, kar je napisano v učbenikih. V šolah in na fakultetah pa je treba ustvariti možnosti, da se bo uresničilo to, o čemer sem govoril. Večina šol ima še zdaj delavnice z zastarelimi stroji, videl pa sem tudi takšne, v katerih imajo stroje, ki bodo šele vpeljani v tehnološki proces našega gospodarstva. Od vsega ■ tega je v marsičem odvisna ka-
kovost izobraževanja. Pozdravljam uvajanje računalnikov v šole, pa tudi sindikat se mora odločneje zavzemati, da bodo sodobne zamisli čimprej uresničene.
•	Zelo pomemben je enoten vzgojno-izobraževalni sistem v Jugoslaviji. Le-ta nastaja zelo počasi, počasnost pa škoduje tudi razvoju enotnega jugoslovanskega tržišča in celotnim odnosom v naši deželi. Kakšno vlogo ima sindikat pri oblikovanju enotnega vzgojno-izobraže-valnega sistema?
— Pričakujem, da bo tudi na 10. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije — tako kot se je zgodilo na devetem — veliko udeležencev v razpravi o problematiki vzgoje in izobraževanja namenilo pozornost tudi temu vprašanju. Z vidika enotnih razrednih interesov delavcev po vsej Jugoslaviji je Zveza sindikatov zmeraj jasno izoblikovala enotne rešitve, ni pa mogla veliko storiti za to, da bi se uskladila mnenja pisateljev, posameznih strokovnjakov ali predstavnikov družbe glede vprašanj, ki zadevajo programe, učbenike in nekatere sistemske rešitve. Vsi ti posamezniki so seveda tudi člani sindikata ali zveze komunistov in se morajo ravnati po sklepih svoje organizacije; kljub temu so pogosto prevladovali tudi lokalni skupinski interesi, včasih pa so posamezniki dopustili, da so prevladale tudi nacionalistične ali druge protisamoupravne težnje.
Še naprej se moramo bojevati proti vsemu, kar ločuje delavce in onemogoča gibljivost njihovega zaposlovanja po vsej Jugoslaviji. Prav tako tudi nismo proti zgodovinskim in družbenogospodarskim posebnostim, ki so značilne za posamezno okolje. Če se sindikat zavzema za enotne programe, na primer matematike in fizike, ali za enotno lestvičenje posameznih stopenj strokovne izobrazbe za celotno združeno delo, mu zaradi tega še ni mogoče očitati, da se prizadeva za uniformne in preživele rešitve. Prepričan sem, da pri teh zadevah razlike niso potrebne.
•	V našem izobraževalnem sistemu smo dosegli velike uspehe, kar zadeva izobraževanje delovnih ljudi in občanov, čutimo pa, da smo precej zanemarili izobraževanje ob delu in iz dela ter strokovno usposabljanje zaposlenih delavcev. Glede tega izrazito zaostajamo za sodobno industrijsko razvitimi deželami.
Zakaj se sindikat ne prizadeva odločneje za nenehno zviševanje ravni izobraževanja zaposlenih?
— Res je, da se letos izobražuje sedemkrat manj delavcev, kot se jih je izobraževalo leta 1965/ in štirikrat manj, kot leta
1975, vse manj pa je tudi takšnih, ki se strokovno usposabljajo ob delu. Nekateri podatki pa kažejo, da 38 odstotkov zaposlenih opravlja dela in naloge, za katere niso ustrezno strokovno usposobljeni, in da jih ima samo 15 odstotkov višjo stopnjo strokovne usposobljenosti, kot je potrebno. Imamo tudi podatke, ki povedo, da potrebujejo ozdi okrog 43 odstotkov nestrokovnih ali priučenih delavcev; to pomeni, da so nestrokovno usposobljeni delavci prevzeli dela, za katera je potrebna večja strokovna usposobljenost, za »svoja« dela in naloge pa iščejo dopolnila od zunaj. Ob vsem tem formalna izobrazbena sestava zaposlenih ni slaba, nasprotno, celo boljša je kot v posameznih razvitih deželah, kjer je produktivnost dela večja kot pri nas. Nekaj pa je treba hitro narediti: najti moramo primerne ukrepe in spodbude za to, da se bodo delavci bolj strokovno usposabljali, da bodo bolj produktivni pri delu. Prav tovrstno izobraževanje potrebujemo; tega ni mogoče doseči ob takšni delitvi po delu in takšnem sistemu napredovanja posameznikov v delovnem procesu, kakršnega imamo zdaj, vendar je treba nekaj spremeniti prav na tem področju. Obenem si moramo prizadevati, da šole ne bodo zapirale vrat delavcem, da se bo nekaj premaknilo tudi v samem sistemu izobraževanja, tako da bodo mladi in odrasli enakopravni v izobraževanju po prvi kvalifikaciji. To pa pomeni, da potrebe združenega dela določajo, kdo se bo nadalje izobraževal. Nekatere prosvetne sestave ne zmorejo in ne želijo razumeti takšne usmeritve, če pa ne moremo najti skupnega jezika, moramo najti pot, da jih bomo omejili pri materialnih sredstvih, saj mora delavec plačati samo tisto, kar koristi njemu ali njegovi družini, ne pa tistega, kar koristi posameznim odtujenim sestavam.
• Gmotni položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju je izredno slab, še posebno slabo pa žive upokojeni prosvetni delavci.
Ali lahko Zveza sindikatov Jugoslavije kot politična organizacija delavcev dopusti, da se tako počasi uresničuje zahteva po enakopravnem družbenogospodarskem položaju, ki je prosvetnim delavcem zagotovljen z ustavo. Kaj pričakujete od 10. kongresa? Ali se bo položaj po njem spremenil?
—- Povedal sem že, da je vsaj nam v sindikatu jasno, kakšen je položaj prosvetnih delvcev, pa tudi to, kako si prizadevamo, da bi se izboljšal. Morda sem dandanes celo večji optimist, kot sem bil nekdaj, saj verjamem, da bomo izbojevali vsaj približno
V*9
enakopraven položaj prosvetn* y delavcev z drugimi. V izhodišč*’ £ev. za vrednotenje dela in rezuW Setii tov dela glede na zahtevnos1 pre( odgovornost in delovne razni* 0pri re, na podlagi Družbenega dd mre govora o pridobivanju dohodi ^ in osebnih dohodkov, ki smo g1 v ^ pred nedavnim naredili v Zve* Van sindikatov, je to normativno z» ^ gotovljeno. Naloga članov siflj |cti dikalne organizacije, se prav mo tudi vseh prosvetnih delavce* gm pa je, da vse to obravnavajo' " ^ svojih okoljih in dosežejo do sledno uresničevanje teh predj Q(j; pisov. Za to si morajo prizade ^ vati zlasti v ozdih, občinah, regi' pQ jah, republikah in pokrajinah Vrt Zavedati se moramo tudi tega če ne bomo usposobili združe . nega dela materialne proizvod' nje, da se bo izkopalo iz krize i( ^ gospodarske nestabilnosti, tud ^ gesla in kongresne resolucij* y bodo pomagale. Zato moramo' ^ kakovostnim izobraževanje!* Ce pomagati gospodarstvu, potetf bomo tudi lažje uresničil nj ustavne pravice, ki zagotavljaj® nj boljši družbenogospodarski po n, ložaj prosvetnih delavcev. te # Sindikalni tisk postaja če dalje pomembnejši pri obvešča' y nju in akcijskem usposabljanj® članov sindikata.	p|
Kaj bi bilo treba po vašeit mnenju narediti, da bi se sindi' ^ kalni tisk.med njegov širši krof a spada tuai osem prosvetnih ČS' ___ sopisov republik in pokrajin močneje včlenil v sistem in tak« zagotovil možnosti za svoj razvoj v skladu s potrebami združenega o dela?	,
— Mislim, da je sindikalni tisk povečini dober, le berejo ga v/ premalapa tudi v vse' sestave n® j prodre.Tovrstne časopise prebi- v rajo samo tisti delavci, ki so s« n nanje navadili, takšnih pa ni ve- ^ liko. Ne smemo dopustiti, da bi ^ sindikalni tisk postal podoben ^ revijalnemu, da bi največ pro-| s štora namenjal nepravilnosti!® j s
in senzacijam, to pa se dogaja v, idr ’
prav v zadnjem času. S tem n® t mislim, da ne sme biti kritič^fli < nasprotno, kritično mora obrav- • navali vse nepravilnosti, zlorab« in nezakonitosti, ki jemljejo de- J lavcem njihove pravice, razšir- , jati pa je treba tudi dobre izkuš- ] nje in bolj nazorno prenašati , sklepe in odločitve sindikat- ; nemu članstvu in aktivistom tef j jim tako pomagati pri delu. Kaf zadeva prosvetne časopise,se mi ?di, da bi le-ti morali bolj spremljati in spodbujati izobraževanje delavcev, ne pa tako kot zdaj, ko se vse preveč ukvarjajo samo 1 »redno« šolo in z izobraževanjem mladine. Včasih se tudi zdi, da je sindikalni in prosvetni tisk, tako kot večina tiska v delovnih kolektivih, preveč odvisen od organov oblasti in osebnosti, ki so na pomembnih položajih, ali pa od tistih, ki so jim naložili nekatere naloge.
V KAKŠNIH RAZMERAH VZGAJAMO IN IZOBRAŽUJEMO • V KAKŠNIH RAZMERAH VZGAJAMO IN IZOBRAŽUJEMO
BOSNA IN HERCEGOVINA
Varčevanje na škodo izobraževanja
Razcvetu je sledilo siromašenje
V Bosni in Hercegovini je celotna vzgojno-izobraževalna dejavnost zadnja leta v nezavidljivem družbenogospodarskem položaju. Taka ocena se pojavlja v vseh razpravah, analizah in prikazih te dejavnosti, ki ji pripisujemo poseben družbeni pomen. Gmotna podlaga za delo vseh vrst šol ni zadostna, osebni dohodki prosvetnih delavcev so nedopustno nizki, šole so slabo opremljene z učnimi pripomočki, kabineti in delavnicami, premalo je tudi učilnic, vsaj v srednjem in visokem izobraževanju. Kaj je privedlo vzgojo in izobraževanje v take razmere?
Po letu 1970 je prišlo v Bosni in Hercegovini v vzgoji in izobraževanju do pospešenega, lahko bi rekli celo eksplozivnega razvoja. Ta je bil zasnovan policentrično, zato je nastala razvejana mreža vzgojno-izobraževalnih organizacij. Zdaj imamo v Bosni in Hercegovini več kot 2400 osnovnih in več kot 440 srednjih šol, v okviru štirih univerz pa okoli 50 visokih šol in fakultet. Vsi šoloobvezni otroci obiskujejo osnovno šolo, okoli 90 odstotkov učencev po končani osnovni šoli nadaljuje v srednjem izobraževanju; 'na višje in visoke šole se vsako leto vpisuje
okoli 12 odstotkov diplomantov srednjih šol.
Pred poldrugim desetletjem je bilo dosti drugače: komaj 5 odstotkov mladih je po srednji šoli nadaljevalo visokošolsko izobraževanje, v srednjo šolo pa se je vpisala komaj tretjina učencev po osnovni šoli, precej šoloobveznih otrok ni obiskovalo osnovne šole, vsaj ne do konca. Statistični podatki pravijo, da je bilo leta 1971 zajetih v osemletno osnovno šolo samo 83,3 odstotka otrok med sedmim in štirinajstim letom (deklic samo 77,2 odstotka). V višjih razredih je ta odstotek znašal 73,2, pri
deklicah pa 62,2 odstotka. Tudi s šolskim prostorom so bile velike težave, saj 90 odstotkov štirira-zrednih in 39 odstotkov osemra-zrednih šol ni imelo urejene vodovodne napeljave in kanalizacije. Velikemu družbenemu podvigu — akciji za graditev 1000 šol — se moramo zahvaliti, da imamo danes v Bosni in Hercegovini sodobne osnovne šole.
To količinsko rast šolstva ni spremljala enaka kakovostna rast, saj je ostajalo le malo denarja za posodabljanje pouka, za sodobna učila in opremo. Ves denar je šel za nujne materialne izdelke in osebne dohodke zaposlenih. Kljub temu življenjska raven prosvetnih delavcev nikoli ni bila povsem zadovoljiva, pouk pa se opira le na učbenik, tablo in kredo. Zaradi povečanega dotoka učencev in študentov se je iz leta v leto večalo število šol, reforma pa je učiteljem nalagala
večje zahteve in obveznosti. Vse to bi zahtevalo veliko več denarja— zgodilo pa se je prav nasprotno.
Kljub rasti šolstva, višjim programskim zahtevam in čedalje večjim rednim stroškom za vzdrževanje šol in za pouk sta vzgoja in izobraževanje dobivala iz leta v leto manjši delež družbenega proizvoda, in tako se je šolstvo znašlo v izjemno težavnem položaju. V zadnjih dveh letih je bilo nekaj intervencijskih ukrepov, s katerimi je želela družba popraviti položaj šole in prosvetnih delavcev, vendar so ti ukrepi bolj malo zalegli. Brez prerazdelitve narodnega dohodka v korist izobraževanja ne moremo pričakovati, da bi se ta dejavnost opomogla. Drugače tudi biti ne more, saj smo skrčili delež narodnega dohodka za to dejavnost v nekaj letih za celo tretjino. Vzgoja in izobraževanje nista
družbena poraba; na tem področju ni mogoče veliko privarčevati brez resnih posledic. S takim ravnanjem bomo krizo samo še poglobili. Čim prej bomo morali uveljaviti zavest, da so za našo prihodnost odločilni tudi strokovno izobraženi delavci.
V srednjeročnem razvojnem načrtu Bosne in Hercegovine je zapisano, da bomo v vzgoji in izobraževanju največ skrbi namenili zboljšanju pouka in vzgojne vloge. V ta namen pa moramo zagotoviti tudi potrebne možnosti, posodobiti vzgojno-izobraževalno delo in zboljšati življenjsko raven prosvetnih delavcev. Nemara je danes že vsakomur jasno^ da ob tabli in kredi, brez pravjjj spodbud in z nezadovofijfimi učifelji še zdajšnje kako Viku jje jjoigo ohranili.
MEHMED HROMADŽIČ
V KAKŠNIH RAZMERAH VZGAJAMO IN IZOBRAŽUJEMO • V KAKŠNIH RAZMERAH
CRna gora
po kdaj omejitve?
^29oja in izobraževanje nimata prave cene
J . V Črni gori je vzgojno-izobra-[tf zevalna dejavnost v zadnjih de-J Setih letih zelo napredovala. Na-a(. Predek je viden v zmogljivosti in °Premljenosti šol ter šolski 0l trivrez*’ v povečanem številu gj učencev osnovnih in srednjih šol, v kakovosti vzgoje in izobraže-zS. Vanja, v družbenogospodarskih jj; razmerjih itd. V zadnjih petih a,j *ebh pa so ta napredek začele eyj utočneje ovirati poslabšane j ( Suiotne in gospodarske razmere. ^ Medtem ko smo imeli leta ^976 vključenih v vrtce samo 7,5 je,| °dstotka predšolskih otrok, jih je • danes v vrtcih že 12,7 odstotka. ^ Povečalo se je seveda število Vrtcev, pa tudi vzgojiteljev, 0Prema pa je sodobna.
V osnovnem šolstvu se število učencev v celoti ni povečalo; njihovo število se je zmanjšalo v vaških šolah, povečalo pa v mestih. ^ desetih letih je bilo zgrajenih deset novih osemletnih šol, pre-Cej šol pa je bilo obnovljenih.
Večji premiki so bili v sred-njern usmerjenem izobraževa-nju. V vseh občinah so nastale Uove šole, število učencev in učiteljev se je povečalo. Večje te-Zave imajo s šolskim prostorom vedno v titograjski in belo-
poljski občini.
Pravi razmah je doživelo v zadnjih desetih letih visoko šolstvo. Univerza Veljka Vlahoviča je imela ob ustanovitvi 5, zdaj pa ima 13 visokošolskih organizacij. Študentov je za 31 odstotkov več, stalnih visokošolskih učiteljev za 92 odstotkov, vseh zaposlenih na univerzi pa za 181 odstotkov.
O tem, kako se je v zadnjih letih slabšal gospodarski položaj šolstva, govorijo tile podatki. Leta 1976 sta predšolska vzgoja in osnovno šolstvo dobivala 4,3 odstotka narodnega dohodka, leta 1984 pa samo še 2,5 odstotka. Usmerjeno izobraževanje je dobivalo leta 1976 3,32 odstotka narodnega dohodka, leta 1984 pa samo še 1,6 odstotka, čeprav se je obseg tega izobraževanja občutno povečal. Posledice so najbolj občutili prosvetni delavci. Njihovi osebni dohodki so rasli počasneje kot v drugih dejavnostih. Dodati moramo še to, da okoli 40 odstotkov prosvetnih delavcev nima družbenega stanovanja in se morajo znajti kot vedo in znajo. Marsikje zmanjka denarja za topli obrok med delom, za nadome-
stilo prevoznih stroškov in počitniški regres.
Veliko je bilo v teh letih storjeno za zmanjševanje izdatkov v vzgoji in izobraževanju. Zmanjšalo se je število vaških šol, nekaj pa jih je kljub temu še ostalo, saj jih ni mogoče ukiniti zaradi oddaljenosti, kulturnih in drugih razlogov.
V družbenogospodarskih odnosih nismo uresničili ustavnih načel. Izobraževanje ne ustvarja dohodka, ki bi ustrezal obsegu in kakovosti vzgojno-izobraževal-nega dela. Denar za izobraževanje odmerjajo državni organi; od leta 1974 ga je čedalje manj. Vzgojno-izobraževalna dejavnost in njeni delavci ne morejo vplivati na svoj dohodek. Osebni dohodki prosvetnih delavcev zaostajajo za tistimi, ki jih imajo zaposleni s podobno izobrazbo in zahtevnostjo dela v gospodarstvu.
Povprečni osebni dohodki so leta 1985 znašali: v vrtcih in osnovnih šolah 32.000 din, v ' srednjih šolah 35.000 din, v visokem šolstvu 42.000 din. Prosvetni delavci upravičeno očitajo družbi, da nima pravega posluha za njihovo delo in težave, še posebno, ko vemo, da sta vzgoja in izobraževanje posebnega družbenega pomena. Dohodkovna razmerja niso v skladu z zakonom o združenem delu, saj ne
moremo govoriti o nagrajevanju po delu in njegovi uspešnosti. Vzgoje in izobraževanja tudi pravilno ne vrednotimo — pravzaprav nimata prave cene, kot bi jo moralo imeti vsako delo. V drugih dejavnostih preprosto zvišajo cene, ko zmanjkuje denarja, v izobraževanju pa smo nemočni.
V pripravah na 9. kongres ZK Črne gore in 13. kongres ZK Jugoslavije so komunisti, ki delajo v vzgoji in izobraževanju, poudarili, da mora zveza komunistov poskrbeti za drugačno vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela, za izboljšanje gmotne podlage te dejavnosti in za primerno nagrajevanje njenih delavcev. Izobraževanje mora pač deliti skupno usodo z združenim delom, venar mora imeti v njem enakopravno mesto. Mar upravni organi »varujejo« združeno delo pred izobraževanjem, kot bi le-to ne bilo njegov pomemben del? In prav ti organi — ne združeno delo — odmerjajo denar. Pa vendar ni mogoče tako preprosto, z odloki, večati in manjšati deleža narodnega dohodka za izobraževanje — ne glede na njegovo družbeno vlogo in na pomen, ki ga imajo v sodobni družbi kakovostni strokovnjaki in strokovni delavci.
PETAR T. RAKOČEVIČ
hrvaška
Se obrača na bolje?
}f>
dl og
ko: Izkušnje zadnjih let so obetavne
/0]	r
oj Po oceni republiškega odbora B Sindikata delavcev v vzgoji, lili !zobraževanju, znanosti in kul-„a ‘n kulturi Hrvatske je vzgojno-J izobraževalna dejavnost leta jj. 1984 zašla v težke gmotne rase ■e-bi eC o-im :ja ne
v-t>e e-
it-
ztnere, gmotni položaj prosvetnih delavcev pa je postal kritičen, ^ato je republiški odbor skupaj s Predstavniki sveta Zveze sindikatov Hrvatske, Izvršnega sveta skupščine SRH, Republiškega sveta in Komiteja za prosveto, kulturo, telesno in tehnično kul-htro, ' Republiško konferenco ^ZDL, Zvezo skupnosti otro-skega varstva in zvezami samoupravnih interesnih skupnosti za osnovno in usmerjeno izobraže-j.l vanje ter z Republiškim sekreta-lti riatom za finance pripravil načrt akrepov in dejavnosti za izboljšanje gmotnega položaja prometnih delavcev.
Glavni cilj tega načrta je bil zaustaviti nadaljnje zniževanje osebnih dohodkov, še posebej ačiteljev in vzgojiteljev, in zago-toviti, da bodo v prihodnje osebni dohodki rasli vzporedno s listimi v drugih dejavnostih, če je arogoče še hitreje, da bi zmanj-
šali večletno zaostajanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev za tistimi v gospodarstvu.
Pri načrtu niso iskali rešitve samo v povečanju denarja za vzgojo in izobraževanje, temveč tudi v bolj gospodarni porabi tega denarja. Zmanjšanje izdatkov za izobraževanje naj bi bila obveznost tako tistih, ki krojijo politiko vzgoje in izobraževanja, kot onih, ki jo uresničujejo. Z novimi ukrepi in dodatnim denarjem se je gmotni položaj prosvetnih delavcev nekoliko izboljšal in popravil njihovo razpoloženje. Prosvetni delavci so spoznali, da niso prepuščeni sebi in da so odgovorni družbeni organi sposobni najti rešitve kljub težkim družbenim razmeram.
K zboljšanju gmotnega položaja prosvetnih delavcev so največ pripomogli nekateri dodatni ukrepi, predvideni v načrtu iz leta 1984. Tako so občinske skupščine z odlokom zmanjšale vzgojno-izobraževalnim organizacijam nekatere dajatve in davke in s tem povečale razpoložljiv denar za štiri do deset od-
stotkov. V štiridesetih občinah se je tako nabralo za osnovne šole 1819 milijonov dodatnega denarja. Skupščina SR Hrvaške je z zakonom dovolila vzgojno-var-stvenim in vzgojno-izobraževalnim organizacijam, da lahko porabijo za določene namene več denarja, kot so ga predvideli družbeni načrti (npr. za povečanje osebnega dohodka delavcem, ki so zaostajali za več kot 10 odstotkov za povprečjem dejavnosti). Zaradi povečanega števila učencev so osnovne šole dobile od samoupravnih interesnih skupnosti dodatnih 184 milijonov, šole usmerjenega izobraževanja pa več kot milijardo.
Počasni in manj vidni so bili uspehi pri uvajanju gospodarnejše mreže šol in pri izboljšanju organizacije dela. V osnovnem šolstvu so v preteklem šolskem letu zmanjšali število oddelkov za 81, skrčili pa so tudi število zaposlenih pri tehničnih in pomožnih delih. Čeprav so hoteli privarčevati nekaj tudi pri delu samoupravnih interesnih skupnosti, se je število zaposlenih v njih povečalo zji 2,8 odstotka. Z
boljšim načrtovanjem vpisa učencev in študentov se je v usmerjenem izobraževanju nekoliko zmanjšalo število izvajalcev, ni pa še prišlo do gospodarno zasnovane mreže šol in programov.
Sindikati in samoupravne interesne skupnosti so spodbudili razmah neposredne menjave dela, zlasti v usmerjenem izobraževanju, vendar ni bilo povsod pričakovanih uspehov. Ko so ocenili uresničevanje sprejetega načrta in dosežene uspehe, so v republiškem odboru sindikata ob podpori sveta za izobraževanje RK SZDL predlagali vsem družbenim organom, naj še nadalje uresničujejo sprejeti načrt tudi v letu 1985. Čeprav še niso zbrani dokončni podatki, vemo, da so se osebni dohodki v usmerjenem izobraževanju v prvih treh mesecih 1985 povečali za 26,4 odstotka. Uresničevanje sprejetega načrta pomeni torej korak naprej k izboljšanju življenjske ravni prosvetnih delavcev.
ŽELIMIR STUBLIJA
KOSOVO
Kljub napredku slabo kaže
- Velik prepad med potrebami in možnostmi
-	. Čeprav je družba marsikaj stojala za zboljšanje gmotnega po-
)- ložaja vzgoje in izobraževanja, r- jo prosvetni delavci pri osebnih S dohodkih še vedno neenako-o Pravni z drugimi delavci v zdru-;j Zenem delu. Njihovi osebni do-a hodki so domala 30 odstotkov ii n>žji, zato marsikateri učitelj i- Poišče bolje plačano zaposlitev kie drugje.
n Da bi omilili neugodne ra-e zrnere v tej dejavnosti, je Izvršni n svet skupščine SAP Kosovo ob koncu leta 1984 ob rebalansu n Proračuna dodal izobraževanju n °60 milijonov dinarjev. Lani so
-	Se sredstva za vzgojo in izobraženi jjanje povečala še za 35 odstot-n kov. Žal pa ves ta denar ni dosti
Pomagal, saj so se cene in stroški e	'ječali hitreje kot dotacije. Na
b	Kosovu imamo danes 1013
osnovnih in 47 srednjih šol, 7 višji Ph in 10 visokih šol. Učencev in > s,udentbv. je okoli pol milijona, uciteljev pa 24 tisoč. V pokrajini
je pouk v albanskem in srbohrvaškem jeziku, na posameznih šolah pa tudi v turškem in romanskem jeziku.
Za leto 1986 je predvideno 53-odstotno povečanje denarja za šolstvo. Vzgoja in izobraževa-' nje bosta dobila celo nekaj več kot druge dejavnosti. Kljub temu pa sredstva ne morejo dohiteti potreb, ki se nenehno večajo. Vsako leto se namreč vpiše v prvi razred osnovnih šol okoli 50 tisoč novincev!
Te razmere krojijo tudi osebne dohodke prosvetnih delavcev. Ti so lani znašali v povprečju 31.694 din — v osnovnem šolstvu 30.011, v srednjih šolah 31.916, na višjih šolah 51.482, v visokem šolstvu pa samo 45.031 din.
Da bi končali osnovne šole, ki jih gradijo, bi letos potrebovali 1.696 milijonov din, za nove gradnje bi morali imeti domala 6 milijard din, za novo opremo pa
239 milijonov din. Za zgraditev novih srednjih šol in obnovo sedanjih bi morali zagotoviti več kot poldrugo milijardo din, visoko šolstvo pa bi za naložbe potrebovalo 3 milijarde din. Če bi vse te načrte uresničili, bi bile težave s šolskim prostorom samo omiljene. Ponekod imajo pouk v treh ali celo štirih izmenah. Na šolarja pride komaj 0,80m2 šolskega prostora, na srednješolca pa 0,82m2. Čeprav je vseh študentov 22732, je v študentskih domovih prostora komaj za 4137 oseb.
Ker vsega potrebnega denarja ne bo, bo treba dati prednost krajem, kjer je stanje najbolj pereče, ker je pouk v treh ali štirih izmenah ali pa poteka v zasebnih hišah.
Ko je Skupščina Kosova razpravljala o težkem gmotnem položaju vzgoje in izobraževanja, je sklenila, da je treba zaustaviti nadaljnje slabšanje razmer v šol-
stvu in osebnih dohodkov prosvetnih delavcev ter zagotoviti zadovoljivo raven vzgojno-izobraževalnega dela v vseh šolah. Seveda pa je treba hkrati skrbeti, da se družbeni denar čim bolj varčno porablja. Število srednješolcev in študentov naj bi se zato vsako leto povečalo le za toliko, kakršne so potrebe združenega dela in možnosti družbe.
Podobna prizadevanja za izboljšanje gmotnega položaja šolstva in prosvetnih delavcev zasledimo tudi v občinah. Marsikje so letos že povečali osebne dohodke prosvetnih delavcev za 30 odstotkov, marsikaj pa so storili ali pa še bodo tudi za posodabljanje pouka. Žal pa inflacija sproti spodjeda napredek, cena energije in ostali stroški vrtoglavo naraščajo. Šole jih komaj zmorejo, saj namenjajo 95 odstotkov dotacij za osebne dohodke.
ISA ILAZI
MAKEDONIJA
Pozabljena
prednost
Zelo skromni dohodki prosvetnih delavcev
O tem, kako izboljšati gmotni položaj prosvetnih delavcev, so v Makedoniji v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih prejšnja leta veliko razpravljali, lani in letos pa ta vprašanja niso več prišla na dnevni red. Kot da bi v težkih gospodarskih razmerah pozabili na vzgojno-izobraže-valno dejavnost ter na sprejeto stališče, da mora imeti prednost v družbi. V resnici jo obravnavajo kot družbeno porabo, ki jo je treba omejiti in ji raje odtegniti kak dinar kot pa ga dodati.
Uradni podatki govorijo o nadaljnjem zniževanju življenjske ravni prosvetnih delavcev. V prvih mesecih lanskega leta so osebni dohodki v osnovnem šolstvu zaostajali za gospodarstvom za 27,7 odstotka, v srednjem šolstvu za 32,2 odstotka, v visokem šolstvu pa za 2,1 odstotka. Lani so se osebni dohodki prosvetnih delavcev sicer povečali za okoli 60 odstotkov, vendar je 70-odstotna inflacija to zvišanje razvrednotila, prosvetni delavci pa so še naprej na repu osebnih dohodkov. Uradni podatki tudi pravijo, da so povprečni stvarni osebni dohodki v zadnjih letih kljub povišanjem padli za 35,4 odstotka.
Povprečni osebni dohodki so v Makedoniji znašali lani 29 613 din, din, v vzgoji in izobraževanju pa 3 1 474 din. To pomeni, da so osebni dohodki v tej republiki zaostajali za 37 odstotkov za povprečnimi osebnimi dohodki v Jugoslaviji.
Statistični podatki osvetljujejo del resnice o življenjski ravni prosvetnih delavcev. Znani pa so primeri, ko nekateri skopski kvalificirani delavci dobivajo tudi po 150 000 din mesečnega osebnega dohodka; časopisi so prinesli vest, da je snažilka dobivala višjo plačo kot visokošolski profesor.
Čeprav je Skupščina SR Makedonije že leta 1984 sklenila, da je treba zboljšati gmotni položaj vzgoje in izobraževanja, je resolucija o srednjeročnem razvoju določila, da se sredstva za srednje usmerjeno izobraževanje lahko povečajo le do višine rasti družbenega proizvoda, sredstva za osnovno in visoko izobraževanje pa morajo zaostajati najmanj za 5 odstotkov. Osebni dohodki prosvetnih delavcev bodo torej še naprej zaostajali za gospodarstvom.
Lani je znašal povprečni osebni dohodek v osnovnem šolstvu 28 611 din. Kljub solidarnostni pomoči manj razvitim občinam so razlike med občinami
velike. Najboljše osebne dohodke so imeli prosvetni delavci v Kumanovem, Prilepu, Probiš-tipu, Valandovu in Delčevu. Profesorji začetniki so dobivali od 40 200 do 44 800 din, predmetni učitelji začetniki od 36 900 do 40 700 din, učitelji začetniki pa od 33 400 do 37 000 din.
V manj razvitih občinah so bili osebni dohodki slabši. V Vinici je imel profesor začetnik 31 570, v Gostivarju 32 770, v Debru so znašale učiteljske plače komaj 25 528 din. Kvalificirani delavci v »premožnejših« občinah imajo višje osebne dohodke kot učitelji in predmetni učitelji na manj razvitih območjih.
Pred upokojitvijo so profesorji dobivali največ 52 580 din, predmetni učitelji 46 800 din, učitelji pa 41 829 (Kumanovo). V Debru, Vinici in Kruševu pa prejemajo učitelji na koncu delovne dobe komaj 31 000 din.
Čeprav financira vse srednje šole Republiška izobraževalna skupnost za usmerjeno izobraževanje, so tudi tu razlike precejšnje. Na boljšem so nekdanje poklicne šole, ki ustvarjajo dodatna sredstva z neposredno menjavo dela. Tako lahko zaslužijo profesorji tudi več kot 60 000 din na mesec (Skopje, Ohrid). Sicer pa dobi po merilih Republiške izobraževalne skupnosti profesor s petnajstimi leti službe komaj dobrih 32 000 din, če porabi šola v ta namen tudi rezervni dinar, pa še nekaj več.
V	visokem izobraževanju je le malo boljše. Povprečni osebni dohodki so znašali lani 43 640 din. Po merilih izobraževalne skupnosti dobiva asistent povprečno 26 000 din, predavatelj 32000 din, višji predavatelj 36000 din, profesor 42000 din in redni profesor 47 000 din. Nekatere šole so na boljšem, zlasti tiste, ki lahko zaračunajo svoje dodatne storitve združenemu delu in z dohodki povečajo osebne dohodke do 40 odstotkov.
V	letu 1986 se razmer ne bodo bistveno zboljšale. V osnovnem šolstvu se bodo osebni dohodki povečali za okoli 52 odstotkov (v Kumanovem so jih že povečali). Prav tako povišanje je predvideno v visokem šolstvu, v srednjem pa za okoli 55 odstotkov. Lahko torej upamo, da se bodo osebni dohodki prosvetnih delavcev postopno le uredili in po večletnem zaostajanju sledili rasti osebnih dohodkov v celotnem združenem delu.
BOJKO KIRANDŽISKI
]
v zrcalu
časa
VOJVODINA
Šola na robu družbe
Prosvetni delavci so vedno bolj razočarani
V nekaj zadnjih letih se je gmotni položaj vzgoje in izobraževanja zaradi čedalje manjšega deleža v družbenem proizvodu zelo poslabšal. Pomanjkanje denarja je prjvedlo do zastoja v gmotnem razvoju izobraževanja, pa tudi v rasti osebnih dohodkov prosvetnih delavcev.
Na nezadovoljiv položaj te dejavnosti vplivajo različni vzroki. Cene in izdatki skokovito naraščajo, inflacija je čedalje večja. Okoli 95 odstotkov čistega dohodka gre v šolstvu za osebne dohodke in skupno porabo in samo še 5 odstotkov za širitev gmotne podlage dela. V takih razmerah slabi življenjska vloga šole kot vzgojno-izobraževalne organizacije, saj navedene težave neposredno vplivajo na kakovost in uspešnost vzgoje in izobraževanja mladih rodov.
Ko razpravljamo o socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja, radi poudarjamo izjemen pomen, vlogo in naloge prosvetnih delavcev; pri tem pa radi pozabljamo, da je njihova uspešnost odvisna od družbenogospodarskega položaja vzgoje in izobraževanja, učiteljev in vzgojiteljev. Žal moramo ugotoviti, da združeno delo in družbeno okolje nista dovolj dejavno povezana s šolo, zato tudi šola ne more uspešneje vplivati na kulturni napredek okolja in ostaja na robu družbenega življenja.
Vzroke za manjšo vzgojno in idejno vplivnost šole moramo iskati v družbenem in gmotnem položaju prosvetnih delavcev in učiteljskega poklica. Prosvetni delavci pravijo, da je z razvrednotenjem njihovega dela razvrednoten tudi ugled učitelja in šole. Oba obravnavamo bolj kot nujno zlo kot pa vrednoto naše družbe. Brez večje družbene podpore šoli in učiteljem vzgoj-no-izobraževalno delo ne more biti primerno cenjeno in uspeš-
Zaradi slabega nagrajevanja in vrednotenja vzgojno-izobra-ževalnega dela je čedalje več prosvetnih delavcev nezadovoljnih. Razočarani so — vendar ne nad svojim poklicem, pač pa nad družbo, ki je tako odgovorno in zahtevno delo razvrednotila. Razlike in neenakopravnost pri nagrajevanju prosvetni delavci najbolj občutijo, ko primerjajo mesto s podeželjem. Ob približno enakem delu znašajo razlike v osebnih dohodkih tudi po 20 tisoč dinarjev.
V letu 1985 je bil v petnajstih vojvodinskih občinah gmotni položaj izobraževanja in prosvetnih delavcev posebno težaven. Ve-
liko je bilo zahtev po izjemni pomoči, saj občine in šole same niso mogle izboljšati razmer in osebnih dohodkov. O tem, kako so se gibali osebni dohodki, le nekaj podatkov:
Leta 1985 je bil v osnovnem šolstvu najnižji povprečni osebni dohodek v občini 31.140 din, najvišji pa 47.655 din. V srednjem izobraževanju je bilo najnižje povprečje v občini 32.973 din, najvišje pa 53.211 din. Na višjih šolah je bil ta razpon od 44.623 din do 73.666 din, na visokih šolah pa od 43.323 din do 62.953 din.
Čeprav so lani v občinah tudi po večkrat povečali osebne dohodke prosvetnih delavcev, ne moremo biti zadovoljni z njihovo življenjsko ravnijo. Prevladuje vtis, da se ta vprašanja rešujejo bolj mimogrede in ne dovolj načrtno. Dozdajšnji ukrepi so namreč komaj ublažili trenutne zagate, življenjska raven prosvetnih delavcev pa še naprej nezadržno pada. Potrebne bi torej bile bistvene spremembe pri financiranju te dejavnosti. Treba bi bilo premostiti prepad med proglašenim in resničnim položajem vzgoje in izobraževanja v naši družbi. Z resolucijami si pri tem ne moremo kaj prida pomagati — najti moramo sistemske rešitve. Če družba hoče kakovostno in vzgojno uspešno šolo, ji mora dati tudi potreben denar. To pa zahteva drugačna merila pri delitvi družbenega proizvoda.
Skupščina Vojvodine, ki je letošnjega januarja obravnavala poročilo o gmotnem položaju vzgoje in izobraževanja, je poudarila, da se mora izobraževanje razvijati kot pomemben razvojni dejavnik družbe. Za uskladitev njegovega razvoja z razvojem gospodarstva in drugih dejavnosti so potrebni takojšnji in trajni ukrepi, pa tudi povečanje deleža družbenega proizvoda. Tudi v letnem načrtu pokrajine je treba zagotoviti več denarja, saj sicer ni mogoče zagotoviti enakopravnosti narodov in narodnosti pri izobraževanju.
Seveda bo treba neka privarčevati tudi v šolstvu, izoblikovati gospodarnejšo šolsko mrežo, bolje organizirati delo in varčno porabiti vsak dinar. Že letos bo povečana solidarnostna pomoč manj razvitim občinam, da bi se tako zmanjšale razlike v osebnih dohodkih prosvetnih delavcev. S temi in drugimi ukrepi naj bi postopno izboljšali razmere v vzgoji in izobraževanju, prosvetnim delavcem pa zagotovili boljše možnosti za uspešno delo.
ŽARKO POPOV
S
V KAKŠNIH RAZMERAH VZGAJAMO IN IZOBRAŽUJEMO
V KAKŠNIH RAZMERAj ^
SRBIJA
Kako povečati drobtinice
mer
slab
reje
lan
dru
nos
Novo spoznanje: tarnanje nam ne pomaga
O gmotnem položaju vzgoje in izobraževanja je bilo veliko razprav na pravkar končanem kongresu Zveze sindikatov Srbije, precej pa jih bo tudi na prihodnjem kongresu Zveze komunistov Srbije. Med prosvetnimi delavci je čutiti bolj domiselno iskanje rešitev iz slabega gmotnega položaja te dejavnosti. Nekaj se je spremenilo v samem načinu razmišljanja prosvetnih delavcev. V svojih zahtevah se ne omejujejo več na osebne dohodke, niti se ne ustavijo pri nekdanjem tarnanju nad svojo bridko usodo. Morda so tak vtis ustvarila delno tudi množična občila, ki so se razpisala predvsem o nizkih osebnih dohodkih prosvetnih delavcev. Tako se pozornost javnosti ni usmerila v to, kar je še mnogo pomembnejše: v nezadovoljiv položaj vzgoje in izobraževanja, ki se med drugim kaže tudi v slabih dohodkih prosvetnih delavcev. Časopisi radi pišejo, kako se morajo prosvetni delavci zadovoljiti že z drobtinicami, ki padajo z obložene mize, pri kateri se mnogim drugim godi precej bolje.
Tudi v odnosih med izobraževanjem in družbo se nekaj spreminja. Izgovori, češ da živimo v hudih časih, nikogar več ne prepričajo. Lani so na šolah prvikrat prekinili delo, delegacije prosvetnih delavcev pa so organizirano obiskale najvidnejše osebnosti v republiki. Žalostno je, če mora učitelj prekiniti delo, če se kot vzgojitelj premišljeno odloči za tak korak. Ivan Stambolič,
predsednik CK ZK Srbjje, je tako ravnanje imenoval zločin nad otrokom. V tej trdi besedi je najbrž nekaj resnice. Današnji učenci bodo z leti pozabili marsikaj, ostala pa jim bo v spominu podoba nezadovoljnega učitelja.
Prosvetni delavci so lani velikokrat zborovali, domala vsakič pa so poudarili, da jih bolj kot gmotne razmere boli podcenjevalen odnos do izobraževanja in vzgoje. Prosvetni delavec je postal občan druge vrste. Dokler dela, ima vsaj to možnost, da včasih povzdigne glas. Ko pa se upokoji, je odrinjen na sam rob obstoja. Da je to res, potrjujejo tile podatki: ob polni delovni dobi je lani po upokojitvi prosvetni delavec v Bogatiču dobil 13.900 din pokojnine, v Mionici 12.500 din, v Gažinem Hanu
12.000	din, v Peštru 13.900, v Beogradu do 20.000 din. Letos je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja naredila sicer precej, da bi ublažila stanja, vendar je vse to le kaplja v morje, saj prosvetne pokojnine zaostajajo za nekaj milijonov starih dinarjev.
Republiška skupnost za osnovno izobraževanje je ob koncu lanskega leta izboljšala začetno osnovo za naslednje srednjeročno obdobje. Okoli sto dodatnih milijard starih dinarjev je le deloma poravnalo krivice. Najbolje so se izkazali v Beogradu, kjer se prosvetni delavci danes ne morejo več pritoževati . nad svojimi osebnimi dohodki, šezlasti ne, če se primerjajo s ko-
legi na podeželju. Kljub temu je prav med beograjskimi učitelji prišlo do zamisli, naj bi delegacije obiskale vidnejše osebnosti. Združenje beograjskih učiteljev je pripravilo srečanje z Ivanom Stamboličem, Slobodanom Miloševičem, Bogdanom Trifunovičem in Branislavom Ikoničem (to so predsedniki CK ZK Srbije, Mestnega komitejaZK Beograd, Republiške konference SZDL Srbije in Izvršnega sveta Srbije).
lež;
stei
V najtežjem položaju je v'' ?'C| soko šolstvo. Zgodili se je že & so imeli beograjski osnovnošol' ICri ski učitelji boljšo plačo od vis*i 'ej
košolskih profesorjev. Letos
Pred tem je učiteljska delegacija L C
obiskala Dušana Ckrebiča, predsednika Predsedstva SR Srbije.
Ta srečanja pomenijo korak naprej v organiziranih prizadevanjih prosvetnih delavcev, da tudi sami propomorejo k spreminjanju neugodnih razmer v tej dejavnosti. Beograjski učitelji so nastopali v imenu vseh prosvetnih delavcev Srbije. Vodilne predstavnike so seznanili s težkim gmotnim položajem prosvetnih delavcev, zlasti še upokojencev, predvsem pa so zahtevali, naj družba spremeni svoj odnos do vzgoje in izobraževanja. Z obiskov so se vračali z zagotovili, da se bo položaj izboljšal. Obljube so bile delno že izpolnjene ob koncu lanskega leta. Drugačen odnos do izobraževanja je viden tudi pri najodgovornejših predstavnikih družbenopolitičnih in drugih organov, ki se udeležujejo zborovanj prosvetnih delavcev, še pred nedavni pa se niti zmenili niso zanje. Dozorelo je spoznanje, da moramo reševati težave s skupnim trudom.
visoko šolstvo dobilo 42 odstoi lav kov več denarja. Tako se je	^
visokošolskimi učitelji delno	p1
pravilo nerazpoloženje, doz^ ^ reva pa tudi zavest, da univerz^ e 1 ni svet zase in da deli usodo c£' .ri lotne vzgojno-izobraževalne & ^av javnosti.
Časopis Prosvetni pregled j1 lani veliko, morda največ pisal1! jel prizadevanjih za izboljšanj1) ste gmotnega položaja vzgoje j11 to izobraževanja v Srbiji. O tem j£ ste bilo v Svetozarevu posebno po' svetovanje, ki sta ga pripravihj no revija Učitelj in Prosvetni prej Ve, gled. Tudi letos je v pismih bral") Se| cev precej prispevkov o teh vprn ko šanjih; v njih se oglašajo marši' kateri prosvetni delavci, ki da pc slej niso pisali v svoje glasila Nekaj pisem so ponatisnili tud uč drugi časopisi, in revije, nekatei'' med njimi (Duga, Osmica) paS^j tem vprašanjem namenili v pa sameznih številkah glavni poli' darek.
Tako dozoreva spoznanji sj Zadeve se ne bodo korenih spreipenile, dokler ne bo sliša® jjj besede prosvetnih delavcev tako v najširši javnosti kot n* £( kongresih, ki bodo v resolucij^ začrtali nadaljnji razvoj naši {j družbe.
M
VANJA BULIČ
SLOVENIJA
Šolstvo se težko prilagaja takšnim razmeram
i St v. v
Smo res nekoč živeli bolje kot bi smeli?
O gmotnem položaju vzgoje in izobraževanja'v naši republiki smo v Prosvetnem delavcu dostikrat pisali, zato naj tokrat povzamemo samo nekaj značilnih podatkov — za primerjavo z drugimi republikami in pokrajinama in da bi dobili pregled nad razmerami v celotni Jugoslaviji.
Zmanjševanje deleža družbenega proizvoda za vzgojo in izobraževanje so tudi pri nas nekateri utemeljevali s tem, češ da imamo predrago, za naše razmere prerazkošno, če ne celo razsipno šolstvo. Koliko je v tem resnice in koliko je bilo krčenje sredstev za izobraževanje gospodarsko utemeljeno?
Kdor od blizu pozna razvoj vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ve, da je to področje sledilo splošnemu družbenemu napredku, ni pa preseglo družbenih potreb in možnosti. Velik napredek smo dosegli v predšolski vzgoji in varstvu, vendar drugače biti ni moglo, saj je večina mater zaposlenih (v Sloveniji je med zaposlenimi 45 odstotkov žensk). Za širitev mreže vzgojno-varstvenih organizacij so se delovni ljudje sami odločali, saj so s samoprispevki zgradili tako nove vrtce kot osnovne šole. Starši morajo prispevati tudi razmeroma visoke vsote za vsakega otroka, pa čeprav pravimo, da so otroci največje družbeno bogastvo.
V osnovnem šolstvu je bil napredek v zadnjem desetletju bolj v kakovosti kot v obsegu te dejavnosti, saj ima obvezno osemletno šolanje pri nas že stoletno tradicijo. Želeli smo še višjo raven osnovne šole; v ta namen smo pred desetletjem začeli ustanavljati celodnevne osnovne šole. Danes je v njih le dobra sedmina osnovnošolskih učencev, vnema za njihovo ustanav-
ljanje pa je domala povsem ponehala.
O velikem premiku lahko govorimo v srednjem izobraževanju, ki danes lahko sprejema vse, ki so končali osnovno šolo (žal v zadnjem času vpis v srednje šole v manj razvitih občinah upada). Razvili smo sodobno mrežo domov za srednješolsko in študentsko mladino (žal . mnogi srednješolski domovi niso polno zasedeni). Celoten razvoj srednjega šolstva pa nikakor ne prehiteva potreb sodobnega znanstvenega in tehnološkega razvoja, ki se ne bo več dolgo zadovoljeval s priučenimi in nekvalificiranimi delavci. Tudi visoko šolstvo ni prehitevalo splošnega družbenega razvoja, niti se ni širilo nenačrtno. Znano je, da po številu zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo Slovenija zaostaja za jugoslovanskim povprečjem za 2,5 odstotka. V skladu s potrebami družbenega razvoja bomo morali v prihodnje povečati število učencev v zahtevnejših srednješolskih programih, število študentov pa tudi število raziskovalcev in drugih udeležencev podiplomskega izobraževanja.
Omejitveni ukrepi, ki smo jih bili deležni zadnja leta, so močno prizadeli celotno izobraževanje. Medtem ko smo pred desetletjem dajali za izobraževanje celo več kot 5 odstotkov družbenega proizvoda, smo po podatkih Zavoda za družbeno planiranje dajali leta 1980 za to dejavnost samo 3,98 odstotka, leta 1984 pa samo 3,01 odstotka. V pičlih štirih letih se je delež za osnovno šolstvo zmanjšal od 2,41 na 1,86 odstotka, za usmerjeno izobraževanje pa od 1,57 na 1,15 odstotka. Osnovnošolski učitelji pravijo, da se vračamo k tabli in kredi, saj v osnovnem šolstvu ni
Skupina radioamaterjev
več »skritih rezerv«. Sicer pa je šolstvo vztrajno iskalo možnosti za varčevanje: prevalilo je del stroškov na starše, krčilo mrežo programov in smeri v usmerjenem izobraževanju, uvedlo strožje normative in napolnilo skupine, oddelke, učilnice in predavalnice do zgornje dopustne meje; več ni moglo storiti.
Vse te razvojne-težave z inflacijo in gospodarsko krizo vred so še posebno občutili prosvetni delavci. Od učitelja in vzgojitelja so prav ta leta zahtevali, naj v skladu z reformo dela več in bolje. Istočasno pa so osebni dohodki zaostajali za splošno rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu, vsakoletne resolucije pa so vse do nedavnega vztrajale pri zahtevi, da morajo sredstva za izobraževanje zaostajati za rastjo družbenega proizvoda. Pokojnine rodov prosvetnih delavcev, ki so nosili težo povojne obnove in graditve šolstva, so uvrstile mnoge upokojene prosvetne delavce v skupino socialno ogroženih.
Prosvetni delavci, ki so desetletja v težkih razmerah požrtvo-
valno delali, ne da bi tarnali nad Č skromnimi plačami, so se začeli I puntati. Ne samo zaradi plač in ^
pokojnin, še bolj zaradi razvred- S
notenja vzgoje, izobraževanja in znanja, zaradi zapostavljenosti' ^ te dejavnosti, ki ji pripisujem0 J poseben pomen. Ostre in očitajoče so bile besede prosvetnih de-,
lavcev tudi na zadnjem kongresa, r Zveze sindikatov Slovenije in naj j
10. kongresu ZK Slovenije. 0 i tem smo sproti poročali in pf1| i tem poudarili, da se v zadnjefl1 t času družbeno ozračje začenja spreminjati, pa tudi družben' odnos do vzgoje, izobraževanja in
znanosti. Zmagujejo torej na; ) predna stališča in sile — bi reki' __
toda zakaj je bilo na to treba čakati toliko let? Ko bomo p1! končnem obračunu potegnil' s črto pod tem, koliko smo s takim I varčevanjem pridobili in kaj L' C gubili in zapravili, kakšen b° 1 končni izračun? Ali bomo p° f vsem tem znali iskreno in pošte S no izluščiti iz izkušenj nauk z8 S prihodnost?
JOŽE VALENTINČIČ
dRUŽBENOGOSPODARSKI POLOŽAJ IZOBRAŽEVANJA V JUGOSLAVIJI
Slabe razmere — nezaželene posledice
^ o k' ocenjujejo družbeno-^ °0sPodarski položaj izobraževa-Ja 77 'n delajo skoraj vsi — enijo, da je le-ta razmeroma . • Z njim prav gotovo ne mo-e]o biti zadovoljni predvsem de-avti V tej dejavnosti, pa tudi -z rugi ne. Zaposleni v tej dejav-aosti trdijo, da je ta položaj podcenjevalen, nedopu-.et> in da ima nezaželene posle-vi' lce. Lahko rečemo, da so dedi avci v izobraževanju najbolj kri-ol ■eni. Judi drugi ne trdijo, da je v sit *ej dejavnosti vse lepo in prav, ji vendar menijo, da smo v tej de-ot javnosti veliko dosegli in da po-lei °Zaj le ni tako slab. To pa še ne jO' P°nieni, da je dober. Zaposleni v zO' jeJ dejavnosti ga namreč merijo iT 'e Po čistem osebnem dohodku, ce atugi pa ocenjujejo standard deje Javnosti. (Prvi vidijo drevo, ne pa 8?zda; drugi pa zaradi gozda ne Vlc*ijo dreves.)
, J . Takšne ocene so povečini sub-. J^tivne, ker temeljijo najpogo-[1||1 ^teje le na eni vrsti podatkov, in ■c to na podatkih, ki ustrezajo ti-steniu, ki jih potrebuje.
Položaj izobraževalne dejav-n°sti pa je treba ugotavljati po rJl Več podatkih; le-ti lahko v med-Jabojni povezanosti prikažejo 7 koliko,- toliko objektivno sliko.
Zato vam predstavljamo tele 10o; Podatke:
1 J v7~ število oddelkov, učencev, leri Uc'teljev in zaposlenih
.scS
*y ju-
—	zdajšnjo vrednost stavb in opreme
—	vlaganja v stavbe in opremo
—	vir prihodkov in odhodkov sisov za izobraževanje in razporejanje teh sredstev na: skupne odhodke in na sredstva za svobodno menjavo dela
—	čiste osebne dohodke: povprečno na delavca v gospodarstvu in povprečno na delavca v izobraževanju.
Največja pomanjkljivost v tem pogledu nastane 'ob primerjanju istoimenskih podatkov, ki so istoimenski le nominalno — po sintagmi — vendar se med seboj zelo razlikujejo po vsebini. Za primer bomo navedli nekaj podatkov, ki pomenijo isto, vendar so vsebinsko različni: vir prihodkov za izobraževanje, ki so prikazani v podatkih kumulativno, imajo kakovostno neprimerljive vire, ki se razlikujejo od republike do republike in do pokrajine. Usmerjeno izobraževanje pridobiva prihodke iz dohodka, bruto osebnih dohodkov in proračuna. Medsebojno primerjanje je podobno primerjavi jabolk in hrušk: čeprav so tako jabolka kot hruške — sadje, jih vseeno ne moremo primerjati po kakovosti.
Čeprav se v vseh republikah in pokrajinah zbirajo v sisih za usmerjeno izobraževanje sred-
stva iz dohodka, so podatki samo nominalno primerljivi zaradi različne prispevne stopnje, pa tudi zaradi osnove, ki ni ugotovljena.
Podobne težave nastanejo, če pregledamo podatke o učencih, ki so končali srednjo šolo. Še težje je »odkriti«, ali so enake poti odhodkov pri sisih, posebno v »okviru« svobodne menjave dela in s to menjavo.
Številčno stanje
Število oddelkov v osnovnih šolah se je v 5 letih neznatno povečalo: od leta 79/80 do leta 83/84 na 104.522 (0,9%), zato pa se je zmanjšalo število učencev od 2,818.460 na 2,816. 693 (za 0, l %). Podobno je bilo tudi v srednjem izobraževanju: število oddelkov se je zmanjšalo za 1.246 (2,3 %), število učencev pa se je zmanjšalo od 948.530 na 963.781 (2,1%). V visokošolskem izobraževanju se je število visokošolskih organizacij zmanjšalo od 356 na 340 (4,5%), število študentov pa od 41 1.175 na 395.175 (12,7%).
Če pregledamo podatke o učencih osnovnih in srednjih Šol, ki so končali šolanje v letih od 1974/75 do 1983/84, dobimo pregled dinamike naše dejavnosti v osnovnem in srednjem izobraževanju.
Učenci s končano osnovno šolo — študenti s končano fakulteto v 10 letih (1974/75 — 1983/84)
aXl974/75 b) 1983/84
'ie sfr,
lit« KJ
BiH
;cg
a«' H
M
Sl
/Sr
Ko
Vo
a
b
a
b
a
b
a
b
a
b
a
b
a
b
a
b
a
b
303.287
320.263
64.595
73.490
9.681
9.861
61.255
59.190
25.501
29.515
22.720
23.373
67.984
67.285
24.517
33.982
27.034
22.627
Kaže, da je bilo »najmirnejše« v osnovnem izobraževanju razen [zrazitega skoka na Kosovu in j^azhega padca v Vojvodini. “Olj »nemirno« -je bilo v sred-njem izobraževanju: bolj se je Povečalo število srednješolcev s ®°lsko leto 1981/82
;	sš	VŠ	OŠ	SŠ	VŠ
'	183.589	22.002	100	100	100
i	258.678	30.676	105,6	140,1	139,4
1	32.886	3.656	100	100	100
I	65.363	4.518	113,8	198,8	123,6
6.599	252	100	100	100
8.071	438	101,9	122,3	173,8
I	40.251	5.328	100	100	100
1	41.290	7.010	96,6	102,6	131,6
11.061	1.809	100	100	100
17.102	3.324	115,7	154,6	183,7
»	19.267	1.792	100	100	100
i .	20.711	2.389	102,9	107,5	133,8
44.076	7.239	100	100	100
64.143	.	9.213	89,9	145,5	127,3
10.950	740	100	100	100
19.673	1.985	138,6	179,7	268,2
17.999	1.186	100	100	100
22.318	1.786	83,7	124,0	150,5
končano srednjo šolo kot osnov-		membe pri številu		učencev na
nošolcev s končano	osnovno -	oddelek ali številu učiteljev na		
šolo. Podatki veljajo	za vse re-	oddelek ali pri številu učencev na		
publike in pokrajini.		učitelja,	bomo primerjali po-	
		datke o	tem za	šolsko leto
Da bi zvedeli, ali so nastale ali		1981/82	in za	šolsko leto
nastajajo kakovostne spre- 1983/84.
Osnovne šole
Oddelkov	Učencev	Število Učiteljev	Oddelkov	Učencev	Učiteljev
103.804	2.808.575	131.728	34.740	1.008.109	62.338
20.114	622.375	22.781	6.999	227.408	9.246
3.393	84.919	4.301	1.001	32.388	1.536
20.248	506.503	26.350	8.132	194.395	12.969
9.936	272.344	12.100	2.456	82.465	4.369
8.749	219.396	12.482	3.268	92.163	8.526
22.566	584.394	29.762	7.146	213.434	15.660
10.711	318.860	13.061	2.606	84.091	3.938
8.087	199.785	10.887	3.132	81.765	6.095
104.522	2.816.693	134.703	33.080	963.781	63.371
19.073	583.823	72.531	6.444	212.417	9.414
3.331	82.719	4.334	986	28.773	1.650
20.576	511.618	27.181	6.792	194.207	14.069
10.099	272.304	12.666	2.635	82.177	4.040
8.892	221.379	12.370	3.002	84.392	8.364
22.970	605.166	30.544	6.885	205.414	16.366
11.475	336.073	14.032	2.670	82.867	4.404
8.106	203.611	11.045	2.912	73.534	5.064
^ vsej Jugoslaviji se je nez-natno izboljšal položaj učiteljev (Pede na »breme« — število QCfnSev na učitelja za približno ’.7 učenca v osnovni šoli, v sred-nJ> šoli pa za 0,9 učenca.
Kaže, da so med republikami Prejšnje razlike.
Tisoko izobraževanje 1984/85
V Sloveniji je prišlo na primer v letu 1983/84 na učitelja osnovne šole 17,8 učenca, na Kosovu pa 23,9 učenca. Treba je ugotoviti, ali vpliva to na standard pedagoške-didaktičnega dela in na osebni (finančni standard učitelja.
Samo zaradi popolnejšega
prikaza o stanju celotnega izobraževanja smo zbrali podatke za leto 1984: število visokošolskih organizacij, število študentov in število učiteljev, ker bomo pozneje pregledali, koliko je vseh zaposlenih v izobraževanju, njihov osebni standard in tudi standard materialnih stroškov.
SFRJ
BiH
ČG
H
M
Sl
Sr
Ko
Vo
Fakultete	Študentje	Predavatelji	Sodelavci
340	359.175	15.701	10.181
55	47.364	1.508	1.269
12	7.349	357	142
66	57.040	3.067	2.599
36	39.501	1.168	840
27	27.691	1.858	826
98	109.911	5.410	3.115
17	37.857	1.162	508
29	32.462	1.171	886
Ko govorimo o številu zaposlenih v izobraževanju, ne smemo pozabiti, da sta dve skupini zaposlenih: eno sestavljajo učitelji, drugo pa vsi drugi zaposleni. To razmerje pogosto pokaže, kakšna je produktivnost dela v izobraževanju, ki ji, žal, namenjamo premalo skrbi.
Sestava zaposlenih v izobraževanju 1983/84
		Učitelji			Drugo osebje	
SFRJ	100	223.756	100	100	88.823	39,7
BiH	15,5	34.718	100	17,8	15.771	45,4
ČG	2,9	6.483	100	2,2	1.948	30,1
H	21,0	46.916	100	19,5	17.391	37,1
M	8,4	18.714	100	9,9	8.775	46,9
Sl	10,5	23.418	100	11,9	10.591	45,2
Sr	24,8	55.433	100	22,0	19.548	35,2
Ko	9,0	20.106	100	3,8	3.399	16,9
Vo	12,2	27.344	100	10,3	9.178	33,6
Res je, da prikazuje zgornja preglednica podatke o povprečju za celotno izobraževanje, vendar je očitno, da so razlike med osnovnim, srednjim in visokim izobraževanjem precejšnje. Ti podatki nas morajo spodbuditi, da razčlenimo vsak del posebej, še posebno zato, ker je izobraževalna dejavnost precej izenačena na vsem našem območju tako po organizaciji, tehnologiji in tudi po programih, tako dobimo enoten normativ dela.
Zdajšnja vrednost delovnih sredstev
Na temelju zaključnih računov za leto 1982 je bila stopnja odpi-
sanosti v osnovnih šolah — 19,30%, v srednjih šolah — 29,49, v fakultetah pa — 26,71. Pri tem je treba upoštevati, da je stopnja odpisanosti stavb veliko manjša, odpisanost opreme pa veliko večja.
V	ponazoritev bomo navedli le nekaj podatkov.00
V	Sloveniji je bilo v osnovnih šolah 27,24% odpisanih stavb, opreme pa 67,66 %, v Srbiji pa je bilo v visokem izobraževanju odpisanih stavb 29,75, opreme pa 78,22 %. Ta dva podatka sta skoraj ekstremna, vendar je treba reči, da so velike razlike
med republikami, pa tudi na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja. To ustvarja različne možnosti za uresničevanje programov, razlike pa morajo zaposleni velikokrat »nadomestiti s posebno iznajdljivostjo«, še posebno, ko gre za opremo. »Oprema« v tem primeru pomeni učno tehnologijo.
Naložbe
Ugotovljeno je, da smo v preteklem obdobju veliko vlagali v vzgojo in izobraževanje. To nam kaže tale preglednica:
v 000 000 din
	1959		1969		1980	
Naložbe	31.231	100	61.587	100	120.717	100
skupaj Naložbe v	100		197,1		386,4	
izobraževanje	841	2,69	1.738	2,82	3.892	3,22
in kulturo	100		206,6		462,7	
Zaradi spremenjenih razmer se je naglo zmanjševanje vlaganj
Bruto naložbe v letu 1983
kazalo tudi v tej dejavnosti, vendar ni bilo v vseh republikah enako.
Prikazali bomo pregled bruto naložb v letu 1983.
v 000 000 din
Skupno
Izobraževanje in kultura
SFRJ	100	92.900	100	100	2.051	2,2
BiH	16,1	14.918	100	23,4	480	3,2
ČG	3,1	20.909	100	6,4	131	4,5
H	25,3	23.557	100	21,3	438	1,8
M	5,7	5.261	100	4,1	83	1,6
Sl	12,9	11.972	100	21,1	433	3,6
Sr	22,9	21.287	100	13,7	282	1,3
Ko	3,9	3.633	100	3,8	77	2,1
Vo	10,1	9.360	100	6,1	126	1,3
Srednje šole
Kot vidimo, so se bruto naložbe zmanjšale od 120.717 v letu 1980 na 92.900 milijonov v letu 1983; to pomeni, da so se zmanjšale za približno 23 %. Vlaganja v izobraževanje (in kulturo) so se zmanjšala od 3.892 milijonov v letu 1980 na 2.051 milijonov v letu 1983. To pomeni, da so za približno 47 % manjša.
Kot kaže, je tudi tokrat prevladalo mnenje, da je izobraževanje — poraba, ki je kriva za
Podatki so taki:
stanje v materialni proizvodnji. Od tedaj, ko so nastale večje gospodarske težave, se je vse bolj zmanjševala udeležba izobraževanja v družbenem proizvodu. To zgovorno ponazarja padec vlaganj v absolutnem in relativnem kazalniku (glede na skupna vlaganja).
Viri dohodkov in odhodki v sisih
Ti podatki so zabeleženi v SGJ (1985) kot kumulativa za SFRJ,
nimamo pa podatkov za republike in pokrajini. Težko je ugotoviti, zakaj so ti kazalniki pomanjkljivi. Prikazali bomo gibanje prihodkov in odhodkov za leto 1980 in 1984. Preden prikažem podatke o sestavi prihodkov in odhodkov za ta mejna obdobja, moram povedati, da se je v tem petletnem obdobju indeks življenjskih stroškov (skupno) povečal od 100 v letu 1980 na 400 v letu 1984.
v 000 000 din
•		1980			1984	
Prihodki	100	89.215	100	100	250.478	280
iz dohodka	23,8	2L264	100	24,0	60.307	283
iz bruto OD	45,1	40.189	100	46,0	115.279	286
iz OD delavcev	3,8	3.372	100	4,7	11.738	348
drugo Odhodki	27,3	24.390	100	25,2	63.054	258
1 — skupni		83.306	100		240.635	288
2 — za ozd		59.873	100		137.289	229
1 — glede na prihodek		93,3			96,1	
2 — glede na prihodek		67,1			54,8	
S podatki z zgornje preglednice bi lahko odgovorili na vprašanje, kaj se dogaja z denarjem, ki je namenjen financiranju temeljne dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Zakaj je od 100 dinarjev, ki smo jih »vzeli« gospodarstvu v ta namen (in za vseh 100 dinarjev sta »kriva« vzgoja in izobraževanje) dobila temeljna dejavnost (za ozd — za svobodno menjavo dela) samo 54,8 dinarjev v letu 1984.
Ali ni že v tem del odgovora na vprašanje, zakaj je tako težak položaj te dejavnosti? V 10 letih (1971 — 1980) je to odlivanje znašalo povprečno okrog 30 dinarjev od 100. Zakaj se je stanje zdaj še poslabšalo? Ali ni dinar, namenjen vzgoji in izobraževa-
nju, odšel po neki čudni poti v napačno smer? In zakaj?
Materialno stanje v tej dejavnosti ponazarja tudi podatek, da so leta 1983 materialni stroški v tem letu znašali na delavca samo 83.960 din. Lahko si predstavljamo, koliko so na primer lahko porabili delavci v neki povprečni šoli (s povprečnim številom zaposlenih, približno 43)! Stanje pa zbuja skrb, če vemo, da jih je od 8 primerjanih kazalnikov 5 pod povprečjem (83.960 din1 na delavca za eno leto).
Povprečni čisti osebni dohodek v letu 1984
Zaradi vpogleda tudi v standard zaposlenih, in ne samo v
standard dejavnosti, bomo ob koncu tega pregleda prikazali tudi podatke o izplačanih čistih osebnih dohodkih v letu 1984. Žal nimamo skupnih podatkov o skupni porabi in o stanovanjskih skladih. Po nekaterih podatkih se skoraj vsa sredstva porabijo za osebne dohodke, tako da za skupno porabo (topla malica, počitniški regres, odpravnine, jubilejne nagrade) ne ostane skoraj nič, razen pri redkih izjemah.
Še težje je s stanovanji. Samo v eni izmed republik (Hrvaški) so si prizadevali in rešili stanovanjski problem za delavce v osnovnem izobraževanju, še posebno v notranjosti republike, nadaljevanje na 6. str.
BOSNA IN HERCEGOVINA
Vsak mesec dolgovi
Ne spomladi ne poleti ni lahko priti do Imljanov, vasice, ki je 25 kilometrov oddaljena od Sken-der Vakufa, kjer delata učitelja Zorka in Milorad Vujoševič. V tem samotnem hribovskem kraju traja zima tudi po devet mesecev in redka sadna drevesa zacvetijo šele junija. Prosvetni delavci im-Ijanske šole le redkokdaj potujejo z avtobusom, ki ne vozi redno do mesta, pošto pa dobivajo le dvakrat na teden. Poleg šole sta v vasi še trgovina in pošta, ki pa nima telefona. Ambulanto so začeli graditi leta 1978, vendar še zdaj ni končana. V trgovini ni kruha, šola nima šolske kuhinje, učitelji pa si morajo peči kruh sami.
Učitelja Zorka in Milorad Vujoševič že več kot dve desetletji
din, na težko delovno mesto pa ima 30 točk (vrednost točke je 8000 starih din) — to pomeni
240.000	starih din. Ta vsota mu ne zadostuje niti za vožnjo s taksijem do Skender Vakufa. Taksi namreč ne pride v Imljane, če mu ne plačaš 600.000 starih din! Celo ta malenkostni dodatek, pravi z grenkim nasmehom Milorad Vujoševič, bi jim posamezni tozdi osnovnih šol najraje ukinili. Drva si morajo preskrbeti sami. Kubični meter drv stane
500.000	starih din. Ker se v Im-Ijanih kuri od septembra do maja — Vujoševičeva družina pa potrebuje na leto okrog osem kubičnih metrov — morajo odšteti za drva štiri milijone starih dinarjev. V tej odročni vasi je življenje dražje kot v mestu: liter mleka
Zorka in Milorad Vujoševič
živita in vztrajata v takšnih razmerah — pri zahtevnem in odgovornem delu. Od takrat, ko sta prišla, pravi Milorad, delita dobro in slabo s krajani tega zaselka visoko v hribih in delata na osnovni šoli 4. julij v Imljanih skupaj še s petimi učiteljskimi pari.
Zaradi njihovega dela je ta oddaljena šola v zadnjih letih dosegla najboljše uspehe v občini Skender Vakuf in na vsem območju Zavoda za napredek vzgojno-izobraževalnega dela Banjaluka.
V Imljanih so se rodile in tam so končale tudi osnovno šolo tri Zorkine in Miloradove hčerke: Dijana, Milijana in Vidosava, ki se zdaj šolajo v Titogradu.
»Dokler se niso šolale v Titogradu, sva še imela nekaj denarja,« pojasnjuje Milorad Vujoševič, ravnatelj šole, »zdaj pa vem samo to, da denarja ni. Izdatki za življenje v našem kraju niso znašali niti desetino zdajšnjih izdatkov. Le malokdo ve, koliko potrebujejo otroci za obleko, hrano in knjige. Moje hčere, ki so zdaj v majhnem opremljenem stanovanju v Titogradu, porabijo samo za elektriko 500.000 starih dinarjev, dati pa jim morava tudi žepnino. Najini skupni osebni dohodki na mesec niso večji od devet starih milijonov.«
Milorad se spominja, da je leta 1962 prejemal 13.650 din in dodatek za težko delovno mesto (14.000 din), drva je dobival brezplačno-in jih je lahko kuril, kolikor je hotel. Zdaj pa znaša začetna osnova 3.840.000 starih
KAKO ŽIVIJO PROSVETNI DELAVCI • KAKO ŽIVIJO PROSVETNI DELAVCI
Hi
ČRNA GORA
Nizki osebni dohodki
Po gospodarski sestavi, infrastrukturi, številu zaposlenih in narodnem dohodku je občina Danilovgrad nekako na meji med nerazvitimi in razvitimi občinami v Črni gori. Ali povedano drugače: že od nekdaj spada med tako imenovane manj razvite občine. Ozemlje na temobmočjuje zelo raznotero oblikovano, prometne poti pa so dobro razpredene. Do vsakega naseljenega kraja sta speljani cesta in elektrika. Ozemlje občine prekriva razvejena šolska mreža, šole pa so razmeščene tako, da skoraj noben otrok ob normalnem delu ne more ostati brez šolske izobrazbe. V tej občini so štiri matične osnovne šole: v Danilov-gradu, na Slapu, v Spužu in v Kosovem Lugu. Na širšem območju občine je deset podružničnih šol. Tudi število učencev v njih je sorazmerno s številom stanovalcev in šol: 1800 jih je. V to sestavo osnovnega izobraževanja spada tudi otroški vrtec v Danilovgra-du, ki ga obiskuje sto otrok.
V predšolski vzgoji in osnovnem šolstvu dela 110 prosvetnih delavcev.
Še pred nekaj leti je osnovno šolstvo v tej občini lepo napredovalo: najprej so zgradili šole v Danilovgradu in na Slapu, pred nekaj leti so zrasla šolska poslopja v Spužu in Kosovem Lugu. Temeljito so prenovili tudi vse podružnice. Menijo, da jim še dolgo časa ne bo primanjkovalo šolskega prostora, saj le-ta ustreza pedagoškim standardom. In še nekaj je zelo pomembno: vsi ti prostori so prilagojeni sodobnemu pouku. Urediti bo treba le še kabinete in specialne učilnice,ter jih opremiti z novo učno tehnologijo. Otroški vrtec je sodobno opremljen, v njem preživijo otroci ves dan.
Denar za osnovno izobraževanje v občini Danilovgrad zajemajo iz dveh virov: iz osebnih dohodkov zaposlenih — po prispevni stopnji 4,70 odstotka in od prihodka od samostojnega dela in kmetijstva. Razliko med uresničeno ravnijo lastnih prihodkov in sprejetimi merili za izenačevanje delovnih razmer v osnovnem izobraževanju, ugotovljenih na republiški ravni, poravna z dodatnim financiranjem republiška samoupravna intere-
sna skupnost za izobraževanje. Za osnovno šolstvo namenijo 11 milijard starih din na leto.
Šole prejemajo ta denar po številu oddelkov. Očitno je ta primarna delitev še zmeraj pro-računsko-administrativna. O nagrajevanju po delu in o svobodni menjavi dela seveda ob takšnem razdeljevanju denarja ni mogoče govoriti, saj niso prišli niti do tiste stopnje, da bi ocenjevali, vrednotili in financirali program dela.
V	predšolski vzgoji in v osnovnem izobraževanju te občine dela pet vrst prosvetnih delavcev: vzgojitelji, učitelji, učitelji razrednega in predmetnega pouka in profesorji. Ponosno povedo, da imajo dovolj dobrih učiteljev. V zadnjih dvajsetih letih poučujejo vse predmete strokovno usposobljeni pedagoški delavci.
V	šolah imajo strogo ločeno redno dejavnost, dopolnilno in dodatno, in svobodne dejavnosti — vse to pa se enakopravno uvršča v učni proces, ocenjuje se, vrednoti in nagrajuje.
Lanskega decembra so imeli prosvetni delavci v Danilovgradu
takšne osebne dohodke: učiM |
40.000	din, predmetni učit® ^
42.000	din in profesor 43.ST din. Letos so se ti dohodki pov® čali v prejšnjih dveh mesecih i , 40 odstotkov, ni pa rečeno, daSj bodo zviševali tudi vnaprej. Oj ^ takšni ustaljeni začetni osnovi s1! ? dodaja0,5 odstotka za vsako letl delovne dobe. Nagrajevanje p1 t obsegu in kakovosti dela je ^ zdaj torej zgolj abstraktna kat® ^ gorija. Vsi prosvetni delavci f '■ so dobili lani po 3000 din za top^ j obrok, povrnjen denar za vozO(j j niče, primeren počitniški regt® — ki je največkrat celo večji $ -regresa, ki ga prejemajo dru£ j
delavci v občini.
it
Za primerjavo: tajnik samot pravne interesne skupnosti V izobraževanje, kulturo, telesfl' . kulturo ter socialno in otrošh j varstvo — nekakšna prisil® ^ kombinirana funkcija — učit®!
po stroki, ima zdaj 75.000 di1**
osnove.
In za konec: še zmeraj je liko učencev, ki hodijo v šolo ptj in 30 odstotkov prosvetnih d« lavcev brez stanovanj.
RADOVAN DJUKIČ
HRVAŠKA
Treba je živeti
stane osem tisoč starih din, jajce pa že pet tisoč starih din, le sir je certejši.
Še natančnejše podatke o denarnem stanju njihove družine nam je dala Miloradova žena Zorka: »Dokler so bili otroci majhni, sva lahko vsaj nekaj prihranila. Zdaj, ko so odšli v Titograd (najstarejša Dijana študira na fakulteti za strojništvo, Milijana in Vidosava pa hodita v srednjo šolo), sva porabila vse prihranke, ker sva jim morala opremiti stanovanje. Vsak mesec plačujeva zanje povprečno pet starih milijonov. Poleg tega pa jih greva obiskat v Titograd tri — ali štirikrat na leto; takrat jim odneseva čebrič sira in mesa, da jim zagotoviva vsaj ta živila. In koliko denarja porabiva za pot do tja in nazaj! Potem ko jim pošljeva denar, nakupiva hrano in poravnava vse najnujnejše izdatke, se morava vsak mesec zadolžiti. V resnici imava dva doma. Če se ne bova preselila k hčeram, res ne veva, kako bova izhajala. Ko bi le dobila vsaj eno delovno mesto v Titogradu?!
Ob koncu pogovora nas je Miloradova žena prosila, naj pišemo in poudarimo tole:
»Družba bi morala omogočiti prosvetnim delavcem, ki že desetletja delajo v odročnih krajih, da bi se lahko zaposlili v mestu. Ni pomembno, v kateri republiki ali pokrajini. Tudi naši otroci bi morali spoznati mestno življenje — tako pa se zdaj čudijo nebotičnikom in se v mestu ne morejo znajti...«
MILAN R. MARKOVIČ
Zanimivo: v mnogih zagrebških šolah sploh ne vedo, kaj so učitelji podnajemniki, saj jih preprosto nimajo.
dobila šele tedaj, ko je odšla v pokoj: priskrbela ji ga je Zveza borcev, ker je bila udeleženka NOV.
Poleti ne gredo na morje, kar doma sedijo, saj si nimajo s čim plačati počitnic.
Kdor išče, ta najde, sem si Slavica, Mario in Marion živijo
rekel, in se lotil iskanja po telefo- zdaj v majhnem kletnem stano-Končno sem jih vendarle vanju zraven šole, v katerem je
Slavica in Mario delata v različnih izmenah, tako da je zmeraj eden pri otroku.
Žive prosvetni delavci, pa ne nt rede nič, da bi se to spremenil1 Ne prizadevajo si, da bi prosveti' delavec dobil v družbi tak pok Žaj, kakršnega bi moral imeti-
nu. Končno sem našel — ljudi, s katerimi sem se želel pogovarjati.
»O čem bi se radi pogovarjali?« so me spraševali.
»O čem?«
»O tem,-kako živite.«
»A, kako živimo? Iz dneva v dan!« so odgovarjali nekateri, drugi pa so rekli: » Veste, prav rad bi se pogovarjal, samo če ne boste omenili mojega imena.«
nekdaj stanoval hišnik. V to stanovanje so se vselili samo zato, ker niso več prenesli podnaje-mništva, pa še tu so v resnici brezdomci, saj je njihovo bivališče »zasilno«.
Ko sta mi povedala, kolikšen osebni dohodek imata, je bilo slišati skoraj tako, kot bi se opravičevala zaradi »visoke« vsote. Pojasnjevala sta namreč, da imata takšne plače šele od novega leta,
Vsi pa vemo, da brez prosveM ni ne preteklosti niti sedanjosti nfc prihodnosti.
»Ne, prosim, pustite me pri miru, zaposlen sem za določen čas. Zato raje ne bi govoril,« so mi odgovarjali tretji.
Četrti pa so rekli: »Le čemu vam bo takle pogovor, ko še tako ne bo nič spremenilo?«
Nazadnje sem vendarle našel, kar sem iskal: zaustavil sem se pri zakoncih Špehar, pri Slavici in Mariu in njuni devetnajstmesečni hčerki Marion. Mario je učitelj telesne vzgoje, Slavica pa učiteljica razredrmga pouka v Osnovni šoli Jordanovac v Zagrebu. Poročena sta dve leti, Mario ima osem službenih let, Slavica pa štiri. Slavica je podnajemnica, odkar je odšla iz rojstnega Livna, Mario pa je podnajemnik tako rekoč odkar se je rodil. Tudi njegova mama je bila prosvetna delavka, podnaj-meniki so bili v Karlovcu in v okoliških krajih — vsepovsod kjer je poučevala. Stanovanje je
Najtežje in najhujše pa je, k ne vidijo možnosti, da bi se nf hovo stanovanjsko vprašanje t> šilo. Mario in Slavica včasih A zmišljata, da bi spremenila p1 ' klic.	.;
Toda Mario ima svoj poki1, rad, učiteljevanje mu je v krA] zato bo najbrž kar ostal v šolsM j Rad pa ima tudi šolo, saj je v njl,
po petih letih čakanja končfl'
vendarle dobil stalno zaposliti
Takšen je bil njun monoloi i čeprav je v resnici, več govori Mario kot Slavica.
Res je tudi, da ta družinica 11 < značilni podnajemniški primi11 toda, ali ni boljše stanovanje^! vlažnem kletnem stanovanju, kihi samo zasilno bivališče, kot pa pP gospodinji, ki ne mara otrok in] lahko vsak trenutek vrže na cesm
Odhajam od svojih gostitelje]* prisluškujem šumenju jablan M , šolskem dvorišču in opazujem^
7J\
Družina Špehar iz Zagreba (Fotografija Franjo Medar)
Stanovanje je v kleti in zelo vlažno. Hišnikov sin si je v njej »prislužil« kar precej bolezni, pa tudi kolegica, ki je prej tu prebivala, ni odšla iz tega stanovanja najbolj zdrava.
lani pa je znašala povprečna plača okrog 30.000 dinarjev.
Najhujše je, pravi Mario, da družbeni dejavniki vedo, kako
soncem obžarjene obronke 2A grebačke gore.
» Vsaj čist zrak in lep razgi1] imate,« navržem ob slovesu. L »To pa je tudi vse,« sta mi 0% govorila.	L
IVAN RODIČ
Jl\
nadaljevanje s 5. str.
Povprečni čisti osebni dohodek v letu 1984
			Skupno		Izobraževanje	
SFRJ	100	22.810	100	100	24.410	107,0
BiH	92,7	21.153	100	89,0	21.480	101,7
ČG	80,5	18.368	100	77,7	18.968	103,3
H	108,3	24.702	100	107,5	26.235	106,2
M	78,8	17.982	100	76,5	18.683	103,8
Sl	121,7	27.762	100	130,3	31.830	114,6
Sr	94,4	21.543	100	96,9	23.556	109,8
Ko	78,2	17.853	100	75,2	18.357	10'2,8
Vo	102,4	23.366	100	. 101,5	24.778	106,0
Ti podatki povedo dovolj, komentar skoraj ni potreben. Pripomnimo naj le, da so podatki kumulativa za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju —■ od
snažilke do rednega univerzitetnega profesorja.
° Statistični podatek o številu šol pomeni število statističnih enot, ne
° Djuro Bažulič: Sredstva za pro-širenje materialne osnove rada u od-goju i obrazovanju
števila tozdov ali ozdov.
DJURO BAŽULIČ
» Kako živi tričlanska družinica z dohodkoma, ki znašata skupaj
140.000	dinarjev in z majhnim otrokom, ki zahteva veliko nege in udobja?«
»Gre nekako, ker mora iti, živimo pa od prvega do prvega v mesecu.«
Od ust so si pritrgovali, da bi vsaj za silo preuredili zdajšnji prostor in ukrotili vlago.
Avtomobila nimajo, zelo pa bi ga potrebovali, saj je vožnja s tramvajem za tričlansko družino dražja od tiste z avtomobilom. Tudi izdatkov za mesečno vozovnico ne bi dobili povrnjenih, ker stanujejo blizu šole in se jim na delovno mesto ni treba voziti.
Časa in denarja zmanjkuje za marsikaj, med drugim tudi za kino, gledališče, koncerte, knjige...
35. obletnica

Vse sošolke in sošolce 4. a in 4. b letnika Učiteljišča v MaribonV ' so maturirali v šolskem letu 1950-51, vabimo na srečanje v soboto, *’ i
junija 1986.
Prijave pošljite do 1. junija 1986 na naslov:
Rozika Klemenčič-Rakuša, 62000 Maribor, Marčičeva 3, fon: 23-973.
<
tel®!
\
Obvestilo

Zbirke Loškega muzeja v Škofji Loki so odprte takole: torek, sreda, četrtek od 9. do 14. ure	>"
petek, sobota od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure nedelja od 10. do 18. ure
ponedeljek ZAPRTO!	L
V galeriji Loškega gradu bodo konca maja odprta razstava, ki je P1 S svečena življenju in delu dr. Jožeta Ranta. Odprta je ob istem časuM( zbirke muzeja.
"Kako živijo prosvetni delavci • kako živijo prosvetni delavci •
Kosovo
MAKEDONIJA
Premalo denarja
in stanovanj
82| --------—-----
h v Center za usmerjeno izobra-.3 s ^ev;>nje Stjefen Dječovi v Priš-flt Ini je začel delovati leta 1965 pri /is] 2avodu za zaposlovanje kot šola jeti Za kvalifikacijo in prekvalifika-; p Cljo delavcev, ki se niso mogli s Z- redno šolati ali pa so iz različnih ate glogov prenehali hoditi v šolo. i pi ^ola se je s to dejavnostjo ukvar-opl! ^la vse do leta 1980, tedaj pa je z0'l L°s]ala samostojna vzgojno-izo-gm ^aževalna organizacija za sred-li 0' ale usmerjeno izobraževanje, ruf ^daj usposablja mlade za police v gradbeništvu in strojniš-roU1 tVu-
i zj
;sflj. Letos jo obiskuje 876 učencev 5Šk l0d teh jih ima 652 pouk v al-jjltii danščini, 214 pa v srbohrvašči-:itel J1!); zanje skrbi 45 učiteljev, med difterni je največ inženirjev grad-“eništva in strojništva.
A .
pd čeprav šola ni imela dovolj df Prostora za teoretični pouk, je Gosegia lepe uspehe. Ti se kažejo P^dvsem pri praktičnem proi-2v°dnem delu, ki je prineslo šoli Velikč> denarja.
»Ponosni smo,« pravi ravna-e*J> »da je naša šola po dosežkih Pr> povezovanju teoretičnega in Praktičnega dela ena izmed naj-jljših šol, ne samo v Prištini, —/ £e,l?1Več tudi v pokrajini. Uresni-
nil1 j>a uporabili za izboljšan veif ovnih razmer in za gmotn ioI« 'ago šole.«
•tl
j. Kakšen je gmotni p rvf‘JZobraževanja nasploh in tn^ebej vaše šole?
Razlikujemo se od drugih šol v mestu; nam je veliko boljše prav zaradi proizvodnega dela. Lani smo s tem zaslužili veliko več kot dve in pol milijardi starih din. To je pomenilo veliko denarja za naš kolektiv. Z njim smo razširili proizvodnjo, začeli smo bolje sodelovati z združenim delom in dosegli nove uspehe pri proizvodnem delu. Zdaj poznajo naše proizvodno delo v mestu in drugod, zato imamo veliko ponudb za različna dela za strojno in gradbeniško stroko. Tudi druge šole bi lahko delale po našem zgledu, vendar za to nimajo možnosti. Te šole imajo le en vir dohodkov — denar, ki jim ga daje samoupravna interesna skupnost za izobraževanje, zato imajo veliko težav. Menim, da bi morala samoupravna interesna skupnost za izobraževanje to upoštevati pri razporejanju denarja.
Prosvetni delavci na srednjih šolah so v slabem položaju, saj se giblje njihov osebni dohodek od
45.000	do 60.000 din, odvisno od šol, kjer delajo. Na naši šoli je boljše, naši učitelji prejemajo od
55.000	do 60.000 din na mesec.
To res ni veliko, pa tudi ne tako malo, če upoštevamo, da imajo nekateri prosvetni delavci še nižje osebne dohodke.
Velik problem so tudi stanovanja za prosvetne delavce. Povedati je treba,da veliko starejših prosvetnih delavcev še zdaj nima stanovanja. Menim, da bi družba morala rešiti to občutljivo vprašanje.
Pogumni ostajajo
Profesor matematike Duško Kovačev spada med nestorje pedagoške akademije v Skopju, svoje številne sposobnosti pa nesebično razdaja pri vzgojno-izo-braževalnem delu, spopolnjeva-nju predmetnikov in učnih načrtov pa tudi pri usposabljanju prihodnjih učiteljev.
Življenjski optimizem, brezmejno navdušenje in dobra volja so najbrž tiste poglavitne lastnosti, ki so mu pomagale skozi scile in karibde učiteljskega poklica odleta 1950pa do danes, od tedaj, ko je začel v Makedoniji nastajati izobraževalni sistem, pa do sodobnih metod usposabljanja učiteljev.
Znano je, kako žive dandanes prosvetni delavci pri nas in kako malo možnosti imajo tudi prihodnji učitelji. Zaradi vsega tega smo vprašali profesorja Kovačeva, kaj misli o življenjski ravni učiteljev. Takole je odgovoril: »Z mojim osebnim dohodkom, ta znaša 63000 din in z ženino pokojnino, tudi ona je bila prosvetna delavka, je mogoče nekako preživeti, posebno zato, ker so otroci pri kruhu in imajo stanovanje. Mojim mlajšim kolegom pa je težje, posebno tistim, kjer sta oba zakonca zaposlena v šolstvu in imajo majhne otroke. Ne morejo na počitnice, še tako majhnih želja si ne morejo izpolniti. Skratka, odreči se morajo
skoraj vsemu, kar lepša človeku življenje.
Dandanes je bolj kot kdaj koli očitno, da je delo prosvetnih delavcev izredno nizko ovrednoteno in ni več skrivnost, da so nekateri naši kolegi v nič kaj zavidanja vrednem polo.žaju. Samo
lavcev veliko nižji od dohodkov delavcev v gospodarstvu. Vse to zmanjšuje ugled prosvetnega delavca, učiteljski poklic je postal razvrednoten. Slab položaj prosvetnih delavcev čedalje bolj vpliva na to, da se mladi odvračajo od učiteljskega poklica. To
Duško Kovačev
ljubezen do poklica, ki so jo nek- je zanje poklic brez perspektive, daj gojili in širili starejši rodovi	vsaj kar zadeva gmotni položaj,
učiteljev, tisti, ki niso vrednotili	Zaradi vsega tega bi morala biti
življenja samo po denarju, nas je družba zaskrbljena, če se bo tako zadržala v šolah. Izobrazbena se- nadaljevalo, bodo postajali uči-stava učiteljev je na precej višji telji čedalje slabši učenci. Prav ti ravni, kot drugod, zato vemo, da pa naj bi usposabljali rodove za so osebni dohodki prosvetnih de- 21. stoletje, za prehod v tretjo
SRBIJA
Zakaj tolikšne razlike?
, M , »izobraževanje je že dolgo v , fif abem gmotnem položaju ne e f‘ i31110 zaradi nizkih osebnih do-'i rt ft°dkov učiteljev, temveč tudi pl Slede gmotne podlage. Denar, ki namenjen izobraževanju v oA'/i 2adnjih letih, ne zadošča za po-kA Rahljanje pouka, za nakup po-stv*-	učnih pripomočkov in za
> njl 2a°ljšanje delovnih razmer. Po-nM yeuati je treba, da nekateri šolski Um ^°lektivi zaradi pomanjkanja tarja uporabljajo tistega, ki je
de: M Ha]
penjen za izboljšave vzgoj-* .^'izobraževalnega dela, za po-d j^anje osebnih dohodkov. To J ^Puščamo, čeprav vemo, da v L , esnici ravnamo napak. Drugače ^■jlj ® Sre, ker ni drugih možnosti za J, .“oljšanje osebnih dohodkov
^Heljstva.
esH
Tako bi hkrati pripomogla k boljšemu razpoloženju prosvetnih delavcev in jih spodbudila, da bi raje delali z otroki.
Življenjska raven prosvetnih delavcev se slabša in to prav gotovo vpliva tudi na učinkovitost njihovega dela. Učitelji, ki niso zadovoljni s svojimi osebnimi dohodki, se ne zanimajo za to, da bi izboljšali dosežke vzgojno-izobraževalnega dela. Menim, da mora družba nameniti več denarja za šolstvo, hkrati pa zahtevati večjo kakovost in boljši uspeh pri vzgojno-izobraževal-nem delu.«
B. BERIŠA
Pogovor s pedagoškim svetovalcem Ivanom Stanojevičem
Na nedavnem posvetovanju o zdajšnjem položaju pedagoško svetovalne službe v Srbiji je bilo veliko povedanega o slabem gmotnem položaju tega področ-
ja.
Med drugim smo slišali, da je pedagoško-svetovalna služba prisiljena delati za samoupravne interesne skupnosti (le-te jo namreč financirajo, vendar ne dovolj), še najmanj pa dela za šole, katerim je namenjena. Povedali so tudi, da v prosvetno-pedago-ških zavodih v Srbiji nimajo dovolj pedagoških svetovalcev za
sj&i veliko dela skromna nagrada
glei
v Na Kosovu ima zelo malo šol ; 0j Riškega pedagoga, ponekod pa |va ne premore vsa občina. Uro-^evac spada med občine, ki so aposlile pedagoge tako, da po n Pedagog skrbi za več šol hkra-_ *■ Redžep Imišti dela kot peda-|°g na Osnovni šoli Peko Tepav-cev>č v'Uroševcu.
Njegov osebni dohodek znaša I v - ® 42.000 din na mesec s poji ecanjeni 30 odstotkov v letoš-letn letu. Šolo obiskuje 2300 I Jncev, ki so razporejeni v 73 ] -delkov, v teh dela 80 učiteljev.
poteka v treh izmenah, za jakega učenca je na voljo le ’ o kvadratnega metra prosto-
Obvestilo
ra, zato razen rednega pouka skorajda ni mogoče organizirati tudi drugih oblik šolske in obšolske dejavnosti, kot sta dopolnilni in dodatni pouk ali svobodne dejavnosti. Tudi telesne vzgoje ne morejo uresničevati po učnem načrtu, ker ni telovadnice.
Enako je s politehnično vzgojo, ker ni delavnice in nimajo potrebnega orodja. Biologijo, kemijo in fiziko poučujejo največkrat v za to določenih kabinetih.
Na šoli poteka pouk v albanščini in v srbohrvaščini, skupni jra so delo nekaterih krožkov in javni nastopi pred starši in drugimi obiskovalci. Doslej ni bilo
! Maturantje učiteljišča v Ljubljani (šolsko leto 1948-49) se dobimo lep1 Smrt8 °*) ur‘v Kostanjevici na Krki. Prijavite se na naslov: Lado iU^lOgg) fig Ljubljanska 8, 68311 Kostanjevica na Krki ali po telefonu
na šoli težav ne v medsebojnih ne v narodnostnih odnosih. Vsi učenci albanske narodnosti se učijo srbohrvaščine od 4. razreda in nasprotno.
Redžep Imišti pravi, da pomaga učiteljem tako, da z njimi načrtuje delo in rešuje različne probleme pri delu z otroki. Ždaj učitelji sodelujejo s pedagogom, v začetku pa ni bilo tako. V strokovnih aktivih pripravlja strokovno spopolnjevanje za učitelje,’ za razredne in učiteljske svete in hospitira pri pouku, da bi z nasveti pomagal izboljšati vzgojno-izobraževalno delo na šoli.
Končno je šolski kolektiv spoznal, da potrebuje šola pedagoga in ne glede več nanj kot na »kontrolo«.
»Čeprav si prizadevam, se mi redko posreči vpeljati kakšno novost v pouk predvsem zato, ker imamo premalo prostora.
Nekateri učitelji sprejemajo novosti, drugi pa s*e izgovarjajo, da
vsa vzgojno-izobraževalna področja in da so zaradi tega spet prizadete šole.
Osebni dohodki pedagoških svetovalcev so bili še posebno ob koncu lanskega leta zelo slabi, šele ob začetku letošnjega so se nekoliko popravili. Izboljšanje pa ni bilo enako po vsej Srbiji.
Vsak pedagoški zavod ima pač toliko denarja, kolikor mu ga namenja občina ali občine, katerim pripada. O teh razlikah nam je spregovoril pedagoški svetovalec za telesno vzgojo pri Republiškem zavodu za napredek vzgoje in izobraževanja v Beogradu Ivan Stanojevič.
so za svoje delo slabo nagrajeni. Ker ne želijo oškodovati učencev, potekajo vse dejavnosti, kljub težkim razmeram. Mladi učitelji hitreje sprejemajo novosti, starejši pa menijo, da lahko vse nadomestijo z dolgoletno prakso.
Pedagogu ne preostane drugega, kot da jih »prepriča« o koristnosti posameznih novosti, ki se lahko uvajajo tudi v šoli Peko Tepavčevič. Pri delu mi veliko pomaga sodelovanje z občinskim zavodom za napredek šolstva. Pred nedavnim smo ustanovili tudi aktiv šolskih pedagogov; tako bomo lahko enotno reševali nekatere pedagoške in metodične probleme, ki nastajajo pri načrtovanju in uresničevanju praktičnega dela z učenci.
Svoje delo načrtujem v okviru delovnega načrta šole. Vsi se trudimo, vsak po svoje, da bi načrtovano delo tudi uresničili,« je končal naš pogovor Redžep Imišti.
SABIT JAHA
»Ko sem se pred 36 leti zaposlil kot profesor na beograjskem učiteljišču, sem prejemal 18.000 din na mesec, danes pa je moj osebni dohodek 102.000 din. Spada med nekoliko višje dohodke v vzgoji in izobraževanju, vendar vsi moji kolegi nimajo tolikšnega.«
Spominja se primerov iz območnih in medobčinskih zavodov. Učitelj telesne vzgoje v Prokuplju ima 35.000 din na mesec, pedagoški svetovalec iz Kraljeva pa je lani prejemal
65.000	din. Tudi Sjenica, Raška, Novi Pazar in druge občine, ki spadajo pod zavod v Kraljevu, niso prav bogate, to občutijo tudi njegovi kolegi. Več denarja imajo zavodi v Nišu, Titovem Užicu, v Kragujevcu in Smederevu. Skratka, različno, kot pač povsod v šolstvu.
Tudi položaj telesne vzgoje je negotov in ni povsem enak. Tolaži ga le to, da imajo srbski zavodi dovolj svetovalcev za to področje. Močan aktiv, ki ga odlikujeta strokovnost in tovarištvo, sestavlja 16 fantov različne starosti.
»Če govorimo o delovnih razmerah za pouk telesne vzgoje, menim, da so na boljšem osnovne šole, še posebno novejše.
Več kot 40 odstotkov osnovnih in srednjih šol ima zadovoljive, čeprav različne delovne razmere. Prav tolikšen je odstotek tistih šol, ki imajo izredno slabe delovne razmere. Še bolj žalostno pa je,« pravi Ivan Stanojevič; »da veliko športnih objektov ni dostopnih učencem. To pa zato, ker se niso sisi (za izobraževanje, za osnovno in za srednjo šolo in sis za telesno vzgojo) sporazumeli, da bodo te objekte smele uporabljati tudi šole.
Takih primerov je veliko. Eden izmed teh je tudi v Beogradu, na Banovem brdu, kjer je nekaj srednjih in osnovnih šol, ki nimajo dovolj ne športnih pripo-
tehnološko revolucijo. Vse to pa seveda ne pomeni, da ne bomo imeli več dobrih predmetnih učiteljev in profesorjev. Najbrž se še marsikdo spominja časov, ko je nekaj pomenilo biti učitelj ali prosvetni delavec, skratka človek, ki sme delati v šoli.«
Razvrednoteno je tudi delo pri pisanju učbenikov. Učbenike piše profesor Kovačev že od leta 1964; tega dela se je lotil zaradi svoje velike ljubezni do matematike. To mu tudi lahko verjamemo, saj vemo, da nagrada, ki jo dobi pisec učbenika v Makedoniji, res ne zboljšuje življenjske ravni. Duško Kovačev pa kljub temu izredno zavzeto in požrtvovalno sodeluje tudi pri urejanju in uveljavljanju edine makedonske revije za matematiko — Nu-meruse, ta je namenjen osnovnim šolam, izhaja pa v 30 tisoč izvodih.
Profesor Duško Kovačev je bil za svoje obsežno in požrtvovalno delo odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Tudi zdaj, ob koncu svoje delovne dobe, neutrudno dela, saj je prepričan, da je delo v šolstvu plemenito opravilo. Prav zaradi tega tudi trdno verjame, da se bodo zdajšnje razmere v izobraževanju že kar kmalu popravile, saj je to področje v resnici pomemben dejavnik v razvoju gospodarstva in vse družbe.
KIRO GOČKOV
močkov ne prostorov za telesno vzgojo. Nedaleč od teh pa so lepa športna igrišča. Le-ta so za šole zaprta, ker niso ,njihova*. Bolj razumljivo bi bilo nasprot-
Pred nedavnim je dan v javno razpravo Načrt razvoja telesne vzgoje za naslednje srednjeročno obdobje in o njem morajo odločati tudi prosvetni delavci.
Dokument predvideva graditev novih igrišč, bazenov in drugih športnih objektov. Če pa bodo tudi ti zaprti za šole, ne bo učencem preostalo nič drugega, kot da bodo potrkali na vrata teh ,sezamov* šele po končanem pouku. Seveda, če jih ne bo do takrat že minilo veselje.«
Ivana Stanojeviča, enega izmed prvih vrhunskih povojnih atletov (tek na 110 metrov z ovirami) skrbi vse to veliko bolj kot pa gmotni položaj zavodov, kjer delajo on in njegovi kolegi. Še nekaj let mu manjka do upokojitve. Izpolnil jih bo tako, da bo sodeloval pri uresničevanju novih učnih načrtov v osnovni šoli.
Njegova zasluga je, da imajo edino osnovnošolski in srednješolski učitelji telesne vzgoje v Srbiji priročnik za to vzgojno področje. Prav tej zvrsti literature, ki je nujno potrebna vsakemu učitelju, se namerava posvetiti pedagoški svetovalec Ivan Stanojevič, ko se bo upokojil-
Bogata je zakladnica pedagoških izkušenj, ki jih je zbral kot profesor in ob spremljanju dela njegovih kolegov na šolah. Bogatejša kot denarnica. Moč osebnosti in upanje na boljše čase. velikokrat nadomeščata tanko prosvetno denarnico.
Takšen zdrav duh pa je zmeraj in samo v zdravem telesu.
MARINA KOSTIČ
KAKO ŽIVIJO PROSVETNI DELAVCI • KAKO ŽIVIJO PROSVETNI DELAVCI •
SLOVENIJA
Učitelj je po srcu optimist
Kljub slabim razmeram je vendarle še nekaj šol, ki prizadevno in ustvarjalno uresničujejo visoke cilje; razvijajo se v sodobne šole, takšne, ki skrbe, da bo tudi mladina v odročnih krajih imela odprto pot v svet —-v delo in nadaljnje izobraževanje. Ena takšnih šol s prizadevnim kolektivom je tudi v Loškem potoku, vodi pa jo Boris Zupančič.
— Kako uresničujete zamisli o sodobni šoli v današnjih, za vzgojo in izobraževanje malo ugodnih razmerah? smo vprašali v začetku pogovora ravnatelja, ta pa nam je pripovedoval:
»V Loškem potoku, kjer se združi šest vasi na visoki planoti med Ribniško in Loško dolino in je bil že od nekdaj ena najbolj osamljenih sosesk na Slovenskem, smo se delavci šole skupaj s starši dogovorili, da bomo skupno razvijali tako šolo, ki bo naše otroke skozi igro in pridobivanje znanja popeljala v svet življenja. Učence želimo usposobiti tako, da bodo lahko po osmih letih šolanja sami varno stopili po življenjski poti. Pri tem so nam veliko pomagale nove pravne in pedagoške usmeritve Zakona o osnovni šoli. Veliko so nam pomagali tudi svetovalci Zavoda SRS za šolstvo in delavci Pedagoškega inštituta iz Ljubljane. Še posebno pa nam je k tej usmeritvi pomagala uvedba celodnevne organizacije vzgojno-izobraževalnega dela.
Ker smo majhna šola s samo osmimi oddelki in trenutno 179 učenci, je za nas vrednotenje dela po številu oddelkov zmeraj pomenilo pomanjkanje denarja in učiteljev. Celodnevna osnovna šola pa je postavila izhodišče za vrednotenje dela uresničevanje programov.
Za takšno šolo, kot je naša, je še posebno pomembno, da daje učencem vsa tista spoznanja, za katera so bili zaradi okolja,v primerjavi z drugimi sovrstniki, prikrajšani.
Naše temeljno pedagoško izhodišče je, da mora šola pri učencih razvijati vse tiste sposobnosti in nagnjenja, ki lahko
postaja učenec v resnici subjekt. To pa je kažipot za oblikovanje sodobne šole.
Kako živijo učitelji vaše šole, kako se prebijajo s svojimi osebnimi dohodki, še posebno, ko si je treba urediti dom, poslati otroke v nadaljnje šolanje ipd.?
Večina učiteljev stanuje in živi
Šola v Loškem potoku
oblikujejo učenčevo osebnost. Učenec mora imeti možnost, da teoretična spoznanja čimprej preverja v praksi. Zato se vsi, učenci in učitelji, povezujemo pri proizvodnem in družbenopo-trebnem delu. Učenci vodijo svojo delovno organizacijo — šolsko zadrugo in tako pri delu spoznavajo družbenogospodarske odnose. Ti odnosi pa so hkrati tudi pedagoški odnosi, saj učitelj in učenec skupaj delata in se ob vzgoji in izobraževanju dopolnjujeta. Ob enakopravnem sodelovanju v vseh procesih vzgojno-izobraževalnega dela
v kraju samem, in to daje še poseben utrip vsakdanjemu vzgoj-no-izobraževalnemu delu. Prav zato lahko veliko bolje spoznamo naše učence, njihove socialne in družinske razmere in tako hitreje rešujemo njihove težave.
Vsi naši učitelji so dejavni družbenopolitični delavci. Tako ni središče kraja samo šola kot institucija, temveč tudi učitelj v njej, ki neposredno uresničuje tudi svoje družbeno poslanstvo.
Kdaj prevladuje v vaši zbornici optimizem, kdaj pa malodušje?
Vsak pedagoški delavec, ki si je želel postati učitelj, je po srcu prav gotovo optimist. Ne predstavljam si »pravega« učitelja — pedagoga, ki ne bi bil takšen, saj je pedagogika po izvirnem načelu veda optimizma.
V zadnjem času se tudi pri nas tu in tam pojavijo nevihtni oblaki — sence malodušja. To se zgodi predvsem takrat, ko se moramo pogovarjati o materialnem vrednotenju našega dela.
Človek hoče imeti poleg dela še kaj več od življenja. V čem najdete vi, v čem pa vaši sodelavci sprostitev in zadovoljstvo v prostem času?
Pedagoški delavci preživimo precejšen del svojega časa v šoli. Vzgojno-izobraževalno delo je organizirano tako, da poteka od ranega jutra do poznega popoldneva. Za prosti čas nam ostane sorazmerno malo ur in še tiste velikokrat uporabimo za pripravo na delo. Smo pač učitelji.
Sam namenjam veliko prostega časa aktivnemu delu v Zvezi prijateljev mladine. Delo v tej organizaciji je zelo zahtevno, a žal še bolj zapostavljeno kot naše, čeprav se prav v okviru te organizacije uresničuje dobršen del vzgojnih programov.
Tako le malo, zares malo časa ostane za to, da se lahko posvetim svoji družini. In skorajda... znan je rek o kovačevi kobili.
Kateri so globlji motivi, na katere se opira učitelj tudi v današnjih časih in iz katerih črpa zmeraj nove moči in navdih?
Učitelj lahko dobiva novo notranjo moč in pedagoški navdih za nadaljnje delo samo pri učencih. Učitelj je kot vrtnar. Najbolj srečen (a tudi otožen) je takrat, ko vzgoji rožo — novo drevo, ki je samo sposobno za nadaljnje življenje.
VOJVODINA
Čedalje manj ugleda
Univerza v Novem Sadu, ki je pravkar praznovala četrt stoletja svojega obstoja, se naglo stara. Precej univerzitetnih profesorjev je starih in v zadnjih petih letih se osebje na tej univerzi kar preveč preprosto obnavlja. To pomeni, da novi, mladi predavatelji samo popolnijo mesta tistih profesorjev, ki končujejo svojo delovno dobo. Tako je iz več razlogov. Eden izmed poglavitnih je prav gotovo slab družbenogospodarski položaj znanosti.
Okrog dva tisoč znanstvenih delavcev, sicer univerzitetnih učiteljev, najpogosteje dela v premajhnem prostoru, s skromnimi učnimi pripomočki in z zastarelo raziskovalno opremo. Res je tudi, da dozdajšnji način financiranja znanosti ni omogočal, da bi se kaj res izboljšalo.
Razumljivo je, da sta omenjeni težavi povzročili še tretjo: univerza ni privlačna za mlade, nadarjene ljudi. Kaže pa, da je ta težava tudi najhujša.
Pogosto se dogaja, da priznani redni profesorji in znanstveniki ne morejo dobiti primernih naslednikov, skratka, nikogar ni, ki bi prevzel katedro. Tako sta prizadeti znanost in kakovost predavanj in hkrati tudi tisto, kar imenujemo »prenos« znanja. Mesta asistentov velikokrat prevzemajo povprečni diplo-mantje, tisti, ki so pripravljeni tvegati za več kot skromen zaslužek.
Kaj mislijo o svojem položaju ljudje, zaposleni na univerzi? O tem nam je pripovedoval redni
profesor novosadske fakultete za kmetijstvo, sociolog dr. Mladen Stojanov:
»Ponavadi se položaj v družbi ocenjuje po družbenem ugledu, po soudeležbi v družbeni delitvi in seveda po družbeni moči. Če vse to upoštevamo, lahko ugotovimo, da se ugled univerzitetnih profesorjev, pa tudi nasploh pro-
stilo našemu ugledu, se je družba na to zmeraj glasno odzivala.«
— Kakšen je v resnici gmotni položaj univerzitetnih učiteljev?
»Znano je, da so bili zmeraj slabo nagrajevani. Njihov položaj se v zadnjih letih ni zboljšal, zdi se, da se je celo poslabšal. Zakoreninjeno je mnenje, da
Prof. dr. Mladen Stojanovič
t
svetnih delavcev, nenehno zmanjšuje.
In še za neko razsežnost gre, ki je ne smemo šteti za slabo: poklic univerzitetnega profesorja dandanes ne pomeni več tisto, kar je pomenil nekdaj. Tudi mi sami, na univerzi, velikokrat nismo pazili na svoj ugled. Če se je kdaj zgodilo kaj takega, kar ni kori-
mora imeti univerzitetni učitelj velik vpliv in moč. Za tem res ni treba pretirano žalovati, vendar pa je še neka zelo škodljiva razsežnost: ker se je zmanjšal vpliv univerzitetnih učiteljev, se je zmanjšal tudi vpliv znanosti.
Družba bi morala univerzitetne učitelje podpreti, kadar se pritožujejo, da nimajo vpliva (torej.
tudi nimajo možnosti), tedaj ko priporočajo in želijo zaposliti kakšnega svojega nadarjenega diplomanta.
Tako se je ob razvrednotenju tega vpliva izgubilo še tisto, kar je logično, primerno in družbeno upravičeno.
Na primer: če bi zdaj telefoniral kakšnemu direktorju, ki ga ne poznam, in mu predlagal, naj zaposli kakega nadarjenega diplomanta, bi me gotovo zavrnil.«
— Kako spremeniti zdajšnje stanje?
»Zmanjševanja ugleda ne smemo obravnavati le kot cehovsko vprašanje, temveč širše. Ko govorimo d nadarjenih mladih ljudeh pa še tole: profesor bi moral imeti vpliv pri njihovem zaposlovanju, vsaj tolikšnega,, kot ga ima zdravnik, ko jim izda potrdilo o delovni sposobnosti. To bi povečalo našo odgovornost pred javnostjo, kajti če že priporočaš, je razumljivo, da tudi vsaj nekoliko zagotavljaš, da bo dobro delal.
Hkrati pa si moramo prizadevati, da dvignemo položaj znanstvenega in prosvetnega delavca vsaj nad »trgovsko« primerjavo, ki se kaže v izjavi »češ da zasluži trikrat več kot delavec v proizvodnji«. Enakosti si ne smemo razlagati primitivno in povsem zgrešeno. Delo univerzitetnega učitelja je (bi moralo biti) vendarle delo posebnega družbenega pomena.
RATKA C. LOTINA
Tudi tretje
življenjsko obdobje je lahkf)° bogato
»Odhod v pokoj ima po polnih delovnih letih v vsakem poklicu, seveda tudi v prosvetnem, dobre in slabe strani. Naglica je dandanes že tolikšna, da človeku, ki se bliža pokojnini, ne koristi. Iz številnih delovnih nalog in samou-pravljalsko-managerskega dela si želi miru.« Tako je razmišljal
Ernest Rečnik, upokojeni prosvetni delavec, učitelj in ravnatelj iz Šentjurja pri Celju, ko smo ga vprašali, kako preživlja dneve v pokoju. In naprej: »Na drugi strani pa prinaša odhod v pokoj tudi veliko nevšečnosti, ki marši-
katerega upokojenca, posebno ob začetku upokojitve iztirijo. Naenkrat se znajdeš v mirnem pristanu, kjer ni več dejavnosti. Menim, da so opozorila psihologov, sociologov in gerontologov, naj se vsak človek, ki odhaja v pokoj, na to duševno in telesno pripravi, upravičena. Če ti je bil med službovanjem marsikateri dan prekratek in je imel teden premalo dni, se ti lahko zgodi, da bo zdaj časa preveč.* Potem se začneš preveč ukvarjati s seboj, to pa ni najboljše.
Kadar greš v pokoj, je treba življenjski ritem na novo urediti po posameznikovih željah in potrebah in ga nekako časovno uskladiti. Zavedati se moramo, da je vozil naš ,življenjski vlak' med službovanjem po precej natančnem in ustaljenem voznem redu, po odhodu v pokoj pa tisti togi vozni red odpade — vendar vlak mora voziti.
Po odhodu iz šole, ki sem jo upravljal 22 let, se nisem več vtikal v šolsko organizacijske in upravne zadeve (menil sem, da to ne bi bilo primerno). To pa še ne pomeni, da sem nehal duhovno spremljati uspehe in neuspehe razvoja našega slovenskega šolstva. Nasprotno: o vsem tem sem veliko razmišljal in svoja mnenja povedal v raznih člankih, objavljenih v Prosvetnem delavcu.
Kako preživljam dneve? Svoj upokojenski	,delavnik'	sem
razdelil nekako na intelektualno in fizično delo in na rekreacijo. Začel sem se ukvarjati z dopisništvom, pisal sem v različne časopise, seveda ne organizirano, pogodbeno, novinarsko, temveč priložnostno, odvisno od razpoloženja. Za zbornik šentjursko-šmarske občine Med Bočem in Pohorjem-- sem napisal več člankov ter ga pomagal urejati, napisal sem veliko črtic z lovsko tematiko in precej popotnih reportaž. Kot turist sem obiskal Sibirijo, Mongolijo, Kitajsko, Indijo, Indokino in Indonezijo, Egipt in Tunis, potoval pa sem tudi po Evropi vse do Severnega rtiča in seveda križem-kražem po domovini-. Teh potovanj si seveda
nisem privoščil iz pokojnin) temveč s honorarji iz časopisoč
in radia, največ pa s honorarji?-predavanj, ki sem jih imel v oK5; viru turističnih društev in šob‘ Predaval sem o deželah, ki ser1
jih prepotoval ter prikazovr-barvne diapozitive, ki sem jih Bj potovanjih posnel.«	j?
— In kaj še delate?
»Za fizično delo imam v bliž njih Dramljah majhen vinograd ki sem ga vsaj doslej sam obdelo.
val od rezi, kopi, škropljenja idi'
Ni lepše rekreacije, kot je lov)
stvo, član zelene bratovščine setf že 38 let. Vsako jutro vsaj T1 minut telovadim in se oprhan1'' Mesec ali mesec in pol preživiva^ ženo nekje na morju, in to prdjg sezono ali po njej, ker je Z!
naju poleti prevroče in je pf^L naiohO"
drago; v bazenih, ki jih imajo M" teli, veliko plavam. Ko je člove^ v tretji tretjini življenja, ti orga> nizem nič več ne daje, sedaj je P doba, ko moraš ti dajati organi,q zrnu, in to s plavanjem, telovad,^ bo, sprehodi idr.«	.
— Kaj mislite o šolstvu in učb~ teljih? Ali jim pokojnina om^ goča primerno življenje?
»Morda sem preveč kritičen
konservativen, ko ugotavljam
da z razvojem našega šolstvf nisem zadovoljen. Imam občtf_ tek, da je naša družba vrednd' šol na vseh stopnjah zelo zelo it zvrednotila. Učno-vzgojno del* učitelja na vseh stopnjah je pit prosto spravila v isti model, k-1 vse druge dejavnosti, kar ni ' redu. Alfa in omega celotne^ dela šole sta vzgoja in izobraže vanje mladega rodu, se pravi priirj pravljanja živega mladega člo> veka za življenje. To je posebfl* značilnost učiteljevega poklicu Vse, kar je zunaj te dejavnosti, jZ drugotno. Opažamo pa, da je nL šolah, odkar so odpravljeni pl^t čilni razredi, v zenitu razpra' gmotna plat prosvetnih delavce'^ se pravi osebni dohodek, ki l zadovoljiv, in v zdajšnjem si[ stemu zlepa ne bo. Ljudje imafli« pač lastnost, da se med sebC-__ primerjamo, in to na vseh pcj dročjih življenja. Te primerja''k pa naj bodo res objektivne. ClCj vek se. nehote sprašuje, ali s mi na pravi poti ali smo zašli? Kd1’ nam je to zakuhal? Zakaj je vs1^ to dobro? Kaj je učitelj z refof mami pridobil? Splošno razpoloi ženje na šolah ni pravo, pa to Bj le zavoljo osebnih dohodko'j
temveč še zaradi marsičesa. DL-minizacija gre svojo pot, in tui p
to menda ni prav.
Naše pokojnine zrcalijo sposKa tovanje družbe do starejšefiaz rodu. 25. člen pokojninskega kona nam veleva — počakajo saj zadeve bomo postopoma $Ra čeli reševati proti koncu srednja ročnega obdobja. Mar so avtoflCi: tega člena pomislili na to, da f dobršen del sedaj živečih upok^a; jencev do takrat že umrl in jimfj)o bo treba več zviševati pokojnif
Saj pokojnine se dvigajo:
aprila so nam jih dvignili za odstotkov, 1. maja za 16 odstop kov — vendar tudi cene niso sUa tične, mi pa s pokojninami T tako močno zaostajamo. žiV Ijenjska raven upokojencev ni zavidanja vredna, pokojni1^ večini ne zagotavljajo brezskl^
nega življenja in zasluženegapV čitka pa tudi ne omogočajo ek" 1 veka vrednega življenja, takšn'* '
__j .•% . j: «*y07’v]
ga, da bi lahko zadostil tudi svv. jim željam po kulturi. Plačujem^.| pač davek stabilizaciji!«
REDNI RAZPISI
del in nalog vzgojiteljev in učiteljev in drugih strokovnih delavcev v
vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah
4
[C
;®zPisna komisija za razpis del in nalog ravnatelja
lASBENE ŠOLE GORNJA RADGONA
Opisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA z delno učno obveznostjo »goji;
' v>šja ali visoka izobrazba ustreznega glasbenoizobraževalnega 2&voda
P£t let prakse v glasbeno-vzgojnem delu (zaželeno delo v glasbeni —' šoli)
| strežne moralno-politične lastnosti in pravilen odnos do samo-infi Upravljanja
so'°rganizacijske sposobnosti
rji Plave z ustreznimi dokazili pošljite v petnajstih dneh po objavi razor^ na naslov: Glasbena šola Gornja Radgona, Partizanska 25, šol, ,z50 G. Radgona.
jeifUJavljene bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za prijavo. -------------------------------------------------------------
PNovna ŠOLA NEGOVA, Negova 11, 69245
r0DNJI IVANJCI
^Pisuje prosta dela in naloge iliž
raiij UČITELJA GLASBENE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno sloj °bveznost v oddelku podaljšanega bivanja id!0S°j: PRU glasbene vzgoje ali učitelj razrednega pouka (PA), ki bo ovfUceval glasbeno vzgojo na predmetni stopnji in vodil pevski zbor. ietfllave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi Jl^Pisa na naslov šole. afl1*
re^Et>NJA ŠOLA DRUŽBOSLOVNE USMERITVE z MIKLOŠIČ LJUTOMER
,re)a
ho“zPisuje prosta dela in naloge vel
'gaj UČITELJA ANGLEŠKEGA IN FRANCOSKEGA JEZIKA,
e Hj za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1986. uiii0
a<iy§0ji: profesor ustrezne smeri.
'lave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi pPlsa na naslov šole.
Vet OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR LJUTOMER
i Opisuje prosta dela in naloge: anl itV-
m
vj UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, PRU ali P
ičui zu določen čas s polnim delovnim časom;
,<5 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P za določen ra jas s polnim delovnim časom;
let Učitelja gospodinjstva in vodjo prehrane,
)TC RRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polo-ii 1 Učnim delovnim časom (podružnična šola Cven) egs ^
tže Začetek dela 1. 9. 1986.
pr:y
jlo 'J a Ve z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. I,nraudidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh.
ic2s"-------------------------------------------------
ij'
■ n S?*s’ja za delovna razmerja
,13 SNOVNE ŠOLE VELJKO VLAHOVIČ MARIBOR,
.ra' tn°lda Tovornika 21
j c azPisuje dela in naloge:
rf" UVEH UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, br f ^U tehnične vzgoje in fizike
pflf' UČITELJA ZEMLJEPISA — ZGODOVINE za določen čas, av| RRU zemljepisa in zgodovine ;loT UČITELJA ANGLEŠKEGA nv angleškega jezika
UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JETIKA za določen čas, PRU slovenskega in srbohrvaškega jezika
»TIRIH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas,
,!ft RRU-RP
nf DVEH UČITELJEV V ODDELKU PODALJŠ. BIVANJA
o' 2a določen čas, PRU-RP.
FfL-
ud, Jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis Podatki o dosedanjem delu pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na
r naslov.
)0i^Cetek dela 1.9. 1986.
^didati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po poteku Pasnega roka.
JEZIKA za določen čas PRU
J1
otCtT DN,E PEDAGOŠKE ŠOLE V CELJU,
ti LdE, Ulica 29. novembra št. 1
.^Pisuje po 147. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju in ril 4U členu statuta Srednje pedagoške šole prosta dela in naloge
C RUVNATELJA
/“GOJI,
;t3 andidat mora izpolnjevati pogoje po ZZD in ZU1 in imeti: Vlsokoš?lsko izobrazbo '' Pedagoško-andragoško izobrazbo
r ajmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju r • r®kovni izpit za delo v vzgoji in izobraževanju n n biti družbenopolitično dejaven
PV .
j,0 .ah morajo priložiti prijavi na razpis dokazila o izpolnjevanju \0) razpisa, ter predlog o načinu uresničevanja nalog šole in 'T>rjj0 vl°go pri uresničevanju teh nalog.
PanckHspreiemamo 15 dni po objavi razpisa.
'zbirildat* 0 izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o
Kadrovska služba DO VIZ VELENJE
razpisuje po sklepih komisij za delovna razmerja in svetov šol svojih Temeljnih organizacij združenega dela za šolsko leto 1986/1987 prosta dela in naloge in razpise za imenovanje:
TOZD OSNOVNA ŠOLA ANTON AŠKERC,
Jenkova 2, Titovo Velenje:
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE, za
nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: profesor ali predmetni učitelj tehnične vzgoje in matematike ali tehnične vzgoje in fizike, z opravljenim strokovnim izpitom.
—	VODJE GOSPODARSKIH IN SPLOŠNIH ZADEV V TOZD,
—	VODJE PODRUŽNIČNE ŠOLE V PESJU.
Pogoji: Za vodjo gospodarskih in splošnih zadev ter vodjo podružnične šole je lahko imenovan kdor:
—	izpolnjuje splošne, z zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike določene pogoje in je
—	učitelj, ki izpolnjuje pogoje 96. člena ZOŠ, ali
—	vzgojitelj z višjo izobrazbo ali
—	šolski svetovalni oziroma drugi strokovni delavec v vzgojno-izobraževalnem delu z ustrezno visoko ali višjo izobrazbo.
Kandidat mora izpolnjevati navedene pogoje in imeti:
—	tri leta delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit,
—	dejaven in pozitiven odnos do pridobitev NOV, samoupravljanja in socialistične revolucije,
—	strokovne in organizacijske sposobnosti.
Kandidat bo imenovan za štiri leta.
TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV LETONJE,
Šmartno ob Paki 117:
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoji: profesor ali predmetni učitelj matematike in fizike, z opravljenim strokovnim izpitom, lahko tudi pripravnik.
TOZD OSNOVNA ŠOLA BIBA ROCK, Kajuhova 8, Šoštanj:
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: predmetni učitelj razrednega pouka, z opravljenim strokovnim izpitom, lahko tudi pripravnik.
TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV MRAVLJAKOV,
Vrnjačke Banje 10. Titovo Velenje:
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: predmetni učitelj razrednega pouka, z opravljenim strokovnim izpitom.
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: profesor ali predmetni učitelj telesne vzgoje, z opravljenim strokovnim izpitom.
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom.
Pogoji: profesor ali predmetni učitelj angleškega jezika, z opravljenim strokovnim izpitom.
—	UČITELJA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: profesor ali predmetni učitelj kemije in gospodinjstva, z opravljenim strokovnim izpitom.
TOZD OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK-KAJUH,
Koroška 7, Šoštanj:
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: profesor ali predmetni učitelj tehnične vzgoje, z opravljenim' strokovnim izpitom, lahko tudi pripravnik.
—	VODJE SOLSKE PREHRANE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: predmetni učitelj gospodinjstva, z opravljenim strokovnim izpitom, lahko tudi pripravnik.
—	PREDMETNEGA UČITELJA GLASBENE VZGOJE, za
določen čas, s krajšim delovnim časom od 1. 9. 1986 do 9. 3. 1987. Pogoji: predmetni učitelj glasbene vzgoje, z opravljenim strokovnim izpitom, lahko tudi pripravnik ali absolvent PA ustrezne smeri.
—	VODJE PODRUŽNIČNE ŠOLE V TOPOLŠICI
Pogoji: za vodjo podružnične šole v Topolšici veljajo pogoji, ki so zapisani v razpisu za imenovanje vodje gospodarskih in splošnih zadev v TOZD Osnovni šoli Anton Aškerc.
TOZD OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE,
Kidričeva 19, Titovo Velenje:
—	ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA — PSIHOLOGA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoji: profesor psihologije ali profesor psihologije in pedagogike, z opravljenim strokovnim izpitom, lahko tudi pripravnik.
TOZD OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH,
Vodnikova 3, Titovo Velenje:
—	DVEH UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoji: profesor ali predmetni učitelj tehnične vzgoje, z opravljenim strokovnim izpitom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Velenje, Jenkova 2, Titovo Velenje, z oznako: »za kadrovsko službo«. Kandidati za vodjo.gospodarskih zadev in vodjo podružnične šole pa na naslov, kjer kandidirajo in z oznako »za razpisno komisijo«. Za oglase velja 8-dnevni, za razpise pa 20-dnevni rok za prijavo. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku časa, ki je določen za prijavo, delavci s posebnimi pooblastili, ki bodo imenovani, pa takoj po imenovanju. Razen za delavce s posebnimi pooblastili, je za vse druge izbrane kandidate roka za pričetek dela 1. 9. 1986.
OSNOVNA ŠOLA ZG. KUNGOTA
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas
—	DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (2., 3. razred) za določen čas.
Nastop dela 1. 9. 1986.
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja osnovne šole Zg. Kungota osem dni po objavi razpisa.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR PRI CELJU
razpisuje prosta dela in naloge za
TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA MALGAJA ŠENTJUR
—	UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na osnovni šoli Franja Vrunča Slivnica za nedoločen čas
TOZD OSNOVNA ŠOLA KOZJANSKI ODRED PLANINA
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas (od 1. 9. 1986 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE za določen čas (za šolsko leto 1986/87) s polovičnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOL^ FRANJA VRUNČA SLIVNICA PRI CELJU
—	DVEH UČITELJEV TELESNE VZGOJE za nedoločen čas
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi v Prosvetnem delavcu v TOZD, kjer želite skleniti delovno razmerje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
VIO TOZD GLASBENA ŠOLA RISTO SAVIN ŽALEC
razpisuje prosta dela in naloge
—	ŠTIRIH UČITELJEV KLAVIRJA (Žalec, Polzela, Vransko, Prebold)
—	UČITELJA KLARINETA
—	UČITELJA VIOLINE
—	UČITELJA KITARE
—	UČITELJA HARMONIKE
—	UČITELJA TROBIL
Pogoj: Končana višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri, lahko tudi brez prakse.
Na voljo imamo eno enosobno stanovanje na Polzeli.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa. Obveščeni bodo po izbiri.
Svet
SREDNJE ŠOLE TEKSTILNE USMERITVE METLIKA
razpisuje za šolsko leto 1986/87 dela in naloge
—	UČITELJA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV
—	UČITELJA KEMIJE, BIOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA (za
polovični delovni čas)
—	UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE (za polovičen delovni čas)
Vsa dela in naloge so razpisani za nedoločen čas.
Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba.
Začetek dela 1. 9. 1986.
Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa na naš naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri 15 dni po poteku razpisnega roka.
SVET GLASBENE ŠOLE ČRNOMELJ
razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA
Pogoji: Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor poleg pogojev, predpisanih s 511. členom Zakona o združenem delu, izpolnjuje tudi pogoje iz Zakona o glasbenih šolah, je moralno politično neoporečen ih ima vsaj 5 let izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu-Prijave sprejema razpisna komisija Sveta Glasbene šole Črnomelj, Ulica Mirana Jarca 3, 68340 Črnomelj — 15 dni po objavi razpisa. Nastop dela 1. 7. 1986.
—	2 UČITELJEV KLAVIRJA, PRU ali P
—	3 UČITELJEV HARMONIKE, STU
—	UČITELJA KITARE, STU
—	UČITELJA PIHAL in TROBIL, PRU ali P
—	UČITELJA NAUKA O GLASBI, PRU ali P
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, nastop dela 1.9. 1986.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Glasbene šole Črnomelj.
DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO, Ulica talcev 3a
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE
—	UČITELJA PRAVA, dipl. pravnik
Kandidati naj pošljejo prijave z dokaziji o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na svet delovne skupnosti DESŠ.
OSNOVNA ŠOLA 29. OKTOBER ŠMARJETA
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, FIZIKE IN LIKOVNEGA POUKA
—	UČITELJA LIKOVNEGA POUKA — dopolnjevanje učne obveznosti na osnovni šoli Škocjan
Pogoji: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri.
Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
Svet
OSNOVNE ŠOLE JOŽETA MIHEVCA IDRIJA razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (do 30. 6. 1987) — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
—	UČITELJA RAZREDNEGA I^OUKA za določen čas za opravljanje del in nalog v razredu oz. oddelku PB (do 7. 1. 1987) — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu.
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba. Nastop dela 1. 9. 1986.
SREDNJA KOVINARSKA IN PROMETNA ŠOLA KOPER razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE TER OBRAMBE IN ZAŠČITE za določen čas od 1.9. 1986 do 31.8.1987 s polnim delovnim časom.
—	UČITELJA KEMIJE — za določen čas od 1.9. 1986 — 31. 8. 1987 s polovičnim delovnim časom.
—	UČITELJA ITALIJANSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA — za določen čas od 1.9. 1986 — 31.8. 1987 s polnim delovnim časom.
Pogoji: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri, pridobljena peda-goško-andragoška izobrazba in opravljen strokovni izpit.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: SREDNJA KOVINARSKA IN PROMETNA ŠOLA 66000 KOPER, Izolska vrata 2, s pripisom »za razpis« v 15 dneh.po objavi razpisa.
Vzgojno-izobraževalni zavod Piran o. sol. o.
TOZD OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE o. sol. o.
Svet TOZDA
razpisuje za 4 leta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE HEROJA JANEZA HRIBARJA, STARI TRG PRI LOŽU
razpisuje prosta dela in naloge:
— UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas za 10 ur na teden PRU ali prof. ustrezne smeri z opravljenim strokovnim izpitom.
Stanovanja ni. Začetek delaje 1. 9. 1986.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OŠ heroja Janeza Hribarja, Stari trg pri Ložu.
Svet
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE JOŽEFA MASLO ILIRSKA BISTRICA
razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali pogoje za opravljanje del učitelja po določilih 96. člena Zakona o osnovni šoli in imeti:
—	5 let delovnih izkušenj, od tega dve leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	organizacijske in strokovne sposobnosti ter dejaven in pozitiven odnos do socialističnih samoupravnih odnosov
Prijave 'z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja vzgojno-varstvene organizacije Jožefa Maslo Ilirska Bistrica, Vilharjeva 13 a.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbiri.
—	RAVNATELJA (reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Zakonom d osnovni šoli, in pogojev, določenih z Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Piran, izpolnjevati še pogoje: pedagoška izobrazba
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. Kandidati naj priložijo prijavam dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratek življenjepis in pošljejo na naslov VIZ Piran, DSSS, Rozmanova 7, 66330 Piran, v 15 dneh od objave z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejetju sidepa o imenovanju.
—	UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, stanovanje po dogovoru
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ PIRAN, DSSS, Rozmanova 7, 66330 Piran. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
OSNOVNA ŠOLA ŠKOFIJE
razpisuje še prosta dela in naloge
— UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA, PRU
Svet
OSNOVNE ŠOLE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM PIRAN
razpisuje prosta dela in naloge:
—	TREH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA za 6 ur poučevanja
Dela in naloge so za nedoločen čas.
Pogoji: Višja pedagoška izobrazba ustrezne smeri.
Posebni pogoji:
—	Kandidati morajo popolnoma obvladati italijanski jezik.
—	Pri izbiri kandidata bodo imeli prednost pripadniki italijanske narodnosti.
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 15 dneh na zgoraj navedeni naslov. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh.
Svet
SREDNJE PEDAGOŠKE, RAČUNALNIŠKE IN NARAVO-SLOVNO-MATEMATIČNE USMERITVE 64000KRANJ, Koroška cesta 13
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN INŠTRUMENTA, za
določen čas, poln delovni čas
—	UČITELJA KEMIJE, za nedoločen čas, poln delovni čas
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas. poln delovni čas
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA IN NEMŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, poln delovni čas
—	2 UČITELJEV RAČUNALNIŠTVA, za nedoločen čas, poln delovni čas
—	UČITELJA ELEKTRONIKE, za nedoločen čas, poln delovni čas
—	UČITELJA FILOZOFIJE, za nedoločen čas, 6 ur na teden
—	UČITELJA GEOLOGIJE, za nedoločen čas, 6 ur na teden
Za vsa dela in naloge je potrebna visokošolska izobrazba ustrezne smeri. Začetek dela 1.9. 1986. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Kandidati morajo priložiti prijavi potrdilo o končani izobrazbi in življenjepis. O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh.
GLASBENA ŠOLA RADOVLJICA
razpisuje prosta dela in naloge
—	2 UČITELJEV HARMONIKE (1 za določen čas)
—	UČITELJA KITARE za določen čas
—	UČITELJA VIOLINE za polovični delovni čas
Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE POSTOJNA
razpisuje prosta dela in naloge:
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU za delo v oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen čas
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU za delo v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas od 15. 9. 1986 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE, PRU ali P za
nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA MATEMATIKE-FIZIKE, PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA GLASBENEGA POUKA IN VODENJE PEVSKIH ZBOROV, PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN LIKOVNEGA POUKA,
PRU ali P za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), začetek opravljanja del in nalog po dogovoru v oktobru 1986)
—	KNJIGOVODJE, ekonomski tehnik, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo traja 2 meseca. Pričetek opravljanja del in nalog po dogovoru.
Začetek opravljanja del in'nalog je 1. september 1986 (razen, kjer je
to že posebej določeno). Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 10 dneh po objavi razpisa na naslov OSNOVNA ŠOLA POSTOJNA, komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Svet
GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE
razpisuje proste delovne naloge in opravila:
—	UČITELJA KLARINETA
—	UČITELJA KITARE
—	UČITELJA VIOLINE
—	UČITELJA HARMONIKE
—	UČITELJA BALETA
Vse delovne naloge so razpisane za nedoločen čas. Pogoj: višja strokovna izobrazba. Prijave sprejemamo do 25. avgusta 1986.
OSNOVNA ŠOLA L SPUB TONETA TOMŠIČA DOBREPOLJE
razpisuje dela in naloge
—	UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA MATEMATIKE, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval obveznost v oddelku podaljšanega bivanja, PRU za nedoločen čas
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za 1. razred, za nedoločen čas
—	UČITELJA ZA VODENJE CELOLETNE M4.LE ŠOLE —
smer razredni pouk, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
in objavlja dela in naloge
—	2 SNAŽILK — KUHARIC za Osnovno šolo Ponikve in Osnovno šolo Kompolje; na voljo je stanovanje
Začetek dela 1. 9. 1986.
Dobre avtobusne zveže z Ljubljano, s Kočevjem in z Grosupljem.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi najkasneje v 8
dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola L SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje, Videm 35, 61312 Videm-Dobrepolje.
Svet
OSNOVNE ŠOLE TOMO BREJC KAMNIK
ss
SL
razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA ŠOLE	»)
Prijavljeni kandidati morajo poleg pogojev iz 511. člena Zak<4i, združenem delu izpolnjevati še tele:	J |
—	imeti morajo končano visoko ali višjo izobrazbo pedagoške sn
in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževal* delu;	J '
—	se zavzemati za razvijanje socialističnih samoupravnih odn0 ter imeti ustrezne moralne lastnosti;
da so z dosedanjim delom v svojem okolju dokazali strokovne]
ganizacijske in vodstvene sposobnosti.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev!, dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Tomo Brejc KaiSr' Kidričeva 37 z oznako »za razpisno komisijo«.	L
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneP
opravljeni izbiri.
J*)
Komisija za medsebojna delovna razmerja in družbeni standafT1-
OSNOVNI ŠOLI KOMENDA-MOSTE
-
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA MATEMATIKE — za nedoločen čas s polnim
lovnim časom	hi
pogoj: pedagoška izobrazba ustrezne smeri
—	UČITELJ A TEHNIČNEGA POUKA IN MATEMATIKE -fa nedoločen čas s polnim delovnim časom
pogoj: pedagoška izobrazba ustrezne smeri	u
— UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZM za določen čas z manj kot polnim delovnim časom (18~ ufL teden)
pogoj: pedagoška izobrazba ustrezne smeri
in objavlja dela in naloge
— ČISTILKE za čiščenje prostorov v šoli Moste — za nedolo čas s polnim delovnim časom	1
pogoj: končana osnovna šola; 1 mesec poskusnega dela
Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: OŠ Komenda-Moj Moste 40, 61218 KOMENDA, v 15 dneh po objavi razpisa. O iz|
bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
GLASBENA ŠOLA KAMNIK, Kajuhova pot 11	h
razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1986/87
—	UČITELJA KITARE s polnim delovnim časom	'~
—	UČITELJA KITARE IN VIOLINE s polnim delovnim čas*
—	UČITELJA NAUKA O GLASBI s polnim delovnim časom -— UČITELJA HARMONIKE s polnim delovnim časom
—	UČITELJA CITER s polnim delovnim časom
—	UČITELJA FLAVTE s polovičnim delovnim časom	S1
•— UČITELJA TROBENTE s polovičnim delovnim časom d:
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
-J
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakohu o glasbenih še]
T-*	• •	•	1	1	• t •	•	1	1	1* -I
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi, o izbiri pa bomo kandidate ■ vestili v 30 dneh.	®
.	______________________________________________________i
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD TOLMIN
razpisuje dela in naloge
— RAVNATELJA
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor:
— izpolnjuje pogoje iz 5 1 1. člena Zakona o združenem delu, iz^v kona o osnovni šoli in iz Zakona o izobraževanju in usposablja1 otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem raz'
)u;
— je moralno-politično neoporečen in ima vsaj 5 let vzgojno-izol f( ževalne prakse.	šc
bt
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po ol razpisa na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Tolmin, Rutafj1^ 18, 65220 Tolmin z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljeni ka«o dati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa. p
Komisija za delovna razmerja
SREDNJE LESARSKE ŠOLE LJUBLJANA, Aškerčeva 7,	"
razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA BIOLOGIJE	|
Pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri biologije ali pedago-smeri biologija-kemija.	P,
lo
Delo je za določen čas in to od 1.9. 1986 do 31.7. 1987 s skrajšat)) delovnim časom — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem^, pustu.	L
Komisija za delovna razmerja	p-
OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MAKSA PEČA? LJUBLJANA, Črnuška 9	G
T<
razpisuje prosta dela in naloge
,ra
1.	UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za nema
ločen čas s polnim delovnim časom	;
2.	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA OZ. GLASB?" VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
3.	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE	h
4.	UČITELJA MATEMATIKE	1"
5.	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA IN SLOVENSK?^ JEZIKA
6.	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
-"Zj ■ 5 } VZ 1 CA/. J./1 .S Vi J V-- 111 V/ Vi V— : C i 111 11 dl	/. Cl vi v/ 1 vzv, 11 V Ci 'Z -
nim delovnim časom (nadomeščanje delavke na pob škem dopustu).
Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba (PRU ali P).
Nastop dela 1. 9. 1986.	'	!
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh pb otvO razpisa na naš naslov.	.f'
Kandidate bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po opravljeni iz j

Ss!*on,a šola TEHNIŠKIH usmeritev in družbo-PL°VJA KOČEVJE
azpisuje prosta dela in naloge učiteljev
^ •'edoločen čas s polnim delovnim časom
" UČITELJA MATEMATIKE, UPORABNE MATEMA-
OL TIKE in računalništva
' " UČITELJA KEMIJE
s« ' — UČITELJA BIOLOGIJE, ZDRAVSTVENE VZGOJE IN
a‘* lLi naravoslovja
— UČITELJA DRUŽBOSLOVJA, GEOGRAFIJE IN ZGO-DOVENE
' ~~ UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV V TEKSTEL-
1%. no-tehnološki usmeritvi
" 2 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V TEKSTIL-NO-TEHNOLOŠKI USMERITVI " 3 UČITELJEV STROKOVNIH PREDMETOV V KOVIN-'1, SKO-PREDELOVALNI USMERITVI in 5' " UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA V KOVINSKO-PREDELOVALNI USMERITVI
~~ Šolskega knjižničarja in učitelja bibliote-4 karstva
*a
J*)
n(-‘določen čas s krajšim delovnim časom " UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE
irf°goji:
r Pod a, b, c, č, d, f, h, i — visoka izobrazba ustrezne smen [ P°d e, g — višja izobrazba ustrezne smeri
0rtiisija za delovna razmerja
usNovne šole adolfa jakhla ljubljana-polje
jazPisuje prosta dela in naloge:
UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim de-1 lovnim časom, PRU ali P ustrezne smeri uT UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P ustrezne smeri P UČITELJARAZREDNEGAPOUKAZA DELO V OPB za nedoločen čas s polnim delovnim časom
j Nastop dela za te učitelje je 1. 9. 1986.
fn
T UČITELJA TELESNE VZGOJE s polovičnim delovnim časom določen čas od 1. 9. 1986 1986 do 25. 6. 1987, PRU ali P Ustrezne smeri
' UČITELJA SLOVENŠČINE-SRBOHRVAŠČENE za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1986 do 9. 3. 1987 (nado-meščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
' UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1986 do 25. 4. 1987 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
P Izrednega učitelja za delo v opb za določen čas
as Spolnim delovnim časom od 1. 9. 1986 do 24. 1. 1987 (nadomeš-'nl Čanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Pijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na na-sIoV; OŠ Adolfa Jakhla, Cerutova 7, 61260 Ljubljana-Polje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po seji komisije.
J---------------------------------------------------
^{^Uisija za medsebojna delovna razmerja
u»NOVNE ŠOLE BORISA KIDRIČA LJUBLJANA, Matjaževa 4
razpisuje za šolsko leto 1986/87 prosta dela in naloge
] UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nado-uieščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
5 VODIJ ODDELKOV PODALJŠANEGA BIVANJAza nedoločen čas
; VODJA ODDELKA PODALJŠANEGA BIVANJA za določen A čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) jalj UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas (nadomeščanj nje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
A
UČITELJA FIZIKE IN ZEMLJEPISA za določen čas
vjjndidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni
Jf^niisija za delovna razmerja
VSNOVNE ŠOLE BORISA ZIHERLA LJUBLJANA,
^/“ttomirova 12,
izpisuje prosta dela in naloge
[" UČITELJA MATEMATIKE-FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
vastoP 1. sept. 1986.
,/^didat mora izpolnjevati pogoje, predpisane z ZOŠ.
j^ljave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za de-iaii:| 0j',na razmerja OŠ Borisa Ziherla Ljubljana, Črtomirova 12,8 dni po razpisa.
z andidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po izteku roka

Tn^SBENA ŠOLA FRANA KORUNA-KOŽELJSKEGA
l°VO VELENJE
r#nai2^'SU)e za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dek
i
^ITELJA KLAVIRJA (Mozirje)
^ UČITELJA NAUKA O GLASBI (Mozirje)
. UČITELJA HARMONIKE (Titovo Velenje, Šoštanj) ,t£!TELJA KITARE (Titovo Velenje, Šoštanj, Mozirje)
L CITELJa KLARINETA (Titovo Velenje, Šoštanj)
^ -> , VELJA FLAVTE (Titovo Velenje, Šoštanj)
^'“ UČITELJEV VIOLINE (Titovo Velenje) oJ nje) ITEL^A VI0L0NCELA IN ZA ORKESTER (Titovo Vc
S°j. Končana Akademija za glasbo I. oziroma II. stopnje, la tudi brez prakse.
sebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Stanovanj ni! Pl M Se v 15 dneh po objavi razpisa.
>bfO
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA, POLJE, Polje 358
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, P ali PRU, za nedoločen čas
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, P ali PRU, za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, P ali PRU, za določen čas, s polovičnim delovnim časom
—	7 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni pouk za določen čas za delo v odd. podaljšanega bivanja
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni pouk, za določen čas za delo v podaljšanem bivanju v podružnični šoli Dolsko.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po
objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja, Osnovna šola Edvarda
Kardelja, Polje 358.
Komisija za delovna razmerja
GLASBENE ŠOLE LJUBLJANA MOSTE-POLJE,
Ljubljana, Ob Ljubljanici 36
razpisuje dela in naloge:
—	UČITELJA KLAVIRJA
—	UČITELJA KLAVIRJA za določen čas (nadomeščanje delavke,
ki bo na porodniškem dopustu)
—	UČITEUA HARMONIKE
—	UČITELJA VIOLINE
—	3 UČITELJEV KITARE
—	UČITELJA FLAVTE IN KLJUNASTE FLAVTE
—	UČITELJA KLARINETA (s polovičnim delovnim časom)
—	UČITELJA VIOLONČELA (s polovičnim delovnim časom)
—	RAČUNOVODJE (s polovičnim delovnim časom)
Pogoj za opravljanje del in nalog je visoka ali višja šola ustrezne smeri. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Nastop dela je 1.9. 1986.
■ Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE ZVONKA RUNKA LJUBLJANA, Gasilska 17 razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1986/87
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ALI PREDMETNEGA UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, za podaljšano bivanje in likovno vzgojo na razredni stopnji, U, PRU ali PRU likovne vzgoje, za nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE RIHARDA JAKOPIČA LJUBLJANA
Derčeva 1
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE za nedoločen čas, PA ali FNT
—	UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE za določen čas, PA ali FNT
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas (moški),
PA
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas (moški), FTK
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE na predmetni stopnji, za nedoločen čas, PA ali glasbena akademija
—	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA za nedoločen čas, PA razredni pouk
—	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA na predmetni stopnji, za nedoločen čas, PA smer slo-venščina-srbohrvaščina
—	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA na razredni stopnji, za določen čas, PA razredni pouk
—	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA na predmetni stopnji, za določen čas, PA ali FF—zgodovina
Dela in naloge razpisujemo za poln delovni čas.
Prijave z dokazili o izobrazbi, navedbo dosedanjih zaposlitev in s
kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Začetek
dela 1. septembra 1986. Komisija ne bo obravnavala prijav brez dokazil.
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri
OSNOVNI ŠOLI LJUBO ŠERCER, IG PRI LJUBLJANI
razpisuje za šolsko leto 1986/87 prosta dela in naloge:
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom — kombinirani poiik za delovno enoto Golo Pogoj: diploma PA ustrezne smeri, strokovni izpit.
Stanovanje je na voljo v šoli.
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — diploma PA ustrezne smeri s strokovnim izpitom
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE in vodjo pevskega zbora za nedoločen čas s polnim delovnim časom — diploma PA ustrezne smei s trakovnim izpitom
—	UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE za določen čas z zapo-
slitvijo 10 ur na teden.
Pogoj: učitelj fizike in matematike z diplomo PA in s strokovnim izpitom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od datuma objave na_Komisiji za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli LJUBO ŠERCER, Ig. Komisija ne bo obravnavala nepopolnih prijav. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni.
Komisija za delovna razmerja
GLASBENE ŠOLE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Ljubljana,
Emonska 20
razpisuje prosta dela in naloge:
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA
—	UČITELJA FLAVTE IN BLOKFLAVTE
—	UČITELJA KLARINETA IN SAKSOFONA
—	UČITEUA VIOLINE
—	UČITELJA KITARE
za določen čas s krajšim delovnim časom:
—	UČITELJA TROBENTE IN POZAVNE
—	UČITELJA TOLKAL
—	UČITELJA HARMONIKE
Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja glasbe na glasbenišoli in imajo strokovno izobrazbo ustrezne smeri.
Začetek opravljanja del in nalog je 1. september 1986.
Stanovanj ni.
Poseben pogoj: trimesečno poskusno delo.
Prijave z življenjepisom, s seznamom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa.
Komisija ne bo upoštevala nepopoinin viog.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
Komisija za razpis del in nalog
SREDNJE ŠOLE KOVINARSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE USMERITVE LENDAVA
razpisuje vskladus 174.čl. Zakona o usmerjenem izobraževanju in po sklepu zbora delavcev z dne 28. 4. 1986 dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE — profesor, za nedoločen čas
—	UČITELJA FIZIKE IN RAČUNALNIŠTVA — profesor z znanjem madžarskega jezika, za nedoločen čas
—	UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE — profesor z znanjem madžarskega jezika, za nedoločen čas
—	UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA — profesor, za polovični delovni čas in za določen čas
—	UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE i — (ki bo dopolnje- -val učno obveznost s poučevanjem drugih predmetov), profesor z znanjem madžarskega jezika Za nedoločen čac
—	UČITELJA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV v VIP kovinarstvo in strojništvo — diplomirani inženir strojništva za nedoločen čas
—	UČITELJA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV v
VIP poslovno finančna dejavnost — dipl. ekonomist z znanjem madžarskega jezika, za nedoločen čas
UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v VIP kovinarstvo in strojništvo — inženir strojništva, osnovni poklic te smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v kovinsko predelovalni stroki, za nedoločen čas
—	LABORANTA ZA BIOLOGIJO, KEMIJO, FIZIKO — za polovični delovni čas in za določen čas, ustrezna srednja izobrazba z znanjem madžarskega jezika
Pogoj za razpisana dela in naloge je z zakonom predpisana strokovna in pedagoška izobrazba.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava, Partizanska 82, v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku razpisnega roka. Začetek dela je 1.9. 1986.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOV VORANCvMARIBOR, Gospo svetska 10	.	'	'
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA na predmetni stopnji, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P
—	2 UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA na razredni stopnji, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali U
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, za določen čas (od 1.9. 1986 do 30. 6. 1987 oziroma do vrnitve delavke s porodniškega dopusta), PRU ali P
UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, za določen čas (od 1. 9. 1986 do 30. 6. 1987 oziroma do vrnitve delavke s porodniškega dopusta), PRU ali P
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis poš-Ijite v 8 dneh po objavi razpisa na naš naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA, LJUBLJANA, Resljeva 12, razpisuje prosta dela in naloge:
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA
—	UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE
—	UČITELJA FIZIKE
za določen čas z manj kot polnim delovnim časom (12,5 ure tedensko)
—	UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE
za določen čas s polnim delovnim časom:
—	LABORANTA ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO
—	LABORANTA ZA FIZIKO IN KEMIJO
Pogoj: srednja izobrazba tehniško laborantske smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili o strokovni usposobljenosti na naslov šole najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
Nastop dela je 1.9. 1986.
Komisija za delovna razmerja
SREDNJE AGROŽEVILSKE ŠOLE, LJUBLJANA, Cesta v Mestni log 47
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; (nastop dela 1. 1. 1987) UČITELJA RAČUNALNIŠTVA, za določen čas, s.polovičnim delovnim časom;
—	UČITELJA KEMIJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom;
—	UČITELJA KEMIJE, za nedoločen čas, z nepolnim delovnim časom;
UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom;
—	UČITELJA FIZIKE, za nedoločen čas, z nepolnim delovnim časom;
UČITELJA FIZIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom;
—	UČITELJA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV,
dipl. inž. kmetijstva, smer živinoreja, za nedoločen čas, s polnim delpvnim časom;
—	UČITELJA PP V ŽIVILSTVU, živilski tehnik, za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA, za določen čas, s polovičnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu).
Začetek dela 1. 9. 1986.
V skladu z zahtevami VIP in sklepom Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje morajo imeti vsi kandidati za učitelje zahtevano stopnjo in smer izobrazbe.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po končani izbiri. Prijave pošljite na naslov: SREDNJA AGROŽIVILSKA ŠOLA Ljubljana, Cesta v Mestni log 47.
Vzgojno-izobraževalno delo se bo izvajalo v SENŠRM Kamnik, Novi trg 4 l/a.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE VALENTINA VODNIKA, LJUBLJANA,
Adamičeva 16
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
— 5 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih L in 2. razreda. Zaposliti želimo delavce, ki imajo veselje do dela, predvsem na vzgojnih področjih.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE VENCLJA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58a razpisuje prosta dela in naloge:
—	za nedoločen čas — od 1. 9. 1986:
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE — MATEMATIKE, PRU
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE — za polovični delovni čas, PRU
—	za določen čas:
—	UČITELJA SLOVENSKEGA — ANGLEŠKEGA JEZIKA —
od 1. 9. 1986 — 30. 4. 1987, PRU
—	UČITELJA DMV in kombinirana dela psihologa ter učitelja OPB, psiholog, za šol. 1. 1986/87
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri bodo pisno obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku.
Svet
STEKLARSKE ŠOLE ROGAŠKA SLATINA
razpisuje prosta dela in naloge:
a)	za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA STM IN DRUŽBOSLOVJA
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE
b)	za določen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN UMETNOSTNE VZGOJE
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA
—	LABORANTA
c)	za določen čas z nepolnim delovnim časom:
—	UČITELJA ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA
—	UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE
—	UČITELJA VARSTVA PRI DELU
—	UČITELJA RAČUNALNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE TER MERITEV IN REGULACIJ
Kandidati morajo imeti visoko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško andragoško izobrazbo.
Za laboranta je potrebna srednja ali višja izobrazba kemijske usmeritve. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z opravljenim strokovnim izpitom. Začetek dela 1. 9. 1986.
Prijavo, kratek življenjepis in dokazila o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa ha naslov: Steklarska šola Rogaška Slatina, komisija za delovna razmerja.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v zakonitem roku.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI
Pogoj: učitelj razrednega pouka.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa Osnovni šoli Valentina Vodnika, Ljubljana, Adamičeva 16. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
Začetek dela 1. 9. 1986.
ZAVODA ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA, Parmova 9, GLASBENA ŠOLA LITIJA
ražpisuje naslednje naloge in opravila
1.	za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	PREDMETNEGA UČITELJA KLAVIRJA,
—	PREDMETNEGA UČITELJA HARMONIKE,
—	PREDMETNEGA UČITELJA NAUKA O GLASBI,
—	PREDMETNEGA UČITELJA TROBIL
2.	za določen čas s krajšanim delovnim časom:
—	PREDMETNEGA UČITELJA FLAVTE,
—	PREDMETNEGA UČITELJA BALETA.
Pogoji.
Na razpis se lahko javijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o glasbenih šolah.
Stanovanja ni. Dobre prometne zveze z Ljubljano.
Prijave s potrdili pošljite na Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9 (tel. št. 061 881-617 ali 881-024).
POPRAVEK
SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO LJUBLJANA
pri razpisu del in nalog za
— UČITELJA BIOLOGIJE
začetek dela 1. 9.1986 in ne L 10. 1986, kot je bilo pomotoma objavljeno.
ZAVOD ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MIHA PINTAR DOBRNA
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge
—	6 SPECIALNIH PEDAGOGOV SMER DPO za delo v oddelkih delovnega usposabljanja in za vodenje vzgojnih skupin
—	2 VARUHINJ s končano šolo za varuhinje ali negovalke
—	FIZIOTERAPEVTA ALI DELOVNEGA TERAPEVTA
Začetek dela je L septembra 1986.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in izobrazbi pošljite v 30 dneh Zavodu za delovno usposabljanje Miha Pintar Dobrna. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
Ustanovitelja: Republiški' odbor Sindikata delavcev vzgoje, izo-•braževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP_ Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo-
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P;
—	UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, PRU ali P.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naš naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba.
Prevzem opravljanja del in nalog L 9. 1986.
Komisija za delovna razmerja
SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO
razpisuje prosta dela oz. naloge
— UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, profesor ali druga ustrezna izobrazba.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto, Ulica talcev 3.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
Za učitelja matematike in fizike je na voljo stanovanje.
OSNOVNA ŠOLA MARTIN KOŽELJ DOB, 61233 Dob, Šolska 7
OMDR razpisuje dela in naloge za šolsko leto 1986/87:
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE (moški) za nedoločen čas,
—	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	UČITELJA ZA ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA na razredni stopnji za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) na podružnični šoli v Krtini.
Pogoji: Predpisana strokovna izobrazba ustrezne smeri.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v '15 dneh po objavi razpisa na
gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh.
Svet
SREDNJE GRADBENE ŠOLE IVANA KAVČIČA LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 2
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge
—	UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, visoka izobrazba ustrezne smeri (SLO)
Prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom in pedagoško izobrazbo
in objavlja prosta dela in naloge
—	2 ČISTILK
Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja gradbena šola Ivana Kavčiča, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 2.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci .Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Direktor: Jože Valentinčič
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, MarjanA Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, fdl.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
C
*
------------------------------------------II
CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA TINE ROŽANC ZGOR^ PIRNIČE 37/b, 61215 MEDVODE	!1
razpisuje dela in naloge
l<
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za nedoločen čai(
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU, za nedoločen1
Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom pošljite' dneh po objavi razpisa. Prijav brez dokazil o izobrazbi ne b<^ obravnavali.
Začetek dela je L septembra 1986.
Zbor delavcev
GLASBENE ŠOLE MARJAN KOZINA NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA HARMONIKE
—	UČITELJA HARMONIKE za oddelek Dol. Toplice in Šentf nej
—	2, UČITELJEV ZA KITARO
—	UČITELJA KLAVIRJA
—	UČITELJA KITARE za oddelek Šentjernej in Novo mesto
—	UČITELJA GODAL
—	UČITELJA FLAVTE za polovični delovni čas
—	UČITELJA PIHAL za oddelek Šentjernej in Straža
Pogoji: Ustrezna višja ali visoka izobrazba, srednja pa za učitelf harmonike in kitare.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. 1986.	J
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema šola 15 “ -po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po0 javi razpisa.
Komisija za delovna razmerja	l
OSNOVNE ŠOLE DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA u
razpisuje dela in naloge	z
—	DVEH UČITELJEV FIZIKE IN MATEMATIKE, PRU, ali ^
za nedoločen čas
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen1'
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE NA RAZREDNI STOP'
PRU ali P, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na pot( niškem dopustu)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (nadoi^ ščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Začetek dela 1. 9. 1986.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na OŠ dr. Iva*1 Korošca Borovnica, Paplerjeva 15 v 8 dneh po.objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po izbiri.
Komisija za delovna razmerja	j
CENTRA SLEPIH IN SLABOVIDNIH
OR. ANTONA KRŽIŠNIKA, ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31 r,
razpisuje dela in naloge:
1.	UČITELJA STROJEPISJA IN OTP
2.	UČITELJA TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCEStl PRAKTIČNE TELEFONIJE IN OTP
3? UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE — 2 pedagoški uti teden
4.	UČITELJA TELESNE VZGOJE — 6 pedagoških ur na tedeJ ,
5.	UČITELJA BIOLOGIJE, NARAVOSLOVJA IN KEMIJE '
10 pedagoških ur na teden	s_
6.	ZDRAVNIKA OFTALMOLOGA — 2 uri na teden	*
7.	PSIHOLOGA —6 ur na teden	11
Delovno razmerje pod 1. in 2. se sklene za nedoločen čas s poli'" delovnim časom, delovno razmerje pod 3. do 7. se sklene za nedolocf čas s krajšim delovnim časom od 1. 9. 1986 dalje.	s
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal stroko'Š Svet SRS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določeni v vzgoj1 „ izobraževalnimi programi. Imeti morajo tudi dodatno znanje 1 tiflopedagogike, razen kandidatov pod točko 6.
Po pravilniku o delovnih razmerjih je predvideno poskusno dej ki traja tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po obj razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izidu razpis® 30 dneh po izbiri.
Svet
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE POSTOJNA
razpisuje dela in naloge
— RAVNATELJA
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor:
—	izpolnjuje splošne, z Zakonom o združenem delu in Družbeni dogovorom občine Postojna določene pogoje,
—	izpolnjuje pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovivj
delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstj5 predšolskih otrok ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitv f po določbi 96. člena Zakona o osnovni šoli	i^
—	ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgC in varstvu predšolskih otrok
—	ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svoj1* (
preteklim delom	.
—	ima dejaven in pozitiven odnos do socialistične revoludin bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodno®? t ustvarjalnosti in zavzetosti za razvijanje socialističnih samoupf®! nih odnosov, družbene samozaščite in ljudske obrambe ter( doslednega uveljavljanja načela delitve po delu.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju z razpis^ določenih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgoj11 / varstvena organizacija Postojna, Pot na Kremenco 4, Postojna oznako: za razpisno komisijo.	/
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa. I
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za leto 1986 znaša 1200 din za posameznike in 2200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša letna naročnina 900 din. Cena posamezne številke je 70 din, pri povečanem obsegu pa 100 din. Številka tekočega računa: 50101 -603-46509.
Tiska ČTP Ljudska pravica-'! ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega ko"’' j' teja za vzgojo in izobraževanj ‘j časnik »Prosvetni delave':u prost temeljnega prometn^1 davka od prometa proizvod v: (glej 7. točko 1. odstavka ^ člena zakona o obdavčeval proizvodov in storitev v proif*5! tu).	p