w Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec", Li dova knihtiskàrna, Wien V.,Margaretenplatz 7. Rokopisi se naj po-šiljajo na naslov: Anton Macliàt, Wien V., Margaretenplatz 7. Ust polittico, gi0spod.€àrstvo tm prosveto izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K 100'— polletno: K SO’— četrtletno: K 25'— Za Jugoslavijo celoletno: 15 Din. polletno : 8 „ četrtletno : 4 „ teto I. Dunaj, 7. septembra 1921 St. 25. Haiim oamluitoinil Tej številki prilagamo Ček (poštno položnico) in pi-osimo, da pošljete zaostalo naročnino, drugače smo primorani vstaviti pošiljanje lista. Kdor je poslal naročnino že po pošti, naj shrani ček za pi-ihodnje četrtletje. Po starem tim. » Slovenci so v nekaterih krajih Koroške zopet poživili svoja izobraževalna društva in priredili bodisi kak občni zbor ali uprizorili kako gro. Vsak pameten človek, če ima le količkaj razsodnosti, moral bi le odobravati, da se naša mladina začne zanimati za izobrazbo in vzgajati v društvih. Da so pa ta društva slovenska in se v njih uprizarjajo slovenske igre je to povsem naravno, ker smo mi Slovenci in imamo kot taki pravico se posluževati svo-jeva materinega jezika. Te pravice so nam bile zajamčene že v stari Avstro-Ogrski po državnih osnovnih zakonih, ohranjene pa so nam ostale tudi v Nemški Avstriji z določbami st.-germainske pogodbe o varstvu nax*odnib manjšin, katere ' izpolnjevati se je država s podpisom nogodbe zavezala in za kar nam jamči tudi Zveza narodov, člen 66. odstavek 3 določa glede svobodne uporabe slovenščine sledeče: Nobenemu avstrijskemu državljanu se ne sme omejevati svobodne uporabe njegovega ježka v privatnem poslovnem, verskem, časnikarskem in drugačnem oziru, kakor tildi ue na Javrtih zborovanjih. Ako pogodbe niso samo „Papierfetzen“, moralo bi se upoštevati in izpolnjevati. In kaj se godi? Naši narodni nasprotniki, ali bolje, nemškonacijonalni Slovenci, kakor j?h je nazival rajni dr. Ste'nwender, postanejo neverjetno nervozni, ako slišijo o kaki slovenski prireditvi. Takoj je vse po konci ter pišejo pritožbe, protestirajo ter pozivajo okrajne poli- tične oblasti, da za božjo voljo take „iredentov-ske“ prireditve zabranijo itd. Seve postaja ta komedija že smešna in ker oblasti po malem začenjajo uvidevati omejenost in zlobnost teh renevatov, jih ne upoštevajo vselej tako, kakor oni pričakujejo. Najbolj žalostno na celi stvari je dejstvo, da zastrupljajo s tem sovraštvom in renesrat-stvom svojo mladino, ki jo organizirajo v njihovih „Landjugendbundih“. To baš ni najbljša perspektiva za -mlitiko sprave in pravičnosti", kakor jo je začrtal prov. deželni zbor v svoji proklamaciji, podani v Št. Vidu dne 28. septembra 1920 in kakor si jo želimo tudi mi. Kakor jo videti, svetovna vojna teh ljudi še ni izučila, marveč se giblje njih politika, ki obstaja edinole iz sovraštva do svojega rodu, še vedno po starem tiru. Kdaj bo prišlo spoznanje? Mi Slovenci pa stopajmo naprej po začrtani poti, ki sicer ni z rož carni posuta, a je častna za nas in bo zamislila tudi časten spomin v zgodovini koroških Slovencev. Renegatom v album. „Arbeiterwille“ prinaša z dne 3. septembra t. 1. daljši članek z napisom „Eenegaten Scbmerzen", v katerem prav krepko odgovarja na napade, ki jih je zakrivila ,,Bauernzeitung“ z dne 25. avgusta t. 1. na sedanjega deželnega glavai’ja Florijana Grogerja. Socijalno demokratični list dokazuje na podlagi uradnega dopisa koroške deželne vlade, da trditve „Bauernzeitung“, po katerih bi moral biti sedanji deželni glavar do 18. junija t. 1. čehoslovaški državljan ne odgovorjajo resnici, marveč da je bila opcijska prijava dež. glavarje brezpredmetna, ker si je na podlagi brnske pogodbe, sklenjene pred Avrstrijo in Cehoslovaško pridobil domovinsko pravico v Celovcu vsled stalnega bivanja in je potemtakem tudi avstrijski državljan. List odločno zavrače napade na sedanjega dež. glavarja ter piše dobesedno: „Buli renegatstva je, ki najde v sovražnih in neresničnih napadih na socijaldemokratič-nega deželnega glavarja svoj izraz v predalih „Bauernzeitung". Nemec po rojstvu, kakor tudi vsaki drugi pošteni človek kake druge narodnosti je takih predrznosti nezmožen. Sramota pa je za Koroško, da si more in upa renegat-stvo prisvojati, delati nemško javno mnenje! Veseli nas, da začenjajo rojeni Nemci, katere spoštujemo tudi mi, uvidevati in spozna-, vati pogubni upliv renegatstva, kakor je to vrsto ljudi obsodil tudi rajni dr. Steinwender, ki je dejal že pred 10 leti: S koroškimi Slovenci bi se dalo prav dobro shajati, ako bi le teh nemškonacijonalnih Slovencev ne bilo. Ta najnovejša obsodba naših odpadnikov nam zopet jasno priča, da smo Slovenci na pravi poti. Ali bo tndi rodila kaj nspeba in privedla zapeljane do spoznanja, je drugo vprašanje. Da se ne pozabi! Vsikdar so živeli ljudje, ki niso imeli sa-, mo smisla zase in za pripadnike svoje narodnosti. marveč so bili toliko svobodni in človekoljubni, da so svobodo in pravice, ki so jih zahtevali Zase, privoščili in priznali tudi drugim. Tak človekoljub je bil na Koroškem kot revolucijonar iz 1. .1848 znani Adolf Frisohhof. Od Adolfa Fischhofa je ostalo ohranjeno neko pismo, ki ga je pisal 1. 1869 ob priliki prve šolske debate v koroškem deželnem zboru nekemu svojemu prijatelju poslancu in ki se med drugim glasi v slovenski prestavi sledeče: „Koroškl deželni zbor svarim odločno, odtegniti Slovencem dežele narodne šole. V ljudski šoli je materin jezik naravna pravica. Sicer je možno otroke v drugem jeziku poučevati, nikakor pa ne vzgajati. Ako bi koroški deželni zbor ne imel toliko razsodnosti, da bi dal PODLISTEK Ljubezen do svobode. Zagrebški tednik „Slobodna Tribuna" prinaša pod zgorajšnim naslovom citate iz izjav, ki jih je podal pokojni kralj Peter meseca februarja 1916., takrat v Grški zastopnikom a-merikanskih novin. ,.Posebnost svobode je, da prihaja polagoma, skoraj nevidno, a ravno ta počasnost in neopazljivost vstraja silo svobodnega naroda. Na triumf svobode jc treba dolgo čakati, a zato gotovo pride. Jaz izhajam iz naroda, ki se je odločil preje za smrt kot pa za sužnost. Krone se morejo zgubiti, toda čista kri nikdar ne umre. Mi smo seljaki, toda svobodni Seljaki. Moj ded jo bil seljak in jaz sem na to bolj ponosen kot na svoj prestol." Ob isti priliki je podal kralj Peter sledečo izvanredno definicijo smisla svetovne vojne: „Zakaj se nahaja cela Evropa v vojni? Jaz vam hočem odgovoriti s par besedami: To je zadnji in poslednji streljaj srednjeveškega fevdalizmna, borba na življenje in smrt med fevdalizmom od Včeraj in svobodo od jutri. Radi tega je izbruhnila vojna baš na bregovih Donave in ne drugje, ker Donava deli najzagrizenejši fevdalizem od največjega ideala svobode, ki je vsajena v srcih onih, ki so pripravljeni, da se bore do poslednjega človeka, da. vstvarijo ta ideal. • S vodstvo fevdalne države je, da ne dopušča, da bi v njeni bližini cvetela svoboda in zato fevdalna Avstrija z vsemi silami stremi za tem, da preko pogažene Srbije, Črnegore, Bosne in ostalih pokrajin na jugu stvori podrejene pokrajine v korist. srednjeveškega plemstva. Toda mi tega no moremo trpeti. Mi smo seljaki, toda svobodni seljaki." Drugo izjavo, ki je zbudila razumljivo senzacijo v vsem svetovnem časopisju, je podal kralj Peter amerilcanskemu novinarju Edvardu Marshallu septembra 1917. Citiramo po londonskem „Observerju“ od 30. sept. sledeča mesta: „Jaz sem preživel najboljši dol svojega življenja v jedni republiki in eden mojih najlepših spominov je spomin na to mojo mladost. Jaz sem se boril za veliko francosko republiko, ki se sedaj bori za nas v Srbiji. Jaz sem se boril za Francijo proti Prusom in sedaj se bori za nas proti Prusom; za nas, za sebe in za ves svet. Živeč vse svoje življejnje v republiki sem sedaj ponosen na to, da sem samo kronani predsednik republike in to, da predsedujem svojemu narodu, mi je milejše od krone. Jaz nisem kralji v starem in, mislim, v zlem pomenu besede. Jaz sem ponosen na to, da sem kraki 'v onem smislu, v katerem je kralj Jurij Angleški — kralj narodu, ki je svoboden. Jaz sem edini kralj v Evropi, ki je bil za kraljevanje izvoljen." Govoreč o Srbiji in njenih idealih je rekel kralj Peter: f „Ko sem prišel kraljevat v svojo Srbijo sem jo našel kot malo svobodno tvorbo, stisnjeno od dveh strani med nebotičnima zgradbama'avtokracije — Avstrije od severne in Turške od južne strani. Meni se še danes zdi izvanredno, da nam je uspelo ohraniti naše ideale o demokraciji vkljub močnemu vplivu, ki je prihajal mnogo let iz sosestva. Slovencem narodne šole brez vsega pridržka, je računati z vso gotovostjo z demoralizacijo (pokvarjenostjo), ki se bo pojavila kot posledica tega. Zanemarjenje materinega jezika v ljudski šoli kot vzgojevališču povzroča v poznejšem življenju'slab značaj, da celo brezzna-čajnost.w Ali to niso resnične besede, bi jih vsaki čas in vsi lahko potrdimo, ki imamo priliko opazovati vspehe sedanjo šolsko vzgojo med koroškimi Slovenci. Zanimivo pa je tudi vedeti, da je rajni dr. Steinwender že pred nekako 10 leti prišel do ravno istega zaključka, češ, da je treba dati Slovencem slovenskih šol, ker bosta drugače demoralizacija in, korupcija, ki se vedno bolj širita v slovenskem delu dežele, popolnoma uničile deželno gospodarstvo. Sedaj smo v demokratični republiki, a razmere se še niso prav nič izpremenile. Položaj v Nemčiji. V Bbrlinu je bila pretekli teden velikanska manifestacija za republiko; demonstriralo je nad pol miljena ljudi proti spletkarijam re-akcijonarnih elementov, proti voditeljem monarhistične propagande. Po umoru Erzberger-ja je nastala v Nemčiji notranja kriza, vkljub dejstvu, da je država obkrožena od sovražnikov in da ima neizmerne skrbi, kako bo poplačala od antante naložena velikanska financijelna bremena. Ta kriza razburka zopet vse strasti, ki so bile že nekoliko ponehale in moti znova delo, ki se je bilo začelo že v miru razvijati. V majhnem letovišču Griesbach, kamor se je bil šel odpočit, od naporov razburljivega političnega dela, je bil Matija Erzberger zavratno umorjen, zadet od 12 strelov iz samokresa. Hujši od umora samega, ki z grozo pretresa Vsakega človeka, je pa cinizem, s katerim povzdiguje nekatero konservativno nacijonalno časopisje ta umor do neba in slavi morilce kot funake, ki so se žrtvovali za domovino. Tukaj se zrcali nivo človeške blodnje in Vidi se, kako stopnjo so dosegli strankarski politični boji na Nemškem. Umora na Erzber-gerju je v resnici kriva politična gonja, politična strast, ki v vrtincu vsakdanjega boja ne vpošteva niti človeškega življenja. Isti vzroki, seveda v veliko večji meri, so privedli nekdanjo- mogočno rusko državo v sedanji žalostne razmere. Nemški državni kancelar Wirth je izrekel »a grobu Erzbergerja pomenljive besede, ki ka žejo resnični položaj Nemčije: ,,Država je v nevarnosti". In kot odgovor na te resne besede resnega moža, ki mu je obstoj države in blagor naroda na srcu. je bila ogromna manifestacija v Berlinu. Manifestacija proti vsem. ki ruvajo proti obstoječi državni obliki. In ta ima mnogo Sovražnikov. Sedajni vladi, kakor tudi obstoječemu režimu so napovedali boj bavarski par-tikularisti kakor tudi pruski konservativci. Bavarci se ne menijo za ukrepe berlinske vlade in značilno je, da nekateri časopisi vkljub pre- Kot kralj sem poznal samo eno dolžnost: da v Vladavini, kateri stojim na čelu, izražam želje in ideale svojega naroda, ki me je izvolil. Ti ideali so: Živeti v miru na lastni zemlji po lastni volji. Moj narod je ljubil svoje drage planine in šume in ni nikogar ogrožal. Njegova želja je bila, da goji lastna polja. Moj narod je moder poljedelec in ljubitelj narave. Tudi jaz to v prvi vrsti uaglašam: naša prva želja je bila živeti v mirn. Naša druga želja je bila, zboljšati usodo one naše brace, ki so tako dolgo sužnjevali nevernemu Turčinu in brutalni Avstriji, Imeti morate, pred očmi, da je v času, ko smo pričeli boj, živeli samo trije milijoni Sijbov naši dragi svobodni zemlji, devet miljonov sorojakov pa je živelo v robstvu. In mi nismo nikdar izgubili upanja, da smo osvobodili to braco, čeprav je njihovo sužnjevanje trajalo pet stoletij." Ko je opisal kako je prišlo do vojne in kako so se razvijali nrvi boji je končal kralj Peter govoreč o pohodu preko Albanije: „Jaz sem se umaknil s srbsko vojsko pre-fee brd Albanije. Ohrani Bog vsakogar od pre- povedi berlinske vlade vseeno izhajajo in da nekdanji oficirji, katerim je vlada prepovedala nositi uniformo, vkljub prepovedi prihajajo v polni paradi in stem izzivajo vlado. Tako so se zvezali Bavarci s pruskimi nacijonalci v falango proti obstoječem režimi:, baš v času, ki je za Nemčijo usodepoln. Monarhistično navdahnjeni nekdanji oficirji pridno netijo ogenj in podpihujejo ljudstvo, ki je spričo vseh dogodkov itak zbegano. In vse to poostrnje krizo, ki je izbruhnila. Notranji politični boji, ki so dovedli do krvavega atentata na Erzbergerja, rahljajo temelje nemške države, ki je ravno sedaj bolj ko kedaj prej potrebna mirnega razvoja.. Od notranjega položaja in miru v nemški republiki je odvisna tudi njena usoda in obenem razmerje do sosednih držav; in ne bilo bi ravno v sedanjem času nič nevarnejšega za obstoj sedanje države, kakor netiti z večnimi notranjimi boji in z večnimi neljubimi političnimi aferami nezaupanje sosednih držav. Resne besede kancelar ja so bile izrečene v resnem trenotku: „Država je y nevarnosti". Kitajski predsednik o zahodni kulturi in civilizaciji. „Nevryork American" priobčuje zanimive misli kitajskega predsednika Hsii Skih-Chan-ga, ki kažejo globoko poznanje moderne mednarodne politike ter naziranje visokega Azijata o takozvani zahodni kulturi hi civilizaciji: „Ves svet hrepeni danes, po trajnem miru. Ali hi ne bilo zato svetovati, če je ta želja res poštena in odkritosrčna., da se poiščejo resnični vzroki velikih vojn v preteklosti m se. s tem zabranijo nove? Pohlep, drugemu narodu vzeti, kar je njegovega, svoje pokrajine razširiti s premetenimi zvijačami in surovo silo, je vzrok vseh vojn. Ta nagon, katerega ima vsak narod in vsaka posamezna oseba, je nemorali čen, 'nezdrav in za mir človeštva nevaren. Ta nagon se mora naùu'vo in sicer z vzgojo odstraniti in nato se morajo ustvariti zakojiiMn mednarodni dogovori. Zgodovinske knjige zahoda so pa napolnjene z opisovanjem slavnih vojsk in imeni velikih generalov, mesto, da bi se jih izobčilo kot rušilce mirnih dežel. Veliki dobrotniki človeštva se pa nasprotno ne opažajo. Zahodna civilizacija kupici na j višje časti celo v mirnem času na vojake in zvišuje sijaj njihovega poklica z bleščečimi uniformami, redovi, paradami in slavnostmi. Ali je čudno, da se zahodni otrok, ko je dorastel, ne more osvoboditi nazi-ranja, da je meriti veličino naroda po vspehu, s katerim je druarega okradel brez najmanjše opravičbe! Otroka se uči, da so vojne brez o-zira na prelivanje krvi, upravičljiva in častna sredstva. Kitajska je pa smatrala vojaka že od davnih časov kot podrejeno in pod civilnim uradnikom stoječe bitje. Naj se, karkoli je modrega v naukih zahoda, uporabi za popravo in izpolnitev pomanjkljivosti vzhoda, vendar naj bi ostalih ljudi, da bi doživeli one izkušnje, ’ kot smo jih doživeli mi. Bilo je sredi smrtne zime. Ni bilo potov preko planine albansko. Žene in deca, so umirali na desettlsoče od mraza, lakote in truda. Bože, kaj stanejo oni dnevi mojo razor ano Domovino. Ja večkrat tožim in se čudim, da nisem tudi jaz med onimi, ki so po ginili. Toda moje srce mi je takrat •'«očilo. Jaz ljubim svoj narod, pa sem moral gledati, kako v tisočih pada oh poteh in umira v snegu in blatu. Pa kaj naj vam rečem o svojem narodni! Ves čas so s spoštovanjem pozdravljali kralja, ki so ga izvolili. Kadar so me videli, da prezebam, so me poživljali k slabi toploti svojega ognja ali če so imeli samo dva grižljaja kruha so mi ponujali jednega. In ta kruh, ki sem ga delil z njimi^na tem umiku preko albanskih planin, je bil v mojih očeh svet kakor kruh sv. obhajila, ki se ga prejme v svetišču. Sedaj pa je moja edina želja kot kralja Srbije, da vidim ves svoj narod vse Srbe, Hrvate ih Slovence, osvobojene od njihovih tlačiteljev in ujedinjene v eni državi." pustili teči v Evropo nekoliko duševne vsebine vzhoda, da bi izplavila zio moderne zahodne civilizacije! Naj bi vendar zahodne šole, mesto da učijo kakor dosedaj, da se moč in bogastva pridobi s silo, poizkusih nekaj ča^a učit’ umetnost življenja v miru. Daljni vzhod je danes objekt prihodnji konfliktov med velesilami. Zahodne industrije iščejo tržišč v orijentu. Japonska, Amerika, Anglija in tudi Francija bodo stopile v naši trgovini v najsilnejšo tekmo. Ce bi uspela zveza med Nemčijo in Rusijo, pa tudi v slučaju, da bi si Rusija sama kmalu opomogla, postane položaj kmalu kritičen ter bo zahteval sporazuma, če se hoče zabraniti prihodnji vojni konflikt. — Kitajska je v svoji 5000 letni zgodovini praktično preizkusila vse doktrine in družabne sisteme, celo komunizem, kakor vlada danes v Rusiji. Dvajset let je bilo vladano staro nebeško kraljevstvo po komunističnih načelik. Dosegli smo pri tem iste uspehe kakor sedaj Rusija — bedo, lakoto, nasilno vladanje in krvavo zatiranje! Taki nauki, ki povzročajo toliko trpljenja, naj bi bili vsaj svetu v korist. Človeštvo Ili se ne smelo samo slepo pohabljati, ker se vratolomno prevrača v še bolj krvavo nesrečo, da drvi za neznanimi cilji." Kitajski predsednik je odgovoril s tem razmišljanjem na povabilo, s katerim so ga gospodje povabili na mirovno konferenco v Washingtonu. Lux in Oriente, človek bi se skoraj sramoval, da je Evropejec. Ul TEDENSKI PREGLED Avstrija, Spremembe na avstrijskih železnicah. S t. septembrom se uvedejo na avstrijskih železnicah razne izpremembe. Prehod v višji razred brez doplačila ni dovoljen niti tedaj, če ni prostora v razredu, za katerega je kupljen vozni listek. Uradniki imajo pravico revizije glede prtljage ter smejo za prtljago, ki se no more’ smatrati za ročno prtljago, zaručunati posebno pristojbino. Odpravljeni so dosedanji posebni oddelki za dame. Zavarujte se. V zadnjem času se je po» sebno zaradi nastale suše pomnožilo število pc» žarov, pri čemur so se dogodile tudi katastrofalne nesreče, da so pogorele cele vasi in vse imetje kmetovalcev. Žalostno pri tem je dejstvo, da prebivalstvo pri zavarovanju proti po žaru ni upoštevalo padca denarne vrednosti in da so posestniki zavarovani proti požaru z vsotami, ki komaj odgovarjajo predvojnim časom. Pred kratkim se je namreč pripetilo zopet nekaj požarov, pri katerih gre škoda na milijone, a zavarovalnina znaša le nekaj tisoč kron. Prebivalstvo, posebno kmetski posestniki, se nujno pozivljejo, da v svojem lastnem interesu zvišajo prostovoljno zavarovalnino. Premije, ki se plačujejo, so primeroma tako nizke, da jih bo vsakdo lahko utrpel. Mednaroden vzorčen semenj na Dunaju — Wim — (Wiener Internationale Messe) se bo vršil od 11. do 17. sept. t. -1. „Wiener Offerten-zeitung" glasilo za izkaz avstrijskega blaga prinaša v svoji 25. številki seznam vsega za časa sejma in sedaj na Dunaju v zalogah se nahajajočega blaga. Veliki sejem v Gradcu se vi*ši v dneh od 24. sept. do 2. oktobra t. 1. Jugoslavija. Ljubljanski veliki semenj. V dneh od 3. do 12. septembra 1921 se vrši prvi veliki semenj v Ljubljani, ki bo velikega pomena za industrijo, trgovino in obrt v Jugoslaviji. Dinarska veljava na poštah v Jugoslaviji. S 1. septembrom t. 1. je na vseli poštnih uradih kraljevstva SHS uvedena dinarska veljava. Vsa plačila in izplačila se bodo zaračunavala edinole v dinarjih. Velikanski sejem v Zagrebu. Iz Zagreba nam javljajo: Na takozvani „kraljcvski se- menj" dne 23. t. m. je bilo prignanih 7000 glav rogate živino, 500 konj in 1200 svinj. Dohodki za pristojbine so znesli 34.060 K. Na sejmišču I se je popilo 256 hi 01 1 vina in pive. — Ceno živini so bile: Voli I. vrste 21 do 23 K, II. vrste 14 do 18 K, teleta 14 do 18 K, svinje L vrste 34 do 36 K, svinje II. vrste 28 do 30 K. Cene krmi v Zagrebu. Na velikem semnju v Zagrebu dne 23. t. m. so notirale sledeče cene krmi: seno 400 do 700 K, detelja 650 do 800 K, slama 270 do 300 K, ovsena slama 500 K, vse za 100 kg. Rusija. Kuga in lakota. Iz Moskve javljajo, da je bilo poslano v prvi polovici avgusta v pokrajine, kjer razsaja glad, 214 vagonov žita. V Samaro je prišlo do 21. avg. 21 transportov z 1 miljon 700 tisoč pudov žita. Radi tega popušča izseljevanje. V Saratov je prišlo 47 tisoč pudov žita. Sovjetska vlada pošlje v zapadno Evropo odposlanstvo, da zaprosi pod vodstvom bivšega predsednika dume pomoči za gladne pokrajine. V Samari oboli vsaki dan povprečno 120 ljudi na koleri. Iz Stokholma javljajo, da je prispelo v U-krajino 50.000 ljudi iz krajev, kjer razsaja glad in da je prišlo med njimi in domačimi do hudih bojev. Nedavno so bil ©''objavljene nove poštne tarife v Rusiji. Za navadno pismo sc plača 100 rubljev, za priporočeno pismo 1000 rubljev, ena beseda v brzojavki stane 500 rubljev, za letno predplačo za telefon se plača 300.000 rubljev. /• Med sovjetskimi komisarji in voditelji pride zelo pogosto do nesporazumljenja. Tako so se poostrili ojnošaji med Trockim, Bukarinom -on Radekom na eni strani in med umerjenejši-mi in popustljivejšimi komisarji na drugi strani. Trockij je rekel, da sovjetska vlada ne sme zgubiti časa z brezciljnim pregovarjanjem. B RAZNE NOVŽCE g) Italijani zažgali Navodci dom pri Sv. Ivanu v Trstu. V noči dne 2. sept. so se pripeljali v avtomobilih fašisti iz Trsta k sv. Ivanu, zbudili gostilničarja Deklevo v Narod, domu, mu nastavili revolver na prša ter ga odvedli do 5 minut oddaljene cerkve. Medtem so polili poslopje Narodn. doma s petrolejem in bencinom in zažgali. Nai*odni dom je pogorel do tal. O-gorčenje slovenskega ljudstva je nepopisno. Brazilija. Poroča se iz Cile, da so tam ju-gošlovenski izseljenci v Antofogasti zgradili svojo šolo. Šolo obiskuje okrog 200 otrok jugo-slovenskih izseljencev, ki se tam bavijo večinoma z industrijo salpetra. Varšava, Javljajo, da se trudi Mednarodna pomožna komisija v Poljski na vse moči, da nastani begunce iz ruskih pokrajin, kjer razsaja lakota. Delo kaznjencev v Ameriki prepovedano. Guverner države Ohio je izdal naredbo, da odslej kaznjenci ne smejo biti zaposleni pri grad-bi javnih cest. Cestni oddelek pri vladi je odpoklical vse kaznjence od dela. Guverner Davis pravi, da je mnogo državljanov brez dela in denar-, ki bi ga lahko zaslužili državljani, naj se ne trosi za kaznjence. Vsa javna dela, že pričeta, se bodo nadaljevala, ali odslej ne bo pri javnih delih nikakega kaznjenca več. Le kadar ne bo več pritožb o brezposelnosti, morejo priti zopet kaznjenci v poštev za javna dela. Italijanski kapital je v zadnjem času prekoračil tudi gališki teritorij. Društvo „Petrolii d’Atalia“, katero se je dosedaj bavilo z vrtanjem vrelcev v Albaniji, si je pridobilo pravico izkoriščanja petrolejske zemlje v zapadni Galiciji. Švica prepovedala uvoz drv. Poroča se, da je švicarska vlada izdala naredbo, po kateri se mora za uvoz drv v Švico prositi dovoljenja od vlade. To se je zgodilo radi zastoja v prometu z domačim lesom. III. mednarodni vzorčni sejm v Pragi se vrši letos od 1. do 8. septembra. .p> ^. Pridobivanje platina. Na Uralu v Rusiji napreduje pridobivanje platina. Aprila 1921 so ga pridobili en in pol funta, maja pa 47 funtov. V. mednarodni sejem v Frankfurtu a. M. se bo vršil v dneh od 25. sept. do 1. oktobra t. 1. Predlog o znižanju severnoameriške vojske. Senator Borav je predložil v senatu severnoameriške države predlog, v katerem zahteva znižanje redne vojske od 150 na 100 tisoč, kar bi znatno zmanjšalo stroške. Ugotovljeno je, da so nedavno samo poskusi metanja bomb iz vojnih letal na pomorske ladje stali najmanj 240 miljonov dolarjev! DNEVNE VESTI IN DOPISI Našemu dijaštvu! Tovariši! Ker še marsikateri izmed tovarišev tava v negotovosti za bodoče šolsko leto, mu kličem v lastnem, kakor tudi v interesu vseh onih, katerim je blagor domovine pri srcu: Vrni se v Celovec. Ugodnosti se nam nudijo proti pričakovanju velike. Sprejeti bomo vsi brez izpitov. Napraviti je treba kratko prošnjo na ravnateljstvo državne gimnazije v Célovcu za sprejem in priložiti zadnje letno spričevalo in krstni list. Vsi oni, ki želijo biti sprejeti v Marijanišče naj napravijo tudi prošnjo za sprejem. Bati se nam ni treba ničesar! Tovariši, v septembru vsi v Celovec! Naše število je veliko! Vpisovanje je najbrž 16. in 17. sept. Uredite vse v pravem času! Malošče. Dne 18. septembra t. 1. ob % 3. ur; pop. uprizori izobraževalno društvo Malošče na Magrovem vrtu v Maloščah naroden igrokaz v 4 dejanjih: „Zaklad“. V slučaju slabega vremena pa 25./IX. ob ravno isti uri in na istem mestu. Rožani in Ziljani prihitite od blizu in daleč na to prireditev, pri kateri sodelujejo med odmori domači tamburaši, da si razvedrite vaše lužne duše. Bekštanji. Deželni kulturni svet prireja po paši občin] pridno 6 tedenske kuharske tečaje, na katerih se deklice prav dobro nauče in izvežbajo kuhati za domačo kuhinjo. Taki tečaji so se vršili že na Bruci in v Vodieivasi prav dostojno, vsa čast vodilnim faktorjem. Sedaj pa pridejo na vrsto Malošče in Blnče. Tukaj pa že izrabljajo voditelji „Jugendbvmda“, ki je nekakšen naraščaj ponekod po pravici „Herrenbund“ imenovanega „Bauernbunda“, ker so v tej družbi združeni večinoma gospodje, ki žuljevib rok ne poznajo in se vendar prištevajo kmetom v agitacijske namene. Pripisujejo in obetajo namreč njih članom prednost pri sprejemu v te kuharske tečaje. Tako je: kuharske tečaje prireja deželni kulturni svet, ki je oddelek deželne vlade, za slovensko misleče ravno tako kakor za bauerabuudlerje. „Jugendbund“ pa je strankarska organizacija v okvirju nemško prostonrslečega bauern-bunda. Kdor govori v tem smislu, laže. Kdor pa kaj takega dela, prizadeva slovensko mislečemu ljudstvu krivico. To v pojasnilo našim ljudem. Dotični zeleni gospodje bodo pa kmalu videli, da imata laž in zvijača kratke noge. Sele. Igra ..Turški križ“ je v nedeljo 28. avg. zopet privabila toliko gledavcev, da je bila Trklova dvorana natlačeno polna. Videli smo med njimi tudi mnogo ljudi iz Homeiiš, Apač in Šmarjete. Igralci so se vglobili v svoje uloge in jih prav dobro rešili in so zato želi obilo pohvale. Pred igro je imel navduše-valen govor društveni predsednik Janko Ogris, k je s finim nastopom zbudil splošno pozornost. Za jesen se pripravljajo igralci na lepo narodno igro „Domen“. Takrat zopet na svidenje! Sele. (Malo odgovora „Freie Stimmen“.) „Freie Stixnnien“ so objavile dne 27. avg. dopis iz Železne Kaple, v katerem se dopisnik raz-bilrja zaradi g. župnika iz Obirskega in mene, ki da pogosto (!) ponoči bodiva na Kranjsko (menda imava „Siebenmeilenst:efel“?) in nosiva jugoslovanske liste inletake na Koroško. Na ta lažnjivi dopis malo odgovora! V četrtek 18. avg. dopoldne sem imel pred Žvercovo gostilno pri Sv. Ani kratek in navaden pomenek z nosači razmejitvene komisije, laž pa je, da sem se iz komisije norčeval ali celo označil Dravo za mejo. Druga, še debelejša laž je, da sem po povratku razdeljeval jugoslovanske letake. Kdor mi dokaže, da sem imel le en letak v rokah, mu rad odstopim za vse življenje svojo mesečno plačo 978 K, s katero si torej lahko kupi 7 kg mesa na mesec. Da sem razdeljeval letake, trdi dopisnik, je zvedel pri neki cestarski hiši. Kje pa so cestarske hiše? Edino na ljubelski cesti! Kako pa so me mogli na iju-. beljski cesti na Koroškem videti, ko pa nisem’ potoval po njej, marveč po bližnici čez Grunt na KoprivniŠko in Dovjakovo planino! Dalje! Vrnil sem se z Kranjske v četrtek 25. avg. proti večeru. Dopis je bil v soboto v listu že tiskan. Kako je mogoče, da je v enem dnevu priromala ta vest od cestarske hiše na ljubeljski cesti v Železno Kaplo in od tam dopis po pošti v Celovec? Vse to dokazuje, da je bil lažnjivi dopis o mojem povratku in razdeljevanju letakov spisan že prej, predno sem se vrnil na Ko- -roško. G. dopisnik, kako ste se blamirali! A bodite lepo mirni! Jugoslovansko-avstrijska meja je menda vendar trdnejša, da se ne razdere takoj, če jo selski župnik enkrat prekorači! Tega mnenja je bilo tudi okrajno glavarstvo in policijsko ravnateljstvo, ki mi je brez pomislekov izstavilo potni list. Listu Freie Stimmen** sem prav hvaležen, da se me včasih spomni, da svet ne bo popolnoma zabil selskega samotarja! A I o j z V a u t i, župnik. Lipa nad Vrbo. (Volitve.) Pri zadnjih občinskih volitvah dne 24. aprila t. 1. se je "3 na-šincom zabranilo voliti, s'pripombo, da so jugoslovanski državljani itd. kljub temu, da so bili v volilnem imeniku upisani in proti kateremu uplsu ni bilo vloženega ugovora v času, ko je bil volilni imenik 14 dni razgrnjen v pogled, kar je bilo tudi pravočasno razglašeno. Z ozirom na to je Kor. slov. stranka vložila protest na okra,}, volilno oblast, kateremu je bilo ugodeno in so bile volitve razveljavljene. Druge volitve so se vršile dne 10. julija 3921. Konštatirati moramo, da so se slovenski volilni tudi tokrat zavedali svoje narodne dolžnosti. Naša stranka je napredovala za 39 glasov, Bauernbund pa (kot so pokazale že tudi druge volitve, n. pr. v občini Blato), nazadoval. V novem obč. svetu je zastopana K. S. r>. z 7, soc. dem. stranka z 7 in Bauernbund z 2 mandatoma. — Volitev župana se je vršila dna 19. avgusta. Izvoljen je bil vnovič gosp Anton Sehuttelkopf pd. Oren z Udmata pri Podrav-Jjah, kateri je že skoz več let dobro in vestno’ vodil občinsko upravo. Čestitamo. Podravlje. Nikar ne mislite, da tukaj ni več Slovencev; v nedeljo dne 11. septembra ob 3 uri popoldan se vrši pri Vospe’rniku v Pod-ravljah zborovanje .,Slovenskega izobraževalnega društva Sioga“. Na dnevnem redu je poročilo starega odbora o delovanju preteklih let, volitev novega odbora in raznoterosti. Slovenci in Slovenke, pridite v obilnem številu, da začnemo v polnem obsegu naše društveno delo. Celovec. Vsi celovški listi so se obregnili ob dopis v „Slov. Narodu4* od 24. julija ter ga popravljajo. Kakor večina popravkov, ki so jih prinesli ti listi, je tudi ta kakor dozna-vamo — povsem netočen. To je faktično zavijanje resniep. Slovenci tem — uradnim — poročilom seveda ne verjamemo, ker je navadno, kakor tudi tukaj, najmanj polovica zlaganega. Posebno pri tem popravku vsak logično misleč človek lahko spozna, da je moralo- biti v istmi „malo“ drugače. Zelo hvaležni bi pa bili, če bi nam povedali, katere propagandne letake za združitev z Jugoslavijo je imel s seboj. Videli so jih gotovo poročevalčevi skisani možgani. Nemcem — ne nemčnrjem — v Jugoslaviji pa sploh ni treba kaj zapisovati, ker se prav zadovoljne počutijo in si ne žele kam drugam. Št. Vid v Podjuni. ..Koroški Slovenec44 hodi k nam iz Dunaja navadno od 8 do 12 dni. Pred osmimi dnevi ne pride nikdar. Kaj bi bilo, če bi nemški dunajski listi tudi tako počasi dohajali? Imamo pač vzorno poštno upravo. — mOOSPODARSKL VESTNIKE O bistvu zboljševanja planinskih pašnikov. (Po »Kmetovalcu44.) Planinski pašniki stojijo danes v ospredju zanimanja. Potreba povečanja istih, predvsem pa potreba po izboljšanju istih leži tako na dlani, da je o tem vsako pregovarjanje odveč. Večina naših pašnih pravic je vezana na gozdove gozdnega erarja in gozdove veleposestnikov. Pašni upravičenci imajo med temi gozdi svoje iàsine planine, kjer stojijo koče za pastirje in staje za živino; od tukaj pa imajo pravico pasti po odkazanih parcelah gozda, i-majo torej izrazito gozdno pašo. Kakšna je servitutna gozdna paša danes? Kjer obstojajo v gozdu pleše ali rate, je precej dobra. Kjer pa teh ni v zadostni meri, je pa prav slaba. Na splošno moramo reči, da je bilo v zadnjem času v vseh teh gozdih gozdno gospodarstvo izvrstno, vsied česar se je gozd dobro sklenil. V sklenjenem gozdu pa isceš zastonj paše za živino. , Stvar pravičnosti je, da se pridobljene pravice ščitijo, da se torej živinorejcem svoje-časno priznana in regulirana paša ohrani v določenem obsegu, v slučaju primanjkljaja pa na novo preskrbeti. V tem oziru deluje zadnji čas prav uspešno krajni komisar za agrarne o-peracije. Vendar pa čez mejo reguliranih pravic njegova moč ne gre in vsied tega vsako u-panje, da bi se potom agrarne operacije dale vknjižene in regulirane pravice razširiti, brezuspešno. Take dalekosežne spremembe bodo pridržane agrarni reformi, ki bo morala zavzeti svoje stališče tudi glede primerne ločitve paše od gozda, to se pravi, da se bodo gotove parcele držale stalno kot pašnik, ker se bodo večji izdatki za melioracije le v tem slučaju izplačali. Za trdno pa upamo, da bo agrarna reforma u-poštevala tudi one stare pravice, ki so obstojale pred regulacijo. A to so načrti za pribodnjost. Pri tem pa ne smemo pozabiti na glavno stvar, s katero ne bo dolgo odlašati in -to je smotreno zboljše-vanje lastnih planin. Brez tega je vsak napredek v planšarstvu nemogoč. Tega se mora zavedati vsak živinorejec, ki je posestnik ali so-posestnik kake planine. Gozdarski strokovnjaki nas na to — in ne brez povoda — sila radi o-pominjajo, meneč: »Razširjanje pašnih pravic zahtevate, ne vidite pa, kako zasvinjene so lastne planine u-pravičeneev!?“ Težko je požreti take besede, ali še težje je, da so v dosti slučajih žal upravičene. Kakšne so te „zasvinjene“ planine? Približno take-le: okoli koč in živinskih stanov, kjer živina počiva in pušča svoje odpadke, je vse polno širokolistnega ščavja in drugega bohotnega plevela, ki jemlje prostor dobrim pašnim travam. Taki prostori so pregnojeni, vsied tega uspeva na njih le manjvreden plevel. Takoj v bližini so pa prostori, kjer raste slaba, nizka in redka travica, znamenje, da manjka gnoja. To je tipična slika skoro vseh naših planin, slika človeške nedelavnosti in brezbrižnosti za izvršitev pravilnega gnojenja. Ce ostane to še nadalje, kdo nas bo prišteval k naprednim živinorejcem in navdušenim planšarjem? Tu je treba odločnega koraka naprej! Kakšna pa naj bo dobro oskrbovana planina? Povsod enakomerno poraščena z dobro pašno rušo. To enakomernost pa dosežemo le s pridnostjo in razumom na ta način, da slabe in puste prostore s primernim gnojenjem spremenimo v dobre pašnike, pregnojene prostore pa z odstranitvijo gnoja in opustitvijo nada-Ijnega ghojenja sčasoma spremenimo v normalno pašo. Kako bomo dosegli to zaželjeno spremembo? V prvi vrsti je zato potrebna primerna hlevska stavba za vso živino in sicer taka, da si živina lahko priveže, ko so je napasla. Le v tem slučaju bomo dobili zadostno množino potrebnega hlevskega gnoja, s katerim lahko planino zadostno in pravilno zagnojimo. S hlevom v zvezi naj bo neprodorno gnojišče, kjer se pridelani gnoj s primerno oskrbo varuje pred izgubami in kolikor mogoče kmalu uporabi za gnojitev. Pri tem pomni: hleve in gnojišča je staviti vedno na višja, mesta pašnika in ne v doline, to pa raditega, da se gnojnica lažje razpeljeva in da se gnoj lažje razvaža. Nadalje je prav važno, da živina ne potepta naenkrat vse trave, ko maršira v procesiji čez cel pašni prostor. Vsied tega naj se po možnosti pašnik razdeli v oddelke, kjer se živina menjalno pase. Razventega bo dober planšar očistil planino kamenja, otrebil grmovja in poskrbel za boljše poti. Ne zanikamo, da je pravilna ureditev planine zvezama z velikimi stroški; zavedamo se pa jasno, da je na drug našin nemogoče zvišati donosnost planinskih pašnikov. Zvišanje produkcije pa mora biti cilj vsakega umnega kmetovalca. Le povečanje donosnosti planinskih pašnikov bo našo planinsko živino dvignilo trajno na boljšo stopnjo. Dobro urejena planina nam mora dati v 100 dnevni pašni dobi okoli 60 kg prirastka v mesu na govedo, medtem ko na zanemarjeni planini ne dosežemo mprda niti 20 kg-. Iz tega sledi, da se v zboljšanje planine naložen denar sicer ne povrne takoj, ampak sčasoma, pač pa je vračanje trajno — raduniti pa moramo tudi s tem, da imamo z dobro rejeno živino vedno veselje, zmršavo pa le žalost. Razventega pa nam bo tudi dobro urejena planina napravljala trajno večje veselje in zadoščenje, kakor pa zanemarjena. Ugovarjalo se mi bo: „Vse prav, a težava je s pastirji in planšarji. Kako bomo navadili te ljudi na razv&žanje gnoja in gnojnice? !“ Jaz pa mislim, če ima gospodar sam pravo razumevanje in trdno voljo za izboljšanje, se mu bo z dobrim vzg!edem in spodbudo posrečilo, da vzgoji planšarje za sodelavce pravega napredka. Večkrat bo pa treba žrtvovati na jesen takoj po dovršeni paši nekaj dnij, da se gnoj razvozi in primerno razdeli. Naš cilj v prihodnosti naj bo: spremeniti obstoječe planinske pašnike s pravilnim gnojenjem v rodovitne pašnike. Le na ta način bo naše planšarstvo vrglo višjih dohodkov! Svetovna produkcija žita. Internacionalna poljedelska zbornica v Rimu je sprejela že večji del podatkov o letošnji žetvi, ki tvori bazo za oceno splošnega stanja svetovne žetve. Evropska žetev znaša v Belgiji, Bolgariji, na Finskem, Ogrskem, v Grčiji in Španiji približno 69 milijonov meterskik stotov, torej dva milijona več kakor lansko leto. Tudi v drugih državah, ki še niso poslale svojih podatkov, je stanje žetve precej ugodno, Čeprav sta silna vročina in suša več ali manj škodovali žitnemu polju. V Ameriki (K aita rii in Zedinjenih drža-vah) se bodo pridelali okoli 304 milijoni m. st., dočim se je pridelalo lani samo 286 milijonov m. st. V Aziji (v Indiji in na Japonskem) je padla žetev od 110 na 75 milijonov m. st. V Afriki (Algeriji, Maroku, Tunisu) se bo pridelalo 18, lani pa se je pridelalo 10 milijonov m. st. V teh pokrajinah ho torej žetev v primeri z lanskim letom nazadovala za 7 milijonov m. st. (letos 466, lani 473 milijonov m. st.). Žetev v Italiji cenijo letos na 51 milijonov stotov, kar pomeni proti lani povišek za 14 milijonov stotov. Izvoz krompirja iz Češkoslovaške je prepovedan, ker pričakujejo vsied suše slabo letino. Agrarna reforma na Romunskem. Stara Romunija je obsezala 7,826.790 hektarjev obdelane zemlje, ki je bila razdeljena tako, da je je imelo 5386 veleposestnikov celih 48,68 odstotka, 38.726 večjih kmetov 11 in pol odstotka, ostalih 40,82 odstotka pa 929.939 malih kmetov. Nekaj nad 5000 veleposestnikov ali, kakor jih imenujejo Romuni, „berov“, je imelo torej več zemlje kakor skoraj milijon malih kmetov. Med svetovno vojno je romunska vlada morala obljubiti agrarno reformo, ker je s to obljubo mogla navdušiti narod za vojno. Po tej a-grarni reformi se nameravajo zaseči veleposestva tujih podanikov (90.115 hektarjev) in tistih Romunov, ki so zbežali v tujino (40.897). Poleg tega se ho prodalo kmetom Še 2 in pol milijona hektarjev zemlje, ki ie pripadala kroni, državi in veleposestnikom. Do tu je romunska agrarna reforma še prav lepa stvar. Toda sedaj pridejo določbe, ki naravnost smešijo vso agrarno reformo. Zemljo mora namreč kmet. odkupiti in takoj plačati zanjo državi 80 odstotkov odkupne vsote. Odkupnine pa ne bo izplačala država takoj veleposestnikom, temveč jim bo plačevala le petodstotne obresti, dočim bo kapital izplačala šele v petdesetih letih. Kupna vsota se določi tako-le: Kmet plača za nakup zemlje 30krat toliko, kolikor je plačeval najemnine. Ako je plačeval za njivo najemnino 100 kron, bo moral plačati za njivo sedaj 3000 kron. Ce si bo moral to vsoto izposo- diti, bo moral plačati kmet najmanj 150 kron obresti (5 odstotkov), kar bo pomenilo, da bo plačal 50krat toliko, kakor pa je plačeval prej najemnine. Sijajno kupčijo pa bodo napravili pri tem veleposestniki. Država bo razdelila na primer med kmete bersko zemljo, za katero je dobival do sedaj lastnik 33 tisoč letne najemnine. Da se bo izračunala vrednost zemlje, bo treba pomnožiti to število s 30, s čimer se bo dobilo skoraj milijon kron, vsied česar bo morala plačati država 50.000 kron obresti. Tako bo povečala romunska agrarna reforma veleposestnikom dohodke, kmetje pa bodo ostali ali brez zemlje, ali pa se bodo morali zadolžiti. H NAJNOVEJŠE VESTI S Vpad Madžarske v Avstrijo. Dne 5. t. m. so vpadle organizirane oborožene madžarske tolpe pri Kirchschlagu na avstrijska tla in začele streljati iz strojnic in pušk na avstrijsko vojaštvo, ki je bilo postavljeno ob meji. Avstrijski vojaki in orožniki so odgovarjali iz pušk in tako je prišlo do prave bitke. Prebivalstvo obmejnega teritorija je začelo zapuščati svoje domove in pribežalo v o-kolieo Dunajskega Nov. Mesta. Na obeh straneh imajo večje število mrtvih in več in manj težko ranjenih. Ponoči 6. t. m. je prišlo do streljanja med avstrijsko orožniško patruljo in madžarskimi tolpami v okolici Burgau. Dva orožnika sta bila ranjena. Občina Kirchschlag je v avstrijskih rokah, Antanta pošlje noto v Budimpešto. Dne 6. t. m. je poslala Antanta noto madžarski vladi, v kateri zahteva takojšnjo izpraznitev zapadne Ogrske. Obenem izraža v noti, da je madžarska vlada odgovorna za vse dogodke v zapadni Ogrski v zadnjih dneh. Skrajni čas je, da izvrši predpise trianonske pogodbe» v nasprotnem slučaju jo obstoj ogrske države v nevarnosti. Praga. Ministrski «vet je odobril konstituiranje češke narodne cerkve. Parlamentarni odsek češke sooijalnodemo-kratične stranke je sklenil, da bo stranka sodelovala pri eventualni sestavi parlamentarne vlade. Listnica uredništva. Pesnik v Podjuni. Prosimo Vas, da pošljete Vaše pesmice še enkrat, ker so se vsied nekih sprememb v poslih nrednišva žalibog zgubile. Obenem prosimo, da nam pošljete tudi pripravljene podlistke. Dopisi brez podpisa ali z anonimnim podpisom gredo v koš; — Prosimo, da pišete dopise razločno in čitljivo. List naj bo popisan samo na eni strani. STARISI, POZOR! Iščejo se vajenci za vse obrti. Kam se je obrniti, pove uredništvo lista. MANJŠI ODER ali samo ozadja kupi izobraževalno društvo na Koroškem. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo lista. BojuCjU jLXimDooaaQQaaoppaaaaDaaaacico •/. Tudi export ! Izdajatelj: Sirotek Bohutuil. — Odgovorni urednik: Ž i n k o v s k y Josip. — Tiska Li d o va tiskarna (kom. družba), Vi'en. V., Margaretsimlatz 7.