DAVORINOV:                                                                                       1
Zgodba o beraču Damjanu.                  I
\   i           &5$??y    / eflkrat na teden je prišel v našo vas stari Damjan.
I     /^   lr&W /    Maijtoe postave je bid; lica so mu billa vela im koža
\    1-1/   mr^f' /     razorana. Levo nogo je iimel leseno. V dolgih zim-
\    ^L0    w~~$i  /      s^'h večerih je sedieil pri nas v koti; za pečjo in
\ \           Ifv   /       Pravil radovedni mladini povesliii: o turških vcinah,
aVv         \3   I       o pasjeglavcih, hajdukih i'n cilganih, o jari kači im
\\l\         1  p\      o svojem lastnem življenju...
* ^N^-^.^L-^;^             Nihče ni vedel, kje jie Damijan d'oima; ni1 nam-
^^-~^          reč govorM rad o svojih miladih letiih.
Mlad je bil, ko sta mu umrla oče in mati, in motal je biiti odislej pri tujih 1'judeh. Nič dobrega mu ni bilo v žiivljenjiu; uboštvo in lakota sta mu bili prijateljici; spremljala ga je žalost na njegovih potih.
Doirastel je v moža, krepkega ki sillnega, in dobil delo v rudniki; blizu domače vasi. Delal je pridno in vztrajno in si s trudom služil vsakidanji kruh,
Prigodilo pa se je, da miu je pri razstrei^evanijiu rova strel odmesel levo nogo; Damjan je bil nesposoben za delo v rudniku. Potrt in oslabel zaradi slkrbi im muk je ostavil bol-nico in odšel med svet — iskat dela in denarja.
—«   253   —
Toda nihče ni spreje! pohabljenca v službo, m Damjan je stal na širem svetu sam brez službe.
Moral je prijeti za beraško palieo; biil' je odvisen od milosti sočutnih Ijudi. Tako se je staral. mnogo prehcdil in viidel...
*                *
Nekoč so se nastanili v grapi v gozdu poleg naše vasi cigani. Po-stavilti so si šotor, njih črnocki etreci pa so liodili po vasi in prosili vbo-gaime. Ob šotorti so cigani kurili. Proti vočeru je legel črn dimi preko-gozda; majlme dimaste meglice so se ločile od dima in letele pod zvezd-naitim nebom proti vasi.
Po gozdu je stopal s torbo na rami stari Daiiijan. Ni miu bilo dobro tist' dan, šel jc v gozd, da bi se nauži! večernega zraka.
Dospel je po cesdi do ikriža. cdkcder se je vidfelo v prostorno grapo im na ciganski šotcr ob irrasketajočiTn cgnju. Damjan je obstal in motri-1 prizor. —
Mrzla r.oč je biila. Stari rjevi cigani so sedeli ob ognju im se grell. Mlado jagnje so pe'kli na ražnju in se veselo pogovarjalii. Tiho je šumel pofoček v glcibeli. Zvezde na nebu so gorele miirno.
Damjan je zopet prijel palico in odlšel po poti, Vedno bol'3 trudneg;;. se je čutil, hodil je počasi. — Znc-j mu je Kil s čella, poit se miu je zdela strma in neprijazna. Še nekoliko korakov, in trudni starec je onemogel, zgrudM se ie na cesti. Veter je zapihal, in katkor šelesit ilistov se je sJišalo goivorjenje ob ognjn v kotanji. Vrttovi dreves so se svetili odi plamena.
Drugo jutro se je zbudil Damjain v cigaTiiskem šotoru. Ko so namreč v noči cigani kuriili O'ge'nj, so šli po suhih ve) v gozd in našli Daimjana na pofri nezavestnega.
Čudno se mu je zdeio v taboru; nr sr micgel tolmaičiti, kako je prišel vanj. Skrbno so mu streigle črnooke ciigaTOke kot lastnermu bratu. Spcznal je ni|ih priijaznost i>n prcsil njMi glavaria, če bi smel ostati pri njih za vedno. »Nimam sorodnikov, da bi bi! pri rijih; lepo ie gozd'no cilgamsiko žiivljenje,* si je misliJ.
Cigani so ga sprejeli, in Damtan |e ostal pri njih.
Po nekoliko urah so cigani odšli... Tudi Damjara niso več videli vaščani. Nekako prazna je bite vas brez raadtežnih cigancv in berača Damjaia Pozimj n* bi'lo več berača, dia bi na zapedku pravil mladiiioi bajne pravljlce.
*                *
Čez nekoliko let so cigani zopet prišli. Starega berača Damjana pa roi bMo več med n')imi. Morda je v tujini, v pisanem sveitiu, ostal sajn1 v črni zemlji; morda pa se vrne še kdaj...
11   ii
Pobožnost