obéin Ormož ia> Ptuj VU ISSM «042-077« Leto: XXIII Ptuj, dne 25. septembra 1986 Številka: 29 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI VSEBINA: 241. Samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Ptuj za obdobje 1986-1990 242. Sklep o ugotovitvi pristopa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj za obdobje 1986-1990 243. Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj za obdobje 1986—1990 B 244. Sklep o ugotovitvi pristopa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj za obdobje 1986-1990 241. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, ki uresničujejo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci programov storitev na področju vzgoje in izobraževanja v Izobraževalni skupnosti Ptuj SKLEPAMO na podlagi 23. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990 PROGRAM OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČINI ..... I. člen Uporabniki in izvajalci (v nadalnjem besedilu: udeleženci), združeni v Izobraževalni skupnosti Ptuj bomo v obdobju 1986—1990 uresničevali potrebe po vzgoji in osnovnem izobraževanju za vse šoloobvezne otroke v oo-*čini Ptuj. • Poleg potreb opredeljenih v 1. odstavku, bomo udeleženci uresničevali tudi potrebe po osnovnem izobraževanju odraslih. 2. člen Izvajalci združeni v Izobraževalni skupnosti Ptuj bomo izvajali in pokrili stroške delovanja za: a) Zagotovljeni program — program storitev s katerim se uresničujejo predmetnik z učnimi načrti za osnovno šolo; — program storitev s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v osnovni šoli s prilagojenim programom za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; — program storitev s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za celodnevno osnovno šolo; — program storitev šolskih ekskurzij ; — program storitev prevozov učencev v šolo v skladu z zakonom; — program brezplačne oskrbe učencev v domovih ali pri družinah — program storitev s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih; b) Dopolnilni program — program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za podaljšano bivanje; — program storitev glasbene šole; — program štipendiranja; — program pedagoške strokovne službe; — program delovanja organov izobraževalne skupnosti in njenih delovnih teles in strokovne službe; — program storitev za zagotovitev prehrane učencev (malica); — program Zveze društev prijateljev mladi- ' ne; — program storitev delavske univerze; — 1986 1987 1988 1989 skupaj 19901986-90 Skupno število učencev v OŠ, od tega: 8211 8231 8195 8208 8246 41091 — v osnovni šoli 7390 7433 7154 7167 7205 36349 — v celodnevni osnovni šoli 539 537 780 780 780 3416 — v kombiniranem oddelku - v osnovni šoli s prilagojenim 37 16 16 16 16 101 predmetnikom — v oddelkih delovnega 220 220 220 220 220 1100 usposabljanja 25 25 25 25 25 125 Skupno število oddelkov, od tega: 358 361 361 363 364 1807 - v osnovni šoli 313 316 297 283 284 1493 — bd tega kombiniran 5 4 2 2 2 15 — v celodnevni osnovni šoli — v osnovni šoli s prilagojenim 23 23 34 34 34 148 predmetnikom 19 19 19 19 19 95 — v oddelkih delovnega usposab. Število učencev v osnovni šoli za odrasle Število oddelkov v osnovni šoli za odrasle ■ Število učencev, ki se dnevno vozijo v šolo (nad 4 km) Število učencev v zavodih in domovih ali družinah | Število učencev v podaljšanem bivanju 'Število oddelkov podaljšanega bivanja Število učencev v glasbeni šoli 'Število štipendij Število strokovnih delavcev — program šolske svetovalne in mobilne, službe ter testiranje novincev; — program storitev s katerimi se uresničuje razširjen program življenja in dela (šola v naravi, interesne dejavnosti); — plačilnega prometa; — program vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na MDA Slovenske gorice; — program letovanja osnovnošolskih otrok; — program izpolrjevanja učne tehnologije; — program skupne evidence socialnovarstvenih pravic; program storitev SLO in družbene samozaščite ; — program strokovnega izobraževanja pedagoških delavcev; — razlika v ceni celodnevne osnovne šole; — program nabave učbenikov; — anuitetne obveznosti; — prevozi učencev na nevoznih cestnih odsekih; — investicijsko vzdrževanje osnovnošolskih zgradb; — sofinanciranje ogrevanja prostorov za potrebe usmerjenega izobraževanja; ( — sofinanciranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih c) Naloge skupnega pomena za področje vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji č) Program vzajemnega združevanja sredstev za investicije v osnovnošolski prostor v SR Sloveniji d) Program investicij 3. člen V izobraževanje po programih iz 2. člena bomo udeleženci vključili naslednje število učencev oddelkov oz. udeležencev: 3 3 3 3 3 15 36 40 30 26 18 150 3 3 2 2 1 II 2084 2177 2177 2144 2167 10699 81 85 91 98 109 455 933 957 934 902 905, 4631 39 39 39 39 39 195 375 390 410 420 435 2030 10 10 10 10 10 50 10 10 15 18 22 75 4. člen Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov bomo izvajalci upoštevali naslednje standarde in normative: 1. Standardi storitev 1. V skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80-13; 14. člen) in zakonom o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ura,dni list SRS, št. 19/76) se vsem občanom v SR Sloveniji zagotavlja uresničevanje pravice do osnovnega izobraževanja najmanj v obsegu zagotovljenega programa. Program storitev mora učencem nuditi pouk in druge oblike vzgojnoizobraževalnega dela v takšnem obsegu in kvaliteti, kot jo določajo: a) obvezni predmetnik z učnimi načrti za osnovne šole; b) prilagojeni predmetnik z učnimi načrti za lažje duševno prizadete otroke; c) program delovnega usposabljanja; č) predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih ; d) brezplačni prevoz šoloobveznih učencev oziroma njihova nastanitev v domu za učence ali pri družini v kraju šolanja, kadar ima učenec do tega pravico po zakonu; e) program domske vzgoje za lažje duševno prizadete otroke v obsegu 60 ur tedensko na vzgojno skupino; g) programi drugih strokovnih služb iz 33. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; h) šolske ekskurzije: od 1,—3. razreda v območju občine do 20 km v eno smer od 4.—8. razreda v območju SR Slovenije do največ 120 km v eno smer 2. Program storitev mora učencem zagotoviti: a) da v oddelku ni več kot 32 učencev in ne manj kot 16 s tem, da je: — v kombiniranem oddelku učencev iz dveh razredov lahko največ 24 učencev, — v kombiniranem oddelku učencev iz treh razredov lahko največ 16 učencev, — v oddelku organizacije za usposabljanje lahko največ 15 učencev, v prvem razredu ne več kot 9, v drugem oziroma tretjem razredu pa ne več kot 11, b) da v skupini, ki se oblikuje z delitvijo oddelka, kadar to terja učni načrt, ni več kot 20 učencev, c) da v vzgojni skupini doma za učence osnovne šole ni več kot 30 učencev, v domu osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom za lažje duševno prizadete otroke ne več kot 15 učencev; d) da v skupini za delovno usposabljanje ni več kot 7 na prvi, 8 na drugi in 9 na tretji stopnji delovnega usposabljanja; e) da v čistem oddelku podaljšanega bivanja ni manj kot 26 učencev in v kombiniranem oddelku ne manj kot 18 učencev; 3. Vzgojnoizobraževalna organizacija mora za izvajanje pouka in drugih oblik vzgojnoizobraževalnega dela zagotoviti število učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane in na podlagi zakona določene pogoje. II. Normativi 1. Normativi za oblikovanje oddelkov in skupin: a) Oddelek se oblikuje praviloma za učence istega razreda (čisti oddelek). Če ni dovolj učencev za čiste oddelke, se oddelek oblikuje za učence dveh ali treh oddelkov (kombiniran oddelek); b) V oddelku je praviloma toliko učencev, kolikor dopušča standard. Manj učencev je v oddelkih lahko: — če gre za edini oddelek istega razreda,'ki ga ni mogoče združiti v kombiniran oddelek; v organizacijah Za usposabljanje je lahko najmanj 5 učencev v prvem razredu in najmanj 6 učencev od drugega razreda dalje; — manj učencev v oddelkih je lahko tudi takrat, ko z razporeditvijo po 32 učencev istega razreda, zadnji oddelek ne bi bil polnoštevilen; — v šoli na hribovitem območju je v edinem oddelku istega razreda lahko tudi manj kot 16 učencev; — v skupini za delovno usposabljanje na pr- vi razvojni stopnji mora biti vsaj 5, na drugi razvojni stopnji vsaj 6 in na tretji razvojni stopnji vsaj 7 učencev; — — število oddelkov podaljšanega bivanja po šolah, določi pristojni odbor Izobraževalne skupnosti pred pričetkom šolskega leta. Iz utemeljenih razlogov lahko odbor oddobri oblikovanje oddelkov tudi izven sprejetih normativov. 2. Normativi dela pedagoških delavcev: a) tedenska učna obveznost: — 20 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela za katero se zahteva najmanj višja strokovna izobrazba, — 24 ur v celodnevni osnovni šoli, — 30 ur vzgojnega dela vzgojiteljev, za katero se zahteva višja strokovna izobrazba, — 26 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela za učitelja ali vzgojitelja za podaljša- no bivanje za katero se zahteva srednja ali višja strokovna izobrazba, b) priprave na pouk in drugo delo v zvezi z izvajanjem vzgojnoizobraževalnega programa v času, ki preostane do 42 ur tedensko. 3. Normativi za druga dela v zvezi z izvajanjem programa storitev: a) delo ravnatelja: 42 ur tedensko na 16 oddelkov; b) administrativno računovodska dela: 63 ur tedensko na 16 oddelkov; c) dela hišnika in kurjača: 42 ur tedensko na 16 oddelkov; č) delo snažilke: 42 ur tedensko za 600 m1 čistilne talne površine; d) delo strokovnega delavca z višjo ali visoko izobrazbo (druge strokovne službe iz 33. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju) 42 ur tedensko na 16 oddelkov; e) delo kuharice na 42 ur tedensko na 400 malic. 4. Normativi za ekskurzije: ena ekskurzija letno a) 1,—3. razred — območje občine do 20 km v eno smer, b) 4.-8. razred — območje SR Slovenije do 120 km v eno smer. 5. Normativi za obseg dela v okviru 42 urnega delavnika: osnovne šole celodn. ŠOŠ šole za usposab. delovno usposab. podalj. bivanje OŠ za odrasle domska vzgoja — učitelj 1,42 1,95 1,58 1,48 1,00 0,54 1,60 —ravnatelj 0,06 0,06 0,06 0,06 0,04 0,02 0,06 — admin. del. 0,09 0,09 0,09 0,09 0,06 0,03 0,09 — snažilka— kuharica 0,36 0,36 0,16 0,16 0,13 0,11 - hišnik 0,06 0,06 0,06 0,06 — 0,03 — strok. del. — — 0,06 0,06 — — — Skupaj: 1,99 2,52 1,98 1,88 1,10 0,74 1,89 MERILA ZA VREDNOTENJE ZAGOTO-VUENEGA PROGRAMA, KI SE ZAGOTA-VUA PO NAČELU SOLIDARNOSTI 5. člen 1. Obseg in zahtevnost vzgojnoizobraževalnega in drugega potrebnega dela, kot tudi oblikovanje oddelkov in učnih skupin določamo na podlagi enotnih osnov standardov in normativov. 2. Vrednost zagotovljenega programa, ki te- melji na obveznem predmetniku in učnem načrtu osnovne šole in drugih pravicah učencev po zakonu o osnovni šoli, se izraža z enoto storitve, ki jo predstavlja oddelek._ 3. Izhodišče za vrednotenje vloženega dela je doseženi poprečni osebni dohodek zaposlenih v osnovnem šolstvu v SR Sloveniji. Pri tem se upošteva v ceni storitve opredeljena stopnja zahtevnosti dela (1) ter dogovorjena razmerja v zahtevnosti tega dela. ... Za delo v posebnih pogojih se količnik iz prejšnjega odstavka poveča: a) za delo z učenci v kombiniranem oddelku iz dveh razredov za 15 %, b) za delo z učenci v kombiniranem oddelku iz treh razredov za 20 %, c) za delo z učenci v odročnih podružničnih šolah za 20 %, d) za vodenje osnovne šole 35 %, e) za delo z učenci v organizacijah za usposabljanje za 15 %, f) za delo z učenci v delovnem usposabljanju, za 25 %. 4. Sredstva za skupno porabo delavcev vračunamo v višini poprečnih izplačanih sredstev skupne porabe v gospodarstvu v SR Sloveniji v tekočem letu za potrebno število delavcev s polnim delovnim časom. 5. Obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti, ki se na podlagi zakona krijejo iz dohodka, se upoštevajo v višini povpračnih stopenj prispevkov v SRS za tekoče leto. 6. Sredstva rezerv so vračunana v zakonsko določeni višini. 7. Sredstva za kritje materialnih stroškov za izvajanje zagotovljenega programa se vračunajo v višini 10 % od dohodka. 8. Amortizacijski stroški so vračunani v normirani višini pri čemer se pri izračupu upošte- — dogovorjene prostorske normative: v 1 izmeni 6,6 m’ na učenca v osnovni šoli, 8.8 m' na učenca v organizacijah s prilagoje-_ nim predmetnikom in učnim načrtom, 9.9 m' na učenca v organizacijah za delovno usposabljanje — vrednost neto zazidalne površine, po ceni, določeni v Izobraževalni skupnosti Slovenije za novogradnje, ob koncu preteklega leta: — povprečno število učencev na oddelèk v SRS: 25 v osnovni šoli, 10 v organizacijah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, 8 v organizacijah za delovno usposabljanje; — povprečni koeficienti izmene v SRS: 1,2 v osnovni šoli, 1,0 v organizacijah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, 1,0 v organizacijah za delovno usposablja-nje; — minimalna amortizacijska stopnja osnovnih sredstev. (1) Razmerja v zahtevnosti dela bodo opredeljena v Samoupravnem sporazumu o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za usmerjenje pri razporejanu dohodka in čistega dohodka ter delitev osnovnih šol. Do uveljavitve tega sporazuma se uporabljajo v obdobju 1981 — 1985 uveljavljena razmerja. 9. Povračilo za prevoze učencev vračunamo po dejanskih stroških. 10. Povračilo za bivanje učencev pri družinah vračunamo po dejanskih stroških. 11. Povračilo za ekskurzije vračunamo za razrede: — od 1. do 3. razreda: 3.100 din na oddelek, — od 4. do 8. razreda: 18.700 din na oddelek. SISTEM SOLIDARNOSTI 6. člen Za uresničevanje z zakonom določenega obveznega obsega osnovnega izobraževanja v občinah, ki po svojih dohodkovnih možnostih tega ne morejo zagotoviti, bodo delovni ljudje in občani v SR Sloveniji solidarno združevali sredstva za uresničevanje zagotovljenega programa. Solidarnost se bo uresničevala preko občinskih izobraževalnih skupnosti v Izobraževalni skupnosti Slovenije. 7. člen Osnova za opredelitev obsega solidarnosti so: — obseg zagotovljenega programa v občinski izobraževalni skupnosti — višina sredstev za bruto osebne dohodke v posamezni občini — kriteriji upravičenosti do sredstev solidarnosti. 8. člen Obseg in vrednost zagotovljenega programa, ki je osnovna za določitev obsega solidarnostnih sredstev, se za posamezno občinsko izobraževalno skupnost ugotovi, na osnovi enotnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti določenih z zakonom in meril za vrednotenje zagotovljenega programa, ki so priloga tega sporazuma. 9. člen Solidarnostna sredstva prispevajo delovni ljudje in občani v tistih občinskih izobraževalnih skupnostih, v katerih po enotni prispevni stopnji združijo več sredstev, kot je potrebnih za izvedbo njihovega zagotovljenega programa. Solidarnostna sredstva prejemajo občinske izobraževalne skupnosti, v katerih uporabniki po enotni prispevni stopnji ne združijo dovojl sredstev za izvedbo zagotovljenega programa. 10 člen Solidarnostna sredstva prejemajo občinske izobraževalne skupnosti a) občin, ki so po zakonu manj razvite, in sicer celotno razliko med zneskom sredstev, zbranih po enotni povprečni prispevni stopnji in vrednostjo zagotovljenega programa; b) občin, ki imajo nerazvite krajevne skupnosti (po zakonu) in sicer le razliko med zneskom sredstev, zbranih po enotni povprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa znižano za 10%, c) občin, ki imajo nerazvite obmejne krajevne skupnosti, in sicer le razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa znižano za 5 %, č) ostalih občin, ki so glede na določbe 5. člena upravičene do solidarnostnih sredstev in sicer le razliko med zneskom sredstev zbranih po enptni poprečni prispevni stopnji, in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa znižano za 25 %, Ne glede na določbe prejšnjega odstavka. občinska izobraževalna skupnost ni upravičena do solidarnostnih sredstev, če: a) solidarnostna sredstva predstavljajo do 10 % vrednosti njihovega zagotovljenega programa b) družbeni proizvod na prebivalca občine presega 80 % poprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji za zadnje leto, ko je podatek uradno objavljen. 11. člen Solidarnostna sredstva se združujejo v višini razlike med zneskom sredstev, združenih po enotni prispevni stopnji in zneskom sredstev, potrebnih za izvedbo njihovega zagotovljenega programa, zmanjšanim za obseg sredstev, ugotovljenih po kriterijih iz 10. člena. 12. člen Obseg solidarnostnega združevanja sredstev mora omogočiti uresničitev zagotovljenega programa ob pogoju, da upravičenci do solidarnostnih sredstev prevzamejo iz uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženci, ki prispevajo sredstva za solidarnost. 13. člen Delovni ljudje in občani, ki prispevajo sredstva solidarnosti bodo ta sredstva združevali prek občinskih izobraževalnih skupnosti v Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z letnimi planskimi dokumenti. Z dinamiko združevanja sredstev bodo občinske izobraževalne skupnosti zagotovile, da bo v posameznem letu planiran obseg solidarnosti v celoti uresničen. 14. člen Z letnim obračunom se medsebojne pravice in obveznosti iz naslova solidarnosti dokončno poračunajo in upoštevajo v naslednjem letu. 15. člen POTREBNA SREDSTVA ZA ZAGOTOVLJENI IN DODATNI PRO- Za izvedbo nalog zagotovljenega in dopolnilnega programa po tem GRAM sporazumu bomo udeleženci združili naslednja sredstva: cene leta 1985 6. Prehrana učencev 11.580 11.812 11.395 11.546 11.986 58.319 5,3 v 000 din 7. Zveza PDM 2.831 2.866 2.902 2.938 2.975 14.512 1,2 8. Dodatna dej. DO 3.137 3.137 3.137 3.137 3.137 15.685 33,7 Naloge oz. program 1986 1987 1988 1989 1990 skupaj indeks 9. Šolska svetov, in mobilna služba, 86-90 testir. novincev 870 870 870 870 870 4.350 0,0 10. Razširjen program življenja in 1. ZAJAMČENI dela OŠ 18.328 18.328 18.328 18.328 18.328 91.640 27,4 PROGRAM 989.2741.012.636 1027.586 1048.393 1067.208 5145.097 2.4 11. Stroški plač. prometa 4.807 4.894 4.982 5.072 5.163 24.918 1,8 1. Oddelki OŠ 862.760 882.497 897.158 914.971 930.662 4488.048 2,6 12. Izobraž v MDA 499 499 499 499 499 2.495 0.0 2. Kombinirani odd. 664 703 357 363 370 2.657 0,0 13. Letovanje šoloobveznih otrok 113 113 113 113 113 565 0,0 3. Težka del. mesta 345 351 357 363 370 1.786 1,7 14. Izpopolnjevanje učne tehnolog. 621 621 521 621 621 3.105 0,0 4. OŠ s prilag. predmetnikom 56.389 57.193 58.011 58.842 59.688 290.123 0,7 15. SLO in DS2 5.787 5.787 5.787 5.787 5.787 28.935 0,0 5. OŠ s prilag. pred. - ODO 8.889 9.016 9.145 9.276 9.409 45.735 1,9 16. Strokovno izobražev. pedagoških G. OŠ za odrasle 2.356 2.396 1.625 1.652 840 8.869 _ delavcev 725 725 725 725 725 3.625 0,0 7. Prevozi učencev 40.061 41.848 0.887 41.214 41.656 205.666 0,7 17. Razlika v ceni COŠ 30.841 31.345 46.849 47.618 48.377 205.030 13,0 8. Učenci v domovih in pri dniz. 15.073 16.074 17.488 19.139 21.633 89.407 8,4 18. Nabava učbenikov 6.208 6.208 6.208 6.208 6.208 31.040 14,9 9. Ekskurzije uč. 2.537 2.558 2.558 2.573 2.580 12.806 0,6 19. Anuhetne obvez. 3.122 2.638 2.352 1.363 334 9.809 0,0 ‘II. DOPOLNILNI PROGRAM 20. Inforni, dej. 60 60 60 60 60 300 0,0 a) obstoječa dejv. 242.444 246.161 272.043 279.153 287.209 1327.010 6,6 21.lnvest. vzdrževanje 51.274 51.274 51.274 51.274 51.274 256.3^0 « 0.0 1. Podaljšano biv. 51.198 52.006 52.827 53.663 54.512 264.206 1,6 2. Glasbena šola 19.365 20.395 21.722 22.546 23.667 107.695 6,0 b) Nove naloge 3. Štipendije 715 715 715 715 715 3.575 0,0 22. Vzgojno svet. 4.652 4.729 14.425 19.555 19.882 63.243 0,0 4, Pedagoška str. služba 8.421 8.564 7.564 7.673 12.994 45.197 6,6 23. Prevozi učencev 1.153 2.307 2.307 2.307 2.307 10.381 0.0 5. Delovanje organov m strok. 24. Ogrevanje v SŠC 6.415 6.419 6.419 6.419 6.419 32.095 0,0 službe 9.344 9.470 9.597 9.727 9.862 48.000 1,1 25. Delegat sist. v KS 374 379 384 389 394 1.920 0.0 NALOGE SKUPNEGA POMENA ZA PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SR SLOVENIJI ga izobraževanja, obsega aplikativne naloge za reševanje specifičnih problemov tega področja; 16. Člen Za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena za področje vzgoje in osnovnega izobraževanja in se financirajo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije bomo uporabniki združeni v Izobraževalni skupnosti Ptuj združevali v Izobraževalni skupnosti Slovenije sredstva po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka. Naloge so: — Strokovno in raziskovalno delo, ki je pomembno za razvoj področja vzgoje in osnovne- — zagotavljali bomo sredstva za del dejavnosti naslednjih strokovnih društev, njihovih zvez in družbenih organizacij, s katero dopolnjujejo vzgojnoizobraževalno dejavnost v osnovni šoli in sicer: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Festival, Kurirček, Zveza organizacij tehnične kulture Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije in republiški center šolskih društev; — v skladu z družbenim dogovorom o vlogi, razširjanju in financiranju mladinskega periodičnega tiska bomo zagotavljali sredstva za sofinanciranje naslednjega mladinskega periodičnega tiska: Ciciban, Pionir, Pionirski list. Ku- rirček, Mladina, Otrok in družina. Tabor in TIM; — subvencionirali bomo izdajo učbenikov za učence osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom, za kolikor so ti višji od stroškov izdaj učbenikov za osnovne šole; — zagotavljali bomo sredstva za delovanje celodnevne oblike dela v osnovnih šolah v občini, ki so upravičene do solidarnostnih sredstev, vendar največ do 10 % obsega vseh oddelkov osnovne šole v občini. Pri tem bomo ovrednotili program na osnovi enotnih osnov standardov,, normativov in meril, opredeljenih za zagotovljeni program ter krili razliko v vrednosti programa celodnevne osnovne šole in programa osnovne šole; — na osnovi samoupravnega sporazuma o razvojno inovacijski in hospitacijski dejavnosti osnovnih šol bomo zagotavljali sredstva za do- , govorjeni del teh dejavnosti, ki jih bodo izvajale osnovne šole udeleženke sporazuma. Za izvedbo vseh skupnih nalog bomo združili naslednja sredstva: po enotni prispevni stopnji v SR Sloveniji iz bruto osebnih dohodkov cene leta 1985 v 000 din 1986 198? 1988 1989 1990 1986-90 tast 5.999 6.209 6.422; 6,643. 6.861 32.134 5.5 PROGRAM VZAJEMNEGA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV 17. člen Za investicije v osnovnošolski prostor na manj razvitih območjih, manj razvitih geografskih območjih in manj razvitih obmejnih območjih bomo uporabniki združevali v Izobra- ževalni skupnosti Ptuj sredstva po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov za izgradnjo 2.000 m2 nove površine letno in bodo znašala: ‘ cene leta 1985 v 000 din 1986 1987 1988 1989 1990 1986-1990 rast 4.031 4.172 4.318 4.469 4.625 21.615 26.6 INVESTICIJE 18. člen V planskem obdobju bomo zgradili prizidke k osnovni šoli Ivan Spolenak Ptuj, Hajdina, Osnovni šoli Slovenjegoriške čete Juršinci in Cirkulane ter osnovni šoli Franc Osojnik Ptuj. Za gradnjo prizidka k Osnovni šoli Videm bodo opravljena pripravljalna dela. V letu 1986 bomo v Srednješolskem centru v Ptuju dokončali telovadnico, v letu 1990 bomo pri Srednješolskem centru v Ptuju razširili ku- hinjo v Domu učencev in uredili zunanje športne objekte. V kolikor za šolstvo ne bo izglasovan III. občinski samoprispevek, bomo zgradili objekte, ki niso vezani na financiranje iz teh sredstev to je prizidek k Osnovnim šolam Ivah Spolenak Ptuj, Osnovni šoli Franc Osojnik in Hajdina. V tem primeru se gradnja prizidka k Osnovni šoli Juršinci prenese v naslednje srednjeročno obdobje, sredstva združene in pospešene amortizacije se uporabijo za sofinanciranje večnamenskega prostora pri osnovni šoli Cirkulane. Idejne načrte za vse načrtovane objekte bo obravnaval in potrdil zbor izvajalcev Izobraževalne skupnosti Ptuj. Če bo zbor izvajalcev ugotovil, da se načrtovani objekti dajo racionalnejše zgraditi, kot načrt predvideva, se sredstva namenijo za gradnjo prizidka k Osnovni šoli Videm. Sredstva bomo združevali tako 1. po letih: cene leta 1985 v 000 din II. za objekte: OBJEKT UTO M' INVEST. VRED- NOST KS ZDRUŽ. POSPEŠ. AMORI. AMORI. II. III. VZAJEM. SAMOP. SAMOPR. SRS LETO SKUPAJ KS ZORUŽ. AM0RT. POSPEŠ. AMORI. II. SAMOPR. III. SAMOPR. VZAJEMN SRS 1986 281.569 21.569 50.000 20.000 190.000 _ _ aj OSNOVNE ŠOLE: 1987 76.000 6.000 50.000 20.000 1. SPOLENAK 1986 1334 161.993 16.193 — — 145.800 — — 1988 91.705 21.705 50.000 20.000 _ — _ F. OSOJNIK 1986/87 455 53.759 5.376 48.383 - - - 1989 202.397 10.853 50.000 20.000 __ 78.134 43.410 VIDEM 1987 6.000 6.000 — — — — — 1990 270.865 14.000 140.000 _ 61.866 55.000 HAJDINA 1988 1800 217.051 21.705 150.000 45.346 — — — SKUPAJ: 922.537 74.127 340.000 80 000 190.000 140.000 98.410 JURŠINCI 1989 1800 217.051 10.853 50.000 34.654 — 78.134 43.410 CIRKULANE 1990 600 82.483 4.000 1.617 — — 61.866 15.000 SKUPAJ OS: 738.337 64.127 250.000 80.000 145.800 140.000 58.410 b) SREDNJE ŠOLE:* Š5E 1986 44.200 44.200 ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZVEDBO SŠC 1990 140.000 10.000 90.000 40.000 VSEH PROGRAMOV IN NALOG SKUPAJ: 184.200 10.000 90.000 _ 44.200 _ 40 000 SKUPAJ VSE: 922.537 74.127 340.000 80.000 190.000 140.000 98.410 19. člen Sredstva za financiranje izvedbe programov in nalog tega sporazuma bomo uporabniki 'družili tako: Viri 1986 1987 1988 1989 1990 skupaj 86-90 stopnja rast — prisp. stopnja — solidarnost 1032.070 1053.405 ■ 1093.764 1118.250 1143.896 5441.385 3,6 209.179 215.274 216.106 219.909 221.508 1081.976 2,0 — drugi prih. 499 499 499 499 499 2.495 — Ohe. samopr. — združena in 190.000 . 78.134 61.866 330.000 posp. amori - KS do 5 oz. 70.000 70.000 70.000 70.000 140.000 420.000 10'/i 21.569 6.000 21.705 10.853 14.000 74.127 — vzajemn. 20 % - — — 43.410 55.000 98.410 SKUPAJ: 1523.317 1345.178 1402.074 1541.055 1636.769 7448.393 Za izvajanje programov in nalog, opredeljenih v tem sporazumu bomo udeleženci v Izobraževalni skupnosti Ptuj združili sredstva po prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov. Prispevno stopnjo bo določila skupščina Izobraževalne skupnosti občine Ptuj. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Nominalno višino sredstev za posamezne, naloge, opredeljene s tem sporazumom, bomo določali z letnimi planskimi akti v skladu s 84. členom dogovora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 tako, da bomo: — v povračilu planirani del sredstev za osebne dohodke izvajalcev in sklade skupne porabe valorizirali skladno z rastjo poprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v občini; — ostale, elemente v cenah programov storitev povečali skladno z rastjo cen na drobno; — revalorizirali programe storitev med letom ob periodičnih obračunih, celoletno pa po zaključnih računih. 21. člen Skupščina Izobraževalne skupnosti Ptuj spremlja uresničevanje tega sporazuma in najmanj enkrat letno analizira njegovo uresničevanje ter o tem obvešča udeležence. 22. člen Če združevanje sredstev ne dosega s tem sporazumom predvidene višine ali dinamike, sprejmejo uporabniki in izvajalci program ukrepov za uskladitev obsega in pogojev na-daljne svobodne menjave dela ter obsega odhodkov z razpoložljivimi sredstvi. Med ukrepi iz prejšnjega odstavka so lahko: zmanjšanje obsega programov, ukinitev določenih programov, znižanje povračil izvajalcem in povečanje prispevkov uporabnikov. Če za kritje izkazanih nepokritih odhodkov v roku, določenim z zakonom, skupnost ne more dobiti sanacijskega posojila ali sredstev brez obveznosti vračila, ji sredstva zagotovijo uporabniki z vnaprejšnjim plačilom še nedospelih obveznosti na račun dogovorjenih prispevkov v tekočem letu, izvajalci pa z odložitvijo svojih dospelih terjatev najdalje do konca tekočega leta. 23. člen Če se izkaže, da ni mogoče uresničiti planskih nalog in da motenj ne more preprečiti skupščina z ukrepi, določenimi v prejšnjem členu, skupščina začne postopek za spremembo tega sporazuma. Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje, če: 1. se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti, 2. ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini. 24. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor Izobraževalne skupnosti Ptuj. Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti : — skladnost planov Izobraževalne skupnosti Ptuj z določbami tega sporazuma; — uresničevanje s tem sporazumom določ-benih planskih smotrov in nalog; — upoštevanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela; — združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s sporazumom določenih planskih ciljev in nalog. 25. člen Ta samoupravni sporazum sprejmejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v temeljnih in 242. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ V skladu z določili 56. in 127. člena Statuta Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj je skupščina skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 17/7—1986 sprejela SKLEP O UGOTOVITVI PRISTOPA K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990 1. člen Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj ugotavlja, da je k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj za obdobje 1986—1990 z amandmaji pristopilo 152 ali 82 % podpisnikov, kar pomeni, da je samoupravni sporazum sprejel. - 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 30-30/84-7 PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Marica FAJT, dipl. pravnica, 1. r. 243. Na podlagi 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, štev. 1/80) ter 25. in 29. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj SAMOUPRAVNI SPOAZUM O TEMELJIH PLANA SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990 I. SKUPNI CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, organizirani kot uporabniki in izvajalci v Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) določamo s tem samoupravnim sporazumom cilje, usmeritve in naloge razvoja socialnega skrbstva ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 2 2. člen Upoštevaje možnosti gospodarskega in socialnega razvoja naše občine in vse republike v obdobju 1986—1990 ter potrebe po storitvah, programih in dejavnosti socialnega skrbstva določamo udeleženci sporazuma naslednje cilje: — nadaljni razvoj delegatskih odnosov in družbenoekonomskih odnosov ter krepitev odločujoče vloge delavcev v procesih svobodne menja-ve dela; — nadaljni razvoj organiziranosti socialnega dela, ki naj bi se razvijalo v vseh okoljih, kjer ljudje živijo in delajo ter aktivnejše vključevanje prebivalstva v preprečevanje nastajanja socialnih problemov; — povečanje obsega in učinkovitosti preventivnega socialnega dela v vseh organizacijah socialnega skrbstva; — vključevanje socialnega skrbstva v proces celovitega obravnavanja socialne varnosti občanov in zagotavljanje njihove dogovorjene ravni socialne varnosti; — nadaljnje uresničevanje socialnovarstvenih storitev, ki jih določajo zakoni, samoupravni sporazumi in ta sporazum; — krepitev odgovornosti in aktivnosti uporabnikov in izvajalcev, organizacij združenega dela, družbenih organizacij, društev, krajevnih skupnosti ter drugih družbenih dejavnikov pri sprejemanju odločitev o politiki socialnega skrbstva; — razreševanje problematike mejnih dejavnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti; — zagotavljanje stalnega usposabljanja, spremljanja in poglabljanja Sporazum začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/1-1986. Štev.: 30-33/84-1 Datum: 24/7-1986 PREDSEDNIK SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI PTUJ Savo KOZJAK, dipl. pravnik, 1. r. specialnih znanj vseh strokovnih delavcev na področju socialnega skrbstva. 3. člen Pri načrtovanju nalog socialnega skrbstva bomo udeleženci sporazuma dali prednost: — kadrovski okrepitvi Centra za socialno delo, da bo postal osrednja strokovna izvajalska organizacija na širšem področju socialnega varstva in socialnega dela; — preventivnemu in svetovalnemu socialnemu delu. Center za socialno delo bo stalno sodeloval z drugimi organizacijami in skupnostmi, ki se srečujejo — socialnimi problemi kot so zdravstvo, zaposlovanje, SPIZ, OZD, KS, RK, društva, itd.; — prostovoljnemu delu na področju socialnega skrbstva. Na takšen način bomo zraven ostalega z različnimi prostovoljnimi in strokovnimi storitvami omogočili čimvečjemu številu starejših življenje na svojih domovih. Dom upokojencev bo prilagodil organizacijo dela potrebam starostnikov in v sodelovanju s centrom za socialno delo postal središče skrbi za ostarele občane; — celoviti družbeni skrbi za duševno in telesno prizadete osebe. Prizadevali si bomo, da bodo delavnice pod posebnimi pogoji v Dornavi v letu 1985 začele z izvajanjem svoje dejavnosti; — osebam, ki nimajo sredstev za preživljanje in so nesposobne za pridobitno delo bo zagotovljena dogovorjena raven socialne varnosti v skladu z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic; — varstvu otrok in mladostnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje; — pomoči družinam pri reševanju vzgojnih, osebnih in družinskih problemov; — pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti ; — zagotavljanje enakega družbenoekonomskega položaja zaposlenih delavcev v izvajalskih organizacijah socialnega skrbstva z delavci v gospodarstvu. 4. člen Cilje, n