Kranjsko učiteljstvo ne more zaradi pomanjkanja vsega, kar je za življenje potrebno, nič več izvrševati svoje težke službe. Raztrgan in bos ne rnore stati pred šolsko mladino. Slabi od dne do dne, ker si ob pičii svoji plači ne more nabaviti najpotrebnejših živil. Prišlo je že tako daleč, da se zgrudijo med poukom učitelji in izgube od slabosti zavest. Ali res ni nikogar, ki bi naredil teniu trpinčenju konec ? Če nočejo pomagati merodajni krogi, pomagajmo si saini! Tovariši, smrt za lakoto ie pred pragom. Marsikateri izmed nas stoji že ob robu groba. Kot sence, bledi in sestradani lazimn okrog. Vsak zdravnik nam napravi zdravniško izpričevalo, da zapademo smrti, ako še nadalje opravljamo težaven svoj posel. Za to vsi na dopust, da si saj rešimo golo življenje. Kulturen škandal je to, da je kranjsko učiteljstvo edin stan pod božjim solncem, ki ne dobiva draginjskih doklad v 1. 1918 in mora živeti ob piačah, ki so bile določene v 1.1898, torej pred 20. leti. Kako mislijo oni gospodje, ki nam režejo kruh, sami pa sede ob bogato obloženih mizali, da sc more živeti v teh dragih časih s 66 kronami in 66 vinarji na mesec? Rad bi jili obsodil samo za mesec dni v tako bedo, potem bi se jim morda omehčal tisti kamen, ki jirn leži, kjer imajo drugi ljudje srce. Proč iz šole! Mladi tovariši, ne tiSčite prostovoijno v počasno smrt za lakoto! Poiščite si boljših in usmiljenejših gospodarjev! Od idealov ni bil še nihče sit!