268
ti i..............................................................................i................................;&
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Seje trgovske in obrtniške zbornice dne 2. julija 1897 so se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdan-a udeležili naslednji zbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav Dole n e c, Andrej Gassner, Franc Hren, Anton Klein, Ivan Krajec, Josip Kušar, Josip Lenarčič, Karol Luckmann, FranOmersa,  Karol Pollak, Josip Rebek,   Avg. Skaberne,
Fr. Ks. Souvan in Jernej Žitnik.
Zbornični predsednik otvori sejo in pripomni, da so zbornični člani Kersnik, Pavšler, Petričič in Stare opravičili svojo odsotnost z bolestnostjo, Koll-mann, Lenček in Supančič pa z neodložljivimi opravki.
Overovateljema zapisnika današnje seje imenuje zbornični predsednik zbornična člana Ivana Baum-gartner-ja in Jos. Lenarčič-a.
I. Zapisnik zadnjih dveh sej se odobri.
II. Zbornični tajnik predloži naslednje poročilo:
1.) Od zadnje seje se je v vložni zapisnik upisal 1001 opravilni komad, bilo je 7 odsekovih sej, izgo-tovila sta se dva certifikata za carineolajšani uvoz strojev in izdali sta se 2 izkaznici za trgovske potnike, vpisala se je 1 obrtna znamka, objavilo se je 24 razpisov dobav oziroma so se na nekatere intere-sentje še posebej opozorili, v 16 slučajih so se naznanili naslovi tukajšnjih trgovcev in obrtnikov, več nkazov trgovinskega ministerstva se je objavilo, v 5 slučajih so se podala naznanila o raznih obrtnih strokah na obrtne zadruge, na nekatere občine, trgovce in obrtnike se je poslal opis državnega delovanja v prospeh malega obrta, katerega je sestavil c. kr. tehnologiški obrtni muzej na ukaz visokega c. kr. trgovinskega ministerstva, tudi se je ta opis v glavni vsebini objavil v časopisih..
2.) Njega prevzvišenost, gosp. c. kr. železniški minister je imenoval za dobo treh let gosp. Karola Luckmann-a članom državnega železniškega sveta in gosp. Jos. Kušarja njegovim namestnikom.
3.) C. in kr. avstr. konzulat v Milanu da pojasnila o nekaterih firmah, ki so se naznanila nekemu tukajšnjemu industrijcu. O tej priliki pripomni konzulat, da naj trgovci in obrtniki potom trgovinskih in obrtniških zbornic iščejo pojasnil.
4) Komercijelno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice javlja, da je firmi Jos. Lorenzi v Ljubljani sporazumno s pisarno za preračunanje tarifo v v c. kr. železniškem ministerstvu podaljšalo reekspedicijski rok za lesne pošiljatve, ki se nalagajo v Ljubljani j. ž. in prihajajo iz kolodvorov dolenjskih železnic in se iz Ljubljane j. ž. v Trst j. ž., Trst Sv. Andrej. Trst prosta luka ali Reka dalje pošiljajo in to z ozirom na opisane razmere pod sedanjimi reekspedicijskimi pogoji do konca decembra 1897.
5.) Vsled ukaza visokega c. kr. trgovinskega ministerstva je zbornica natančno poizvedovala o stanji
delavskega posredovanja na Kranjskem in na podlagi teh poizvedeb predložila potom izpolnitve vprašalnih pol obširno poročilo trgovinskemu ministerstvu.
6.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je doposlalo zbornici sledeči ukaz:
„Kakor je znano častiti zbornici, je trgovsko ministerstvo v ukazu, katerega je objavilo v poštnem in brzojavnem naredbenem listu št. 110 iz 1. 1894, naročilo poštnim zavodom, da se pri izplačevanju poštnih nakaznic in poštno-hranilničnih čekov primerno ozirajo na potrebe strank glede določnih vrst kovanega denarja in kolikor moči zadoste dotičnim njihnim zahtevam. Da morejo poštni zavodi ustreči dotičnim zahtevam, se jim je ukazalo, da že pri prošnjah za zaloge naznanijo one vrste kovanega denarja, katerih jim je treba, da se morejo ozirati na krajevne potrebe, naznanjene od udeleženih krogov ali sicer po izkušnji jim znane. Ravno tako se je ukazalo za-lagajočim poštnim blagajnicam, da najskrbnejše ustre-žejo tem specijalizovanim prošnjam za zaloge. Konečno se je v namen, da se poštnim blagajnam v prometu s strankami olajša preskrbitev utemeljene potrebščine posameznih novčnih vrst, ukrenila odredba, da bodo ne samo po svojem organizmu obstoječe menjalnice mogle ustreči prošnjam poštnih blagajnic za menjavo, ampak tudi davčne blagajnice. Čestito zbornico vabim, da poroča, če se po njenem mnenju po tej uredbi zadošča potrebi na določnih novčnih vrstah od poštne strani, in da mi naznani, kaj da je opazila glede povratnega delovanja te, sedaj že 2 leti obstoječe uredbe na potrebo pošiljatev denarnih gotovin v kupčijskem prometu".
Zbornica sporočila je trgovskemu ministerstvu, da se je obrnila v tej zadevi na več večjih obrtnikov in trgovcev in na občinske urade nekaterih krajev, v katerih je denarni promet večji, in potem tudi na gremij trgovcev v Ljubljani, ter jih povprašala za mnenje.
Po izjavi tega gremija je vspeh visoke odredbe z dne 3. novembra 1894 št. 60.200 p. i. t. m. 1. št. 110 povoljen in vpeljava, da se za denar na ta način posreduje, jako prikladna.
Po izjavah predstojništev mestnih občin Kočevje, Radovljica, Kamnik in trga Tržič zadoščajo c. kr. poštni uradi lokalnim potrebam c. kr. uradov in to z določnimi vrstami kovanega denarja. Tržič želi le, da bi c. kr. davkarija izdajala več dvajsetvi-narskih in manj desetvinarskih komadov, Radovljica pa, da bi se v olajšavo denarnega prometa izdali bankovci po 5 kron in da se strogo zaukaže, da poštni uradi ne izplačujejo previsokih svot v goldinarjih in kronah.
Nekateri obrtniki pa povdarjajo, da navedeni visoki ukaz na deželi ne bode imel posebnega uspeha, ker c. kr. poštni uradi navadno nimajo denarja in večkrat več dnij preteče, predno jim je mogoče izpla
Obrtnija.
čati celo poštne nakaznice in poštno-hranilnične čeke, glaseče se na manjše svote; o izbiri denarja se pa pač le tedaj lahko govori, če poštni urad na deželi pri glavnih poštnih uradih denar navlašč naroči, sicer se pa mora stranka pač z onim denarjem zadovoljiti, katerega poštni urad ravno ima.
Obrtna podjetja v krajih, kjer ni kakega c kr. davčnega urada, kot na pr. Sava, Jesenice, Javornik, Dovje, Kropa, Kamnagorica in jednakih več, so večkrat v zadregi glede menjave denarja in tudi ne morejo zaradi tega potovati k bližnjim c. kr. davkarijam in si tudi ne morejo naročiti poštnih nakaznic ali se posluževati poštnih čekov o pokritje svojih denarnih potreb, ker so poštni uradi večkrat še le čez več dnij v stanu izplačati, ker si morajo po prejemu poštnih nakaznic ali čekov denar naročiti od davkarij. Obrtniki morajo ob določenih dnevih in ob določeni uri svoje delavce plačati in si morajo v to svrho naročiti drobiž kakor tudi srebrni denar iz glavnega mesta.
Pošiljatve denarja v gotovini so pri kupčiji navadno za obrtnike na deželi neobhodno potrebne in izdatki za preskrbovanje denarja so se zdatno povečali, odkar so se odpravili mali bankovci.
Poštni uradi so jako strogi pri sprejemanju pošiljate v kovanega denarja in natančno pazijo na embalažo in kako da so take pošiljatve povezane in zapečatene; velika dobrota bila bi najti zavijalo, katero bi olajšalo pošiljatve kovanega denarja po pošti. Iz tega vzroka obžalujejo obrtniki na deželi to, da so se odpravili mali bankovci in žele, da bi se olajšalo pošiljanje gotovega denarja v srebru, niklju in bakru
Iz navedenega se razvidi, da poštni uradi, kolikor je ravno mogoče, ustrezajo potrebam strank glede določnih vrst kovanega denarja, in da bi bilo le potrebno uvesti, da bi se tudi v takih krajih, kjer so obrtnijska podjetja, oziralo na tamošnje upravičene želje.                                               (Dalje sledi)
269